7.4.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 91/27

(1)

Člen 136(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa možnost, da se za tiste države članice, katerih valuta je euro, sprejmejo ukrepi za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(2)

Grčija od leta 2010 prejema finančno pomoč držav članic in Mednarodnega denarnega sklada (v nadaljnjem besedilu: MDS). Prvi program za gospodarsko prilagoditev za Grčijo je bil sprejet 2. maja 2010: države članice euroobmočja so se dogovorile, da zagotovijo dvostranska posojila, združena prek Evropske komisije, v skupnem znesku 80 000 milijonov EUR, ki se izplačajo v obdobju od maja 2010 do junija 2013, MDS pa je prispeval dodatnih 30 000 milijonov EUR v okviru stand-by aranžmaja. Drugi program za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo je bil odobren 14. marca 2012. Države članice euroobmočja in MDS so prispevale neizplačane zneske iz prvega programa in dodatnih 130 000 milijonov EUR za obdobje 2012–2014. Financiranje prvega programa je temeljilo na dvostranskih posojilih, za drugega pa so se države članice euroobmočja dogovorile, da bo financiran iz evropskega instrumenta za finančno stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EFSF), ki je v celoti operativen od avgusta 2010. Skupno je bila v drugem programu predvidena finančna pomoč v višini 164 500 milijonov EUR do konca leta 2014 (pozneje je bilo to obdobje podaljšano do konca junija 2015). Od tega zneska je euroobmočje namenilo 144 700 milijonov EUR, ki so bili zagotovljeni iz EFSF, MDS pa je prispeval 19 800 milijonov EUR v okviru štiriletnega aranžmaja v vrednosti 28 000 milijonov EUR v okviru instrumenta za povečanje sredstev za Grčijo, ki ga je MDS odobril marca 2012.

(3)

Grški organi so 8. julija 2015 zaradi hudih tekočih gospodarskih in finančnih motenj zaprosili za finančno pomoč iz Evropskega mehanizma za stabilnost (v nadaljnjem besedilu: EMS), da bi zagotovili pravilno delovanje grškega bančnega sistema, izpolnili grške dolžniške obveznosti, podprli ponovno vzpostavitev vzdržne rasti grškega gospodarstva in zaščitili finančno stabilnost euroobmočja in njegovih držav članic.

(4)

Predsednik Sveta guvernerjev EMS je v skladu s členom 13(1) Pogodbe o EMS in da bi Svet guvernerjev EMS v skladu s členom 13(2) pridobil podlago za sprejetje odločitve o tem, ali naj načelno Grčiji odobri pomoč za stabilnost v obliki posojila, 8. julija 2015 Evropsko komisijo zaprosil, naj v povezavi z Evropsko centralno banko oceni obstoj tveganja za finančno stabilnost celotnega euroobmočja ali njegovih držav članic, naj skupaj z MDS oceni vzdržnost javnega dolga in naj oceni dejanske ali potencialne potrebe Grčije po financiranju.

(5)

Evropska komisija je v skladu s členom 13 Pogodbe o EMS v povezavi z ECB in s prispevkom uslužbencev MDS 10. julija 2015 dokončala oceno, v kateri je ugotovila, da so vzpostavljeni pogoji za dodelitev finančne podpore Grčiji v obliki posojila EMS. Potrebe po financiranju so bile ocenjene na največ 86 000 milijonov EUR.

(6)

17. julija 2015 je bila Grčiji z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) 2016/542 (3) odobrena kratkoročna finančna pomoč v višini 7 160 milijonov EUR v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (v nadaljnjem besedilu: EFSM) za kritje obveznosti odplačevanja za julij 2015 in zaostalih plačil MDS. Pomoč je bila izplačana v enem obroku 20. julija 2015 in je bila vezana na pogoje ekonomske politike. Pomoč iz EMS bo med drugim uporabljena za vračilo tega kratkoročnega premostitvenega posojila iz EFSM.

(7)

Svet guvernerjev EMS je 16. julija 2015 pozval Komisijo, naj se skupaj z ECB, EMS, grškimi organi in, kjer je ustrezno, MDS, dogovori o programu za makroekonomsko prilagoditev za Grčijo. Program je bil pripravljen v skladu s postopkom, določenim v členu 7(1) Uredbe (EU) št. 472/2013. 11. avgusta 2015 so navedene institucije z grško vlado dosegle dogovor na tehnični ravni o programu za makroekonomsko prilagoditev (v nadaljnjem besedilu: program). Program, ki ga je Grčija predložila Komisiji in Svetu, je namenjen zagotovitvi sprejetja svežnja reform, ki so potrebne za izboljšanje vzdržnosti javnih financ ter zagotovitev finančne stabilnosti in spodbujanje rasti, zaposlovanja in socialne pravičnosti.

(8)

V skladu s tem dogovorom bi morala Grčija sprejeti celovit sveženj ukrepov, ki bo izveden v okviru triletnega programa za makroekonomsko prilagoditev v obdobju od 3. četrtletja leta 2015 do 3. četrtletja leta 2018.

(9)

Celovit sveženj ukrepov, ki bo določen v Memorandumu EMS o soglasju o posebnem gospodarskopolitičnem pogojevanju (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju), bi moral biti namenjen obnovitvi zaupanja v finančni trg, ponovni vzpostavitvi dobrih makroekonomskih ravnotežij in omogočanju ponovne trajnostne gospodarske rasti. Temeljiti bi moral na štirih stebrih: obnovitvi vzdržnosti javnih financ, zaščiti finančne stabilnosti, povečanju konkurenčnosti in rasti ter posodobitvi državne in javne uprave.

(10)

Službe Komisije so avgusta 2015 posodobile svoje napovedi nominalne rasti BDP, saj je bilo to potrebno za pogajanja o programu EMS. Po tej napovedi, ki je osredotočena na stopnjo nominalne rasti BDP v višini – 3,2 % v letu 2015, – 0,7 % v letu 2016, 3,4 % v letu 2017, 4,1 % v letu 2018 in 4,2 % v letu 2019, naj bi delež javnega dolga v BDP znašal 196,3 % v letu 2015, 200,9 % v letu 2016, 198,6 % v letu 2017, 190,7 % v letu 2018 in 182,3 % v letu 2019. Delež javnega dolga v BDP bi se tako povečeval do leta 2016, nato pa začel upadati ter v letu 2020 po ocenah dosegel 174,5 %, pri čemer bi na dinamiko gibanja dolga vplivalo več izrednih poslov. Po posodobljeni napovedi služb Komisije glede nominalne rasti BDP bo primarni javnofinančni saldo predvidoma dosegel primanjkljaj v višini 7 631 milijonov EUR (4,4 % BDP) v letu 2015, 6 166 milijonov EUR (3,6 % BDP) v letu 2016, 4 089 milijonov EUR (2,3 % BDP) v letu 2017 in 753 milijonov EUR (0,4 % BDP) v letu 2018.

(11)

Organi bodo izvajali novo fiskalno usmeritev, ki bo temeljila na ciljnih primarnih presežkih v višini – 0,25 % BDP v letu 2015, 0,5 % BDP v letu 2016, 1,75 % BDP v letu 2017 in 3,5 % BDP v letu 2018 in pozneje. Načrt za doseganje fiskalnih ciljev je skladen s pričakovanimi stopnjami rasti grškega gospodarstva, ko bo okrevalo po največji doslej zabeleženi recesiji.

(12)

Povečanje dolgoročne odpornosti grškega bančnega sektorja je ključno za ponovno vzpostavitev finančne stabilnosti Grčije in za ohranitev finančne stabilnosti celotnega euroobmočja. Da se ohrani likvidnost grškega bančnega sektorja, so bili uvedeni začasni upravni ukrepi, vključno s kapitalskimi kontrolami.

(13)

Izvajanje celovitih in ambicioznih reform na finančnem, fiskalnem in strukturnem področju bi moralo zagotoviti srednjeročno vzdržnost grškega javnega dolga.

(14)

Komisija bi morala v povezavi z ECB in, kadar je primerno, z MDS redno preverjati dosledno izvajanje grškega programa, in sicer na misijah in prek rednega četrtletnega poročanja grških organov.

(15)

Komisija bi morala med izvajanjem grškega celovitega svežnja politik zagotavljati dodatne nasvete glede politik ter tehnično pomoč na specifičnih področjih.

(16)

Grški organi bi morali v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami v pripravo, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje programa vključiti socialne partnerje in organizacije civilne družbe.

(17)

Vsakršna oblika finančne pomoči, ki jo Grčija prejme kot pomoč za izvajanje politik v okviru programa, mora biti v skladu s pravnimi zahtevami in politikami Unije, zlasti z okvirom ekonomskega upravljanja Unije. Kakršno koli intervencijo za podporo finančnim institucijam bi bilo treba izvesti v skladu s pravili Unije o konkurenci. Komisija bi morala zagotoviti, da so vsi ukrepi iz memoranduma o soglasju glede prošnje za finančno pomoč v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost popolnoma skladni s tem sklepom –

(i)

Kratkoročno sprejme ukrepe za povečanje prihodkov ter ciljno usmerjanje in omejevanje odhodkov. Kar zadeva ukrepe za povečanje prihodkov, Grčija postopno odpravi vračilo trošarin na dizelsko gorivo za kmete in poveča davek na tonažo. Grški organi sprejmejo ukrepe za pobiranje davka na nepremičnine v letu 2015 (ENFIA), in sicer tako, da se davčni izračuni izdajo oktobra 2015, zadnji obrok pa zapade v plačilo februarja 2016. Prav tako popravijo identificirane zadeve, povezane z nedavno uvedenimi ukrepi na strani prihodkov. Grški organi so se tudi zavezali, da bodo ciljno usmerjali in omejili odhodke z znižanjem stroškov zdravstvenega sistema in uvedbo izčrpnega pregleda sistema socialne pomoči. Sveženj vključuje dodatne ukrepe s proračunskim učinkom, kot so reforme javne uprave, reforme, namenjene pomanjkljivostim pri pobiranju davkov in izvajanju davčne zakonodaje, ter druge ukrepe, ki spreminjajo osnovne parametre.

(ii)

Kot dokaz zavezanosti verodostojnim fiskalnim politikam oktobra 2015 sprejme rebalans proračuna za leto 2015, če je potrebno, predlog proračuna za leto 2016 in srednjeročno fiskalno strategijo za obdobje 2016–2019, ki jih podpira obsežen in verodostojen sveženj ukrepov in strukturnih fiskalnih reform s spremembo osnovnih parametrov.

(iii)

Izvedene bodo reforme neposrednega in posrednega obdavčenja za izboljšanje učinkovitosti in zmožnosti pobiranja davkov ter ponudbe delovne sile. Vlada bo za prekinitev preteklih praks ter izboljšanje kulture plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost odločno ukrepala ter da ne bo uvedla novih obročnih shem ali drugih shem za odpis ali poravnavo niti podaljšala veljavnosti obstoječih shem.

(iv)

Nadeljevalo se bo izvajanje reform, namenjenih izboljšanju proračunskega procesa in nadzora nad odhodki, poravnavi zaostalih plačil ter krepitvi proračunskega poročanja in upravljanju likvidnosti. Grška vlada se je zavezala, da bo postal fiskalni svet operativen.

(v)

Sprejeto bodo dodatni ukrepi na področju javnih naročil za povečanje učinkovitosti in preglednosti grškega sistema javnega naročanja, preprečevanje kršitev in zagotavljanje večje odgovornosti in nadzora. Politike, ki so v pomoč pri izvajanju akcijskega načrta, bodo dogovorjene z Evropsko komisijo.

(vi)

Obstoječe reforme se bodo izvedle v celoti in nadaljevale se bodo dodatne reforme za okrepitev dolgoročne vzdržnosti, pri čemer so cilj prihranki v višini približno 0,25 % BDP v letu 2015 in približno 1 % BDP v letu 2016. Sveženj je med drugim namenjen ustvarjanju močnih negativnih spodbud za zgodnje upokojevanje s povečanjem odbitkov pri zgodnjem upokojevanju in s postopno odpravo uporabe predhodno veljavnih pravil glede pravic do upokojitve pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo.

(vii)

Nadaljevalo se bo z reformo zdravstvenega sektorja, nadziranje javnih odhodkov, nadzor nad cenami zdravil, izboljševanje upravljanja bolnišnic, povečevanje centraliziranega javnega naročanja za bolnišnice, upravljanje povpraševanja po zdravilih in zdravstveni oskrbi s protokoli za elektronske zdravniške recepte na podlagi dokazov, uporabo zasebnih ponudnikov stroškovno učinkovitih zdravstvenih storitev, posodobitev informacijskih sistemov in razvoj novega elektronskega sistema za napotitev pacientov za primarno in sekundarno oskrbo, ki bo omogočal določanje poteka zdravljenja za paciente.

(viii)

Do marca 2016 bo sprejt dodaten niz podpornih shem z zajamčeno zaposlitvijo z individualno prilagojenimi ukrepi na trgu dela za udeležence ob uporabi lokalnih partnerstev, pri čemer bo vključila zasebni sektor in podjetja socialne ekonomije ter zagotovila učinkovito in uspešno uporabo razpoložljivih virov.

Za pravičnejšo družbo bo morala Grčija izboljšati zasnovo svojega sistema socialne varnosti, tako da bo imela resnično mrežo socialne varnosti, ki bo omejene vire namenjala tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Organi načrtujejo izkoristiti razpoložljivo tehnično pomoč mednarodnih organizacij za pregled sistema socialne varnosti in izvajanje sistema zajamčenega minimalnega dohodka.