Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016D0176

    Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/176 z dne 9. februarja 2016 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd

    UL L 33, 10.2.2016, p. 14–37 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document In force

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2016/176/oj

    10.2.2016   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 33/14


    IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/176

    z dne 9. februarja 2016

    o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) in zlasti člena 9 Uredbe,

    ob upoštevanju naslednjega:

    1.   POSTOPEK

    1.1   VELJAVNI UKREPI

    (1)

    Po protidampinški preiskavi na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 1225/2009 („osnovna uredba“), v zvezi z uvozom vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) so bili z Uredbo Sveta (ES) št. 130/2006 (2) („prvotna preiskava“) uvedeni protidampinški ukrepi. Ukrepi so se uporabljali za vse proizvajalce izvoznike vinske kisline s poreklom iz LRK, razen za družbo Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd, za katero se je uporabljala stopnja dajatve nič.

    (2)

    V skladu s poročilom pritožbenega organa STO v zadevi Mehika – dokončni protidampinški ukrepi za govedino in riž („poročilo pritožbenega organa STO“) (3) je bil z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 332/2012 (4) kitajski proizvajalec izvoznik Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd izključen iz poznejših pregledov ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 130/2006.

    (3)

    Prvotni ukrepi so bili pozneje predmet različnih preiskav v zvezi s pregledom (5). Posledično so veljavni ukrepi stopnja dajatve na ravni države v višini 34,9 % in individualni stopnji dajatve za posamezna kitajska proizvajalca izvoznika v višini 4,7 % oziroma 10,1 % (6).

    (4)

    Prejšnja preiskava, omejena na Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd, se je začela 29. julija 2011 (7). Po umiku pritožbe je bil postopek s Sklepom Komisije z dne 4. junija 2012 (8) ustavljen brez uvedbe ukrepov.

    1.2   ZAČETEK PREISKAVE

    (5)

    Evropska komisija („Komisija“) je 4. decembra 2014 na podlagi člena 5 osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom vinske kisline s poreklom iz LRK v Unijo, omejeno na družbo Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd („Bioking“ ali „proizvajalec izvoznik“). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (9) („obvestilo o začetku“).

    (6)

    Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki so jo 21. oktobra 2014 vložili štirje proizvajalci vinske kisline v Uniji, in sicer Distillerie Bonollo S.r.l., Caviro Distillerie S.r.l., Industria Chimica Valenzana S.p.a. in Distilleries Mazzari S.p.a. („pritožniki“), ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje vinske kisline v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

    (7)

    Po začetku postopka so proizvajalci izvozniki zaprosili za zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Proizvajalec izvoznik je trdil, da je Komisija z začetkom nove protidampinške preiskave na podlagi člena 5 osnovne uredbe zoper samo eno družbo kršila splošno načelo, zapisano v členu VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini („GATT“) in členu 5.8 Protidampinškega sporazuma STO (10), saj se morajo protidampinške preiskave izvajati zoper tretje države kot celote. Zlasti je trdil, da je imela sedanja preiskava učinek vmesnega pregleda in bi zato bila v nasprotju s poročilom pritožbenega organa STO iz uvodne izjave 2.

    (8)

    Dejansko se preiskave trgovinske zaščite izvajajo zoper tretje države kot celote in ne zoper posamezne družbe. Ta zadeva se je izjemoma začela zoper posamezno družbo na podlagi člena 5 osnovne uredbe in ne člena 11(3) navedene uredbe, v skladu s poročilom pritožbenega organa STO in ne v nasprotju z njim. Pritožbeni organ je pojasnil, da mora biti proizvajalec izvoznik, za katerega v prvotni preiskavi ni bilo ugotovljeno, da izvaja damping, izključen iz obsega dokončnih ukrepov, uvedenih kot posledica take preiskave, in ne more biti predmet poznejših pregledov prvotnih ukrepov. Iz tega poročila ne izhaja, da takega proizvajalca izvoznika in njegovega uvoza ni možno znova preiskati za namene zaščite proti dampinškemu uvozu, in proti njemu uvesti ukrepov, ko so izpolnjeni pogoji za njihovo uvedbo.

    (9)

    Zakonodajo Unije je treba, če je le mogoče, razlagati na način, ki je v skladu z mednarodnim pravom, zlasti kadar so zadevne določbe namenjene izvajanju mednarodnega sporazuma, ki ga je sklenila Unija. Ker Protidampinški sporazum STO po eni strani dovoljuje uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivega dampinga, po drugi strani pa glede na razlago pritožbenega organa ne omogoča pregleda družb, za katere se je v prvotni preiskavi ugotovilo, da ne izvajajo dampinga, je treba osnovno uredbo nujno razlagati, kot da Uniji v primeru, kot je ta, dovoljuje začetek preiskave na podlagi člena 5 osnovne uredbe, ko obstajajo dokazi prima facie o škodljivem dampingu.

    (10)

    V vsakem primeru sodna praksa sodišč Unije potrjuje, da nobena določba osnovne uredbe ne preprečuje novega protidampinškega postopka na podlagi člena 5 osnovne uredbe, omejenega na eno družbo, za katero se je v drugem postopku ugotovilo, da ne izvaja dampinga, toda za katero zdaj obstajajo dokazi prima facie o škodljivem dampingu (11). Zato so bile trditve proizvajalca izvoznika zavrnjene.

    1.3   ZAINTERESIRANE STRANI

    (11)

    Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, združenje proizvajalcev Unije, proizvajalca izvoznika in organe Ljudske republike Kitajske, znane nepovezane uvoznike, dobavitelje in uporabnike ter jih povabila k sodelovanju.

    (12)

    Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

    1.4   PROIZVAJALCI IZ PRIMERLJIVE DRŽAVE

    (13)

    Komisija je o začetku preiskave obvestila tudi proizvajalce v Argentini, Avstraliji, Braziliji, Čilu in Indiji ter jih povabila k sodelovanju. V obvestilu o začetku je Komisija zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Argentino kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe.

    1.5   VZORČENJE

    (14)

    Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

    1.5.1   Vzorčenje proizvajalcev Unije

    (15)

    Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Komisija je vzorec izbrala na podlagi največjega obsega prodaje v Uniji, hkrati pa je zagotovila, da sta v vzorcu predstavljeni obe državi članici proizvajalki, tj. Italija in Španija. Komisija se je oprla na vse razpoložljive informacije o industriji Unije, kot so pritožba, informacije, ki jih je prejela od italijanskega nacionalnega združenja industrijskih destilarn in žganih pijač (Assodistil) ter od drugih znanih proizvajalcev Unije, ki sodelujejo pri preverjanju reprezentativnosti v skladu s členom 5(4) osnovne uredbe. Začasni vzorec je vključeval tri proizvajalce Unije. Vzorčeni proizvajalci Unije so predstavljali približno 56 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

    (16)

    Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe glede začasnega vzorca.

    (17)

    Eden od proizvajalcev Unije, ki ni bil vključen v začasni vzorec, je trdil, da vzorec ni dovolj dobro predstavljal položaja manjših proizvajalcev Unije. Trdil je, da bi moral biti vključen v končni vzorec, ker je škodljivi dampinški uvoz družbe Bioking vplival zlasti na manjša podjetja. Italijansko nacionalno združenje industrijskih destilarn in žganih pijač (Assodistil) je trdilo isto.

    (18)

    Proizvajalci vinske kisline v Uniji so vsi mala in srednja podjetja („MSP“). Z vključitvijo manjšega proizvajalca Unije v vzorec se reprezentativnost vzorca ne bi bistveno spremenila, prav tako pa vključitev ne bi imela občutnega vpliva na kazalnike škode, ocenjene na podlagi podatkov iz vzorca. Makroekonomski kazalniki, kot so obseg prodaje (kot je opisano v uvodni izjavi 109), v vsakem primeru temeljijo na podatkih industrije Unije kot celote, tj. vseh proizvajalcev Unije, vključno z zadevnim proizvajalcem Unije.

    (19)

    Poleg tega so obstajali drugi nevzorčeni proizvajalci Unije, ki so bili vsi MSP in so predstavljali znatnejše obsege prodaje ter bi bili pripravljeni biti vključeni v vzorec. Zadevni proizvajalec Unije ni navedel nobenega drugega razloga za neupoštevanje teh proizvajalcev in izbiro njegove družbe namesto njih.

    (20)

    Predložena ni bila nobena dodatna pripomba. Zato je bil začasni vzorec potrjen. Vzorec je reprezentativen za industrijo Unije.

    1.5.2   Vzorčenje uvoznikov

    (21)

    Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

    (22)

    Zahtevane informacije je predložilo deset družb. Vendar je bila le ena izmed njih nepovezan uvoznik/trgovec zadevnega izdelka. Preostalih devet družb se je štelo za uporabnike in so prejele ustrezne vprašalnike.

    (23)

    Zaradi majhnega števila sodelujočih nepovezanih uvoznikov/trgovcev je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

    1.6   OBRAZCI ZAHTEVKA ZA TRŽNOGOSPODARSKO OBRAVNAVO („TGO“)

    (24)

    Komisija je za namene člena 2(7)(b) osnovne uredbe proizvajalcem izvoznikom v LRK na zahtevo poslala obrazce zahtevkov za TGO.

    1.7   IZPOLNJENI VPRAŠALNIKI

    (25)

    Komisija je vprašalnike poslala trem vzorčenim proizvajalcem Unije, sodelujočemu nepovezanemu uvozniku/trgovcu, devetim uporabnikom, trinajstim dobaviteljem, proizvajalcu izvozniku v LRK in proizvajalcem v petih morebitnih primerljivih državah, tj. Argentini, Avstraliji, Braziliji, Čilu in Indiji. Poleg tega je bil z morebitnimi proizvajalci v ZDA navezan stik po telefonu. Ti stiki pa so potrdili, da v ZDA ni proizvodnje vinske kisline.

    (26)

    Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od vseh treh vzorčenih proizvajalcev Unije, enega sodelujočega nepovezanega uvoznika, osem uporabnikov, štirih dobaviteljev v Uniji, proizvajalca izvoznika v LRK in enega proizvajalca v Avstraliji.

    1.8   PREVERITVENI OBISKI

    (27)

    Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski na podlagi člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

     

    proizvajalci Unije:

    Caviro Distillerie S.r.l, Faenza, Italija,

    Comercial Quimica Sarasa s.l., „Tydsa“, Girona, Španija,

    Distillerie Mazzari S.p.a., Ravenna, Italija;

     

    nepovezan uvoznik:

    RFI Food Ingredients Handelsgesellschaft mbH, Düsseldorf, Nemčija;

     

    uporabniki:

    DuPont Nutrition Biosciences ApS, Aarhus, Danska,

    VG-Orth GmbH & Co. KG, Stadtoldendorf, Nemčija;

     

    proizvajalec izvoznik iz LRK:

    Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd, Tangqi industrial park, Yuhang District, Hangzhou, Zhejiang, Kitajska;

     

    proizvajalec v primerljivi državi:

    Australian Tartaric Products Pty Ltd, Colignan, Victoria, Avstralija.

    1.9   OBDOBJE PREISKAVE IN OBRAVNAVANO OBDOBJE

    (28)

    Preiskava dampinga in škode je zajemala obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

    2.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

    2.1   ZADEVNI IZDELEK

    (29)

    Zadevni izdelek je vinska kislina s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, razen vinske kisline D-(-)- z negativno optično rotacijo najmanj 12,0 stopinj, ki se meri v raztopini vode v skladu z metodo, opisano v evropski farmakopeji, ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918120090) („zadevni izdelek“).

    (30)

    Vinska kislina se uporablja bodisi kot sestavina končnih izdelkov, kot so vino in druge pijače, živila in farmacevtski izdelki, bodisi kot dodatek za pospeševanje ali upočasnjevanje nekaterih kemijskih procesov, na primer v mavcu, kjer se uporablja kot zaviralec.

    (31)

    Zadevni izdelek se lahko pridobiva iz stranskih izdelkov pridelave vina, zlasti vinske usedline, kot je to v primeru vseh proizvajalcev Unije („naravna vinska kislina“), ali s kemijsko sintezo iz benzena in anhidrida maleinske kisline, ki jo Bioking uporablja kot glavno surovino („sintetična vinska kislina“).

    2.2   PODOBNI IZDELEK

    (32)

    Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

    zadevni izdelek,

    izdelek, ki ga proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja na domačem trgu LRK,

    izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v primerljivi državi, izbrani v skladu z uvodnimi izjavami 63–68, ter

    izdelek, ki ga v Uniji proizvaja in prodaja industrija Unije.

    (33)

    Komisija je sklenila, da so ti izdelki podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

    2.3   TRDITVE GLEDE OBSEGA IZDELKA

    (34)

    Ena zainteresirana stran je trdila, da sintetična in naravna vinska kislina nista podobna izdelka. Po njenem mnenju se obe vrsti vinske kisline razlikujeta po surovinah, proizvodnem postopku, proizvodnih stroških, regulativni obravnavi, dojemanju potrošnikov, fizikalnih lastnostih in končnih uporabah. Te razlike ne omogočajo poštene primerjave med sintetično vinsko kislino, ki jo proizvaja Bioking, in naravno vinsko kislino, ki jo proizvaja industrija Unije.

    (35)

    Trdilo se je tudi, da sintetična vinska kislina zaradi svojih posebnih lastnosti bolje izpolnjuje potrebe nekaterih uporabnikov. Sintetična vinska kislina se proizvaja iz anhidrida maleinske kisline, ki je na voljo ne glede na podnebne razmere, medtem ko se naravna vinska kislina proizvaja iz kalcijevega tartrata, ki se pridobiva iz vinske usedline, zato je njegova razpoložljivost odvisna od kakovosti vinske letine, tj. podnebnih razmer. Zato je bila zaradi zanesljivosti oskrbe in stabilnosti cen konkurenca med obema vrstama vinske kisline opisana kot omejena.

    (36)

    Člen 1(4) osnovne uredbe določa, da za namene protidampinške preiskave izdelka veljata za podobna, kadar sta identična ali enaka v vseh pogledih ali imata zelo podobne lastnosti. Upoštevajo se lahko številni dejavniki, vključno s fizikalnimi, tehničnimi in kemičnimi lastnostmi izdelka, njihovo uporabo, zamenljivostjo, dojemanjem potrošnikov, distribucijskimi verigami, proizvodnim procesom, stroški proizvodnje in kakovostjo.

    (37)

    V preiskavi je bilo ugotovljeno, da ima vinska kislina, ki jo proizvajajo Bioking, proizvajalec iz primerljive države in industrija Unije, enako kemijsko formulo ter da imajo iste tehnične in fizikalne lastnosti kljub različnim surovinam, proizvodnim postopkom in stroškom proizvodnje. Take razlike v zvezi s proizvodnjo ne morejo ogroziti podobnosti končnega izdelka, saj se podobnost ugotavlja na podlagi identičnih kemijskih formul ter enakih tehničnih in fizičnih lastnostih. Poleg tega so se izdelki tržili v podobnih razredih, imeli podobne končne uporabe in bili izmenljivi. Izjema v zvezi s sektorjem pridelave vina EU, v katerem regulativni ukrepi EU (12) ne dovoljujejo uporabe sintetične vinske kisline, kot taka ne izključuje ostalih zadevnih podobnosti. Za vse ostale tržne segmente je značilna odprta in neposredna konkurenca. Dejansko je preiskava pokazala, da so uporabniki v živilskem, gradbenem in farmacevtskem sektorju kupovali tako sintetično kot naravno vinsko kislino. Trditve tako niso bile v skladu z ugotovitvami preiskave in zato se potrjuje, da sta izdelka podobna.

    (38)

    Opozoriti je treba, da sta proizvoda veljala za podobna v vseh prejšnjih preiskavah, navedenih v uvodnih izjavah 1–4.

    3.   DAMPING

    3.1   NORMALNA VREDNOST

    3.1.1   Tržnogospodarska obravnava („TGO“)

    (39)

    Komisija je ocenila zahtevek proizvajalca izvoznika za TGO in v njegovih prostorih izvedla preveritveni obisk.

    (40)

    Nato je Komisija proizvajalcu izvozniku, organom zadevne države in industriji Unije razkrila ugotovitve o TGO. Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe na ugotovitve in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Komisija je upoštevala predstavljena stališča. Komisija je zainteresirane strani obvestila o končnih rezultatih ocene za TGO.

    (41)

    V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je proizvajalec izvoznik izpolnjeval zahteve vseh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe razen prvega („merilo 1“), ker je bila domača cena osnovne surovine, ki predstavlja glavno vhodno sestavino, tj. anhidrida maleinske kisline, ki ga je plačeval v obdobju preiskave, sistematično pod mednarodnimi cenami in ni odražala tržnih vrednosti. Poleg tega so nizke nakupne cene anhidrida maleinske kisline, ki jih je plačeval Bioking, ustrezale domači ceni za anhidrid maleinske kisline na Kitajskem, ki je bila tudi sistematično nižja od mednarodnih cen. Povprečna razlika med cenami, ki je bila v obdobju preiskave ugotovljena za Bioking, je bila 14 %.

    (42)

    Razlika v cenah iz uvodne izjave 41 je bila izračunana s primerjavo domačih cen anhidrida maleinske kisline, ki jo je v obdobju preiskave plačeval Bioking v LRK, z domačimi cenami na drugih trgih. Da bi Komisija lahko izvedla takšno primerjavo cen, je najprej določila razpoložljivost domačih cen anhidrida maleinske kisline (ki jih določajo tržne sile) po državah in primerljivih vrst anhidrida maleinske kisline v državah z anhidridom maleinske kisline, ki ga uporablja Bioking, ter anhidrida maleinske kisline na domačem trgu v LRK kot celoti. Komisija je menila, da bi moral biti primerljiv trg zaradi prevoznih stroškov na istem geografskem območju. Komisija je zato ugotovila, da so ji lastnosti domačega trga v Tajvanu, ki je geografsko najbližji trg LRK, omogočile izvesti ustrezno primerjavo s cenami, ki jih je plačeval Bioking, in z domačimi cenami anhidrida maleinske kisline v LRK na splošno.

    (43)

    Podatke, uporabljene za primerjavo domačih cen v LRK in tretjih državah, je zagotovil neodvisni ponudnik tržnih podatkov (13). Izvedena je bila primerjava med nakupnimi cenami anhidrida maleinske kisline za Bioking (na podlagi preverjenih podatkov, ki jih je predložil Bioking), domačo ceno za anhidrid maleinske kisline na Kitajskem (izračunano brez DDV) in domačo ceno v Tajvanu (brez DDV), ki ju je priskrbel neodvisni ponudnik. Komisija je analizirala tudi podatke o domačih cenah anhidrida maleinske kisline na drugih trgih (ZDA in Unija), rezultati primerjave med domačimi cenami v LRK in domačimi cenami v ZDA oziroma Uniji pa so pokazali še bistveno večjo povprečno razliko med cenami od tiste, ki je bila ugotovljena za Tajvan.

    (44)

    Razlike med domačimi cenami na Kitajskem in v drugih tretjih državah se lahko pojasnijo z dejstvom, da kitajski režim DDV ne omogoča polnega povračila vstopnega DDV v primeru izvoza anhidrida maleinske kisline. Ta režim DDV tako odvrača od izvoza anhidrida maleinske kisline iz LRK. V skladu s kitajsko zakonodajo morajo družbe, ki izvažajo anhidrid maleinske kisline iz LRK, plačati DDV v višini 17 %. Vendar se povrne le del zadevnega vstopnega DDV. V obdobju preiskave je povračilo znašalo 9 % vstopnega DDV. Zato sta posledici politike LRK, ki na primer vzpostavlja neugodne razmere DDV za izvoz določene surovine (14), prvič, nižje (neto) izvozne cene zadevne surovine iz LRK (ker morajo izvozniki iz LRK na mednarodnih trgih tekmovati z družbami, ki običajno ne plačujejo DDV na izvoz), in drugič, spodbujanje premika prodaje na domači trg in s tem znižanje domačih cen pod mednarodne.

    (45)

    Nadalje je bilo v preiskavi ugotovljeno, da je anhidrid maleinske kisline narejen iz benzena ali butana, kar predstavlja 90 % skupnih proizvodnih stroškov. Ugotovljeno je bilo tudi, da so navedene cene za anhidrid maleinske kisline v LRK na isti ravni ne glede na to, ali se proizvaja iz benzena ali butana. Izvoz benzena iz LRK je predmet izvoznega davka v višini 40 %, plačani DDV pa se ob izvozu ne povrne. Zato je mogoče razumno sklepati, da ima trg benzena v LRK posreden učinek na trg anhidrida maleinske kisline, proizvedenega iz butana, kot je tisti, ki ga uporablja Bioking, in dodatno prispeva k skupnemu izkrivljanju trga anhidrida maleinske kisline v LRK.

    (46)

    Končno se je v preiskavi izkazalo tudi, da so številni proizvajalci anhidrida maleinske kisline v LRK v državni lasti in da je za kitajski trg značilna presežna zmogljivost. Razumno je mogoče sklepati, da je stalen obstoj presežne zmogljivosti povezan z zaščitenim statusom družb v državni lasti, ki običajnim tržnim mehanizmom, kot sta konsolidacija in zaprtje, preprečuje obravnavo te presežne zmogljivosti.

    (47)

    Ob upoštevanju navedenega se šteje, da je kitajski domači trg anhidrida maleinske kisline kot celota izkrivljen.

    (48)

    Po razkritju je proizvajalec izvoznik trdil, da je primerjava cen za anhidrid maleinske kisline iz uvodnih izjav 41–44 temeljila na domačih cenah in zato ni primerna. Namesto tega je proizvajalec izvoznik predlagal, da bi bilo treba izvozne cene s tretjih trgov primerjati s kitajskimi domačimi cenami. Proizvajalec izvoznik je predložil alternativne primerjave cen med mednarodnimi izvoznimi cenami in kitajskimi domačimi cenami. Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da bi primerjava med njegovimi nakupnimi cenami in izvoznimi cenami ZDA na podlagi podatkovne zbirke statističnih podatkov o carini ZDA pokazala, da je bila njegova nakupna cena sistematično višja od izvoznih cen ZDA na trge različnih tretjih držav. Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da je cena surovin za anhidrid maleinske kisline (cena butana) v Tajvanu višja od cene v LRK ali ZDA in da iz teh razlogov primerjava s tajvanskimi cenami ni primerna.

    (49)

    Alternativne primerjave mednarodnih izvoznih cen, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, niso bile primerne. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, so se primerljive domače cene s podobnimi dobavnimi pogoji štele kot primerna osnova za primerjavo. Opozoriti je treba tudi, da Bioking ni predložil nobenega razloga za utemeljitev svoje trditve, da uporaba domačih cen za primerjavo sama po sebi ne bi bila primerna. Poleg tega je bilo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 42, v preiskavi ugotovljeno, da je zaradi stroškov prevoza verjetno, da bo najbližji trg najrazumnejša podlaga za primerjavo. Zato so bile trditve, da Tajvan ne predstavlja primerne podlage za primerjavo oz. da bi bila primernejša druga podlaga za primerjavo (bodisi podatki o izvoznih cenah, ki jih je predložil Bioking, ali podatki iz podatkovne zbirke statističnih podatkov o carini ZDA), zavrnjene.

    (50)

    Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da je bil kakršen koli morebitni vpliv režima DDV iz uvodne izjave 44 na (neto) izvozne cene in posledično kitajsko domačo ceno anhidrida maleinske kisline precenjen in da je le zelo majhen. Vendar ta trditev ni bila podprta z dejanskimi dokazi. V vsakem primeru bi bila razlika bistvena in večja, kot trdi proizvajalec izvoznik, kot je razvidno na podlagi informacij, na voljo med preiskavo, in iz razlik med cenami, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 41–44. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

    (51)

    Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da naj bi bila morebitna izkrivljanja zaradi vmešavanja države v cene benzena nerelevantna, saj cene na trgu vedno bolj določa butan, ki bo na trgu sčasoma nadomestil anhidrid maleinske kisline, pridobljen iz benzena. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 45, so izvozne cene za anhidrid maleinske kisline v LRK na isti ravni ne glede na to, ali je proizveden iz benzena ali butana. To kaže, da ima trg benzena v LRK posreden učinek na trg anhidrida maleinske kisline, proizvedenega iz butana, kot je tisti, ki ga uporablja Bioking, in dodatno prispeva k skupnemu izkrivljanju trga anhidrida maleinske kisline. V vsakem primeru je bilo na podlagi podatkov, ki jih je predložil proizvajalec izvoznik, ugotovljeno, da stroški družbe Bioking za glavne vstopne surovine bistveno ne odražajo tržnih vrednosti. Proizvajalec izvoznik nenazadnje svoje trditve ni podprl z dokazi o domnevnih sistematičnih znatnih razlikah v zvezi s tem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

    (52)

    Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da zaščiteni status državnih podjetij, ki proizvajajo anhidrid maleinske kisline, kot je Komisija potrdila v preiskavi v zvezi s TGO in proizvajalcu izvozniku pojasnila v razkritju za TGO, naj ne bi bil relevanten, saj je proizvajalec izvoznik anhidrid maleinske kisline kupoval predvsem pri dobaviteljih v zasebni lasti. V zvezi s to trditvijo se je štelo, da bi bili lahko zadevni dobavitelji, četudi so večinsko v zasebni lasti, še vedno podvrženi cenovnemu pritisku zaradi velikih presežnih zmogljivosti in zaščitenega statusa podjetij v državni lasti, ki proizvajajo anhidrid maleinske kisline. Poleg tega Bioking ni dokazal nasprotnega. V vsakem primeru je primerjava nakupnih cen družbe Bioking z mednarodnimi cenami pokazala, da so bile cene družbe Bioking dejansko izkrivljene in da je ta izkrivljenost ustrezala splošni izkrivljenosti na kitajskem trgu. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

    (53)

    Proizvajalec izvoznik je trdil, da naj bi bila ugotovitev neizpolnjevanja merila 1 zaradi kitajskega režima povračila DDV neskladna s pravili GATT/STO, saj ta pravila dovoljujejo različne sisteme povračila DDV in se zanje ne šteje, da izkrivljajo tržne cene. To naj bi potrjevalo tudi dejstvo, da LRK v okviru svojega protokola o pristopu k STO ni sprejela posebnih zavez glede sistema povračila DDV. Na koncu je proizvajalec izvoznik trdil tudi, da TGO zaradi kitajskega sistema povračila DDV ni bila zavrnjena v nobeni prejšnji preiskavi in da zato to ne more biti razlog za zavrnitev TGO v tej preiskavi.

    (54)

    Ne glede na to, da pravila GATT/STO dovoljujejo različne sisteme povračila DDV, je bilo v tem primeru ugotovljeno, da je kitajski režim DDV dejansko nižal kitajske (neto) izvozne cene in odvračal od izvoza anhidrida maleinske kisline iz LRK. Kot je opisano v uvodni izjavi 43, je bilo posledično ugotovljeno, da so bile kitajske domače cene znižane, kar je povzročilo izkrivljanje trga. Zato so bile te trditve zavrnjene.

    (55)

    V zvezi s trditvami, da TGO v nobeni prejšnji preiskavi ni bila zavrnjena zaradi kitajskega sistema povračila DDV, je treba opozoriti, da je bila v eni prejšnji preiskavi (15) odsotnost povračila DDV argument v podporo negativni oceni za TGO. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

    (56)

    V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da cene za anhidrid maleinske kisline, ki jih je plačeval Bioking, in splošne cene v LRK niso odražale tržnih vrednosti, saj so bile sistematično nižje od mednarodnih cen. Kitajski sistem povračila DDV je bil analiziran kot razlaga za izkrivljanje. V vsaki preiskavi se odločitev za TGO sprejme neodvisno na podlagi posebnih okoliščin, ki so relevantne za zadevno preiskavo. V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da merilo 1 iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe ni bilo izpolnjeno na podlagi posebnih okoliščin, kot je prikazano zgoraj. Zato je bil ta argument zavrnjen.

    (57)

    Po razkritju so pritožniki ponovno navedli, da je vprašljivo, ali bi se lahko naložbe proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave, vključno s pravicami do rabe zemljišč, financirale izključno z zadržanim dobičkom družbe, zlasti ker je v finančnem letu 2013 družba izplačala tudi dividende. Pritožniki so nadalje trdili, da je bil zadržani dobiček morda pridobljen kot posledica predhodnih preferenčnih davčnih stopenj prek kitajskega programa za spodbujanje visokotehnoloških industrij. Vendar te trditve v zvezi z drugim merilom iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe niso bile podprte z nobenimi dokazi. Zato so bile zavrnjene.

    (58)

    Pritožniki so trdili tudi, da proizvajalec izvoznik ni spoštoval mednarodnih računovodskih standardov, kot je določeno v drugi alinei člena 2(7)(c) osnovne uredbe, saj ni evidentiral okrepitve in/ali oslabitve pri poslu izmenjave sredstev, v okviru katerega je bila predhodno pridobljena pravica do rabe zemljišč zamenjana z ustreznejšo. Vendar pa je ocena sredstva, pridobljenega v poslu izmenjave sredstev, na knjigovodsko vrednost danega sredstva (namesto njegove poštene vrednosti) računovodska obravnava, ki jo priznavajo mednarodni računovodski standardi. Zato je bil ta argument zavrnjen.

    (59)

    Pritožniki so nadalje trdili, da druga alinea člena 2(7)(c) osnovne uredbe naj ne bi bila izpolnjena, saj so bili računovodski izkazi proizvajalca izvoznika pripravljeni in revidirani po kitajskih računovodskih standardih, ki so različni od mednarodnih računovodskih standardov, kot se zahtevajo v členu 2(7)(c) osnovne uredbe. Vendar je preiskava pokazala, da so bili računovodski standardi, ki jih je uporabil proizvajalec izvoznik, v skladu z mednarodnimi standardi, kljub zakonsko določenemu sklicevanju le na kitajske računovodske standarde. Zato je bil ta argument zavrnjen.

    (60)

    Pritožniki so trdili, da Komisija ne bi smela oceniti cene, plačane za pravice do rabe zemljišč, v primerjavi z referenčnimi cenami v LRK, ampak s cenami zemljišč v tretjih državah, kot so Tajvan, Indonezija in Indija. Pritožniki so nadalje trdili, da so bile cene, plačane za pravice do rabe zemljišč, morda pod tržnogospodarskimi cenami. Vendar trditev, da so bile pravice do rabe zemljišč pod tržnimi cenami, ni bila utemeljena in tudi ni bila v skladu z ugotovitvami preiskave, v kateri je bilo nasprotno ugotovljeno, da so cene odražale razumne tržne cene, ki so prevladovale v LRK, in bile tudi v skladu z neodvisnim poročilom o oceni. Končno je v zvezi s pripombo pritožnika, da bi bilo treba pravico do rabe zemljišč oceniti v primerjavi s cenami v tretjih državah, treba poudariti, da ocena v skladu s členom 2(7)(c) osnovne uredbe lahko temelji na cenah v tretji državi, ni pa nujno. V vsakem primeru, pritožnik ni navedel nobenega razloga za dvom v ustreznost uporabe neodvisnega poročila o oceni. Zato je bil ta argument zavrnjen.

    (61)

    Na podlagi navedenih premislekov in premislekov v posebnem razkritju, ki so bili proizvajalcu izvozniku že dani na voljo, proizvajalcu izvozniku v tej preiskavi TGO ni mogla biti odobrena.

    3.1.2   Primerljiva država

    (62)

    V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe bi bilo treba za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

    (63)

    Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti Argentino kot primerno primerljivo državo, in jih pozvala, naj predložijo pripombe.

    (64)

    Komisija je navezala stike z organi petih morebitnih primerljivih držav (Argentine, Avstralije, Brazilije, Čila in Indije). Stiki z morebitnimi proizvajalci v ZDA pa so potrdili, da v ZDA ni proizvodnje vinske kisline. Na podlagi prejetih informacij je Komisija 26 morebitnih proizvajalcev podobnega izdelka v Argentini, Avstraliji, Braziliji, Čilu in Indiji pozvala, naj ji predložijo informacije.

    (65)

    Odzval se je le en proizvajalec v Avstraliji in Komisiji predložil zahtevane informacije.

    (66)

    V preiskavi je bilo ugotovljeno, da domača proizvodnja vinske kisline v Avstraliji konkurira uvozu vinske kisline vsaj iz LRK. Za uvoz vinske kisline ni bilo veljavnih dajatev. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 36 in 37, je bilo ugotovljeno, da je vinska kislina, ki jo proizvaja edini sodelujoči proizvajalec v Avstraliji, podoben izdelku, ki se proizvaja v LRK in iz nje izvaža, kljub različnim postopkom proizvodnje. Na podlagi razpoložljivih informacij se je štelo, da je avstralski domači trg primeren za ugotavljanje normalne vrednosti.

    (67)

    Proizvajalec izvoznik je trdil, da so izvozne cene vinske kisline iz Argentine, Avstralije in ZDA mnogo nižje od izvoznih cen družbe Bioking, zato bi uporaba navedenih cen potrdila neobstoj dampinga. Trditev je brezpredmetna, ker se primerljiva država ne izbira glede na raven izvoznih cen. Poleg tega je potrebno sodelovanje zagotovil le en proizvajalec iz ene morebitne primerljive države. Proizvajalec izvoznik je podal dodatne trditve glede obsega izdelka. Te so obravnavane v uvodnih izjavah 34–38.

    (68)

    Glede na to, da je sodeloval le en proizvajalec v eni morebitni primerljivi državi, ter glede na to, da se Avstralija šteje za primeren primerljiv trg, je Komisija v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe za primerljivo državo izbrala Avstralijo.

    3.1.3   Normalna vrednost

    (69)

    V zadnjem vmesnem pregledu veljavnih ukrepov, ki se uporabljajo za LRK, razen za Bioking (16), je bila kot primerljiva država izbrana Argentina. Normalna vrednost je temeljila na konstruirani vrednosti, ki je odražala objektivne razlike med proizvodnima metodama v Argentini in v LRK, za kateri je bilo ugotovljeno, da imata bistven vpliv na cene in stroške. Tudi v obravnavanem primeru obstaja razlika med proizvodnima metodama v Argentini in LRK. Preiskava ni razkrila nobenih okoliščin, ki bi utemeljile uporabo drugačnega pristopa od pristopa, uporabljenega v vmesnem pregledu. Zainteresirane strani v zvezi s tem niso predložile nobenih pripomb. Zato se šteje, da bi morala normalna vrednost temeljiti na konstruirani normalni vrednosti v Avstraliji, ki bi odražala objektivne razlike med proizvodnima metodama v Argentini in LRK.

    (70)

    Zato je Komisija kot izhodišče za izračun proizvodnih stroškov uporabila ceno anhidrida maleinske kisline v Tajvanu za namene določitve TGO (glej uvodno izjavo 42). Za prodajne, splošne in administrativne stroške („stroški PSA“) in za dobiček je bil na podlagi dejanskih podatkov proizvajalca v primerljivi državi določen razumen znesek.

    (71)

    Edini sodelujoči avstralski proizvajalec je proizvajal in prodajal samo eno vrsto izdelka, enako eni izmed vrst izdelka, ki jo je proizvajalec izvoznik prodajal za izvoz v EU. Komisija je uporabila konstruirano normalno vrednost za vrsto vinske kisline, ki se proizvaja in prodaja v Avstraliji in ki ustreza vsem vrstam vinske kisline, ki jih je Bioking prodajal in izvažal v Unijo v obdobju preiskave. Pristop je bil v tem primeru ocenjen kot primeren, saj je bil proizvodni postopek za vse vrste vinske kisline, ki jih je Bioking prodajal in izvažal v Unijo v obdobju preiskave, v bistvu enak in ker je proučitev postopka proizvodnje pokazala praktičen neobstoj razlik v njihovih stroških proizvodnje.

    3.1.4   Izvozna cena

    (72)

    Proizvajalec izvoznik je izvažal neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je izvozna cena temeljila na tisti, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

    3.1.5   Primerjava

    (73)

    Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

    (74)

    Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Izvedene so bile prilagoditve v zvezi z nevračljivim izvoznim DDV, manipulativnimi izdatki, izdatki za natovarjanje in prevoz ter tozadevnimi izdatki, stroški čezmorskega prevoza in zavarovanja za čezmorski prevoz ter kredita, izdatki pakiranja, jamstev in zavarovanja ter bančnimi stroški.

    (75)

    Glede prilagoditve v zvezi z nevračljivim izvoznim DDV je bilo ugotovljeno, da je bil na kitajskem domačem trgu za izvoz povrnjen DDV z nižjimi stopnjami kot za domačo prodajo. Na podlagi tega je bila normalna vrednost v Avstraliji določena s prištevanjem nevračljive stopnje DDV, ki se je uporabljala za izvoz iz LRK.

    3.1.6   Pripombe zainteresiranih strani v zvezi z dampingom po razkritju

    (76)

    Po končnem razkritju so proizvajalec izvoznik in pritožniki predložili pripombe v zvezi z dampingom.

    (77)

    Proizvajalec izvoznik je ponovil svojo prejšnjo trditev, da bi morala biti za Bioking odobrena TGO.

    (78)

    Prvič, trdil je, da izbira Tajvana za namene primerjave kitajskih domačih cen za anhidrid maleinske kisline ni bila primerna, saj so cene anhidrida maleinske kisline v Tajvanu previsoke v primerjavi z drugimi tretjimi državami. Vendar je, kot je navedeno v uvodnih izjavah 42 in 43, Tajvan obveljal kot najprimernejša izbira in alternativni trgi, ki jih je Komisija preiskala, kažejo še večje razlike v cenah kot tisti v Tajvanu, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43. V odsotnosti utemeljenih razlogov za zavrnitev Tajvana in relevantnih predlogov za boljšo alternativo je bila ta trditev zavrnjena.

    (79)

    Bioking je trdil tudi, da geografska bližina ne more biti odločilni dejavnik pri izbiri primerljivega trga in da je neposredno ali posredno vladno posredovanje morda izkrivilo podatke. Vendar Bioking ni predložil nobenih dokazov za domnevno posredovanje tajvanske vlade, zato se ta trditev zavrne.

    (80)

    Drugič, ponovil je svoj argument za uporabo izvoznih namesto domačih cen anhidrida maleinske kisline, ne da bi predstavil druge argumente kot tiste, ki so že obravnavani v uvodnih izjavah 48 in 49. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

    (81)

    Tretjič, ponovno je trdil, da je bil vpliv DDV po izračunu Komisije precenjen in da bi bila ob drugačnem načinu izračunavanja razlika med kitajskimi in tajvanskimi domačimi cenami anhidrida maleinske kisline zanemarljiva. Vendar v odsotnosti novih utemeljenih argumentov še naprej velja razlaga iz uvodne izjave 50, ta trditev pa je bila posledično zavrnjena.

    (82)

    Četrtič, znova je bilo izpodbijano izkrivljanje cen benzena zaradi vmešavanja države. Ker niso bili predloženi drugi elementi kot tisti, ki so že obravnavani v uvodnih izjavah 50–52, je bila ta trditev zavrnjena.

    (83)

    Končno, proizvajalec izvoznik je v zvezi s svojim zahtevkom za TGO ponovno trdil, da je kitajski režim povračila DDV skladen z Uredbo Sveta (ES) št. 597/2009 z dne 11. junija 2009 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ne da bi predložil nove elemente kot tiste, ki so že obravnavani v uvodnih izjavah 53–55. Komisija je zato to trditev zavrnila in ponovila svoj sklep iz uvodne izjave 61, da proizvajalcu izvozniku v tej preiskavi TGO ne more biti odobrena.

    (84)

    Ista stran je še enkrat ponovila svojo argumentacijo, da cena anhidrida maleinske kisline v Tajvanu ni primerna za določanje konstruirane normalne vrednosti in da bi izvozna cena iz ZDA v Mehiko predstavljala boljšo podlago. Kot je bilo obravnavano že v uvodni izjavi 49, je bila primerjava cen izvedena na čim bolj primerljivi podlagi, tj. s primerjavo domačih cen s podobnimi dobavnimi pogoji na podobnih in geografsko najbližjih trgih. Izvoznik ni predložil dokazov za utemeljitev trditve, da naj bi bile izvozne cene iz ZDA v Mehiko boljša podlaga za primerjavo. Zato je bil ta argument zavrnjen.

    (85)

    Pritožniki so predložili pripombe glede domnevnega povečanja zmogljivosti družbe Bioking po obdobju preiskave. Treba je poudariti, da se razvoj po obdobju preiskave običajno ne upošteva. Poleg tega je bila med preiskavo v teku gradnja novega proizvodnega obrata za zamenjavo obstoječe tovarne in zato podatki o skupni zmogljivosti družbe Bioking po končani gradnji niso bili na voljo. Zato te trditve ni bilo mogoče upoštevati in je bila zavrnjena.

    (86)

    Pritožniki so izpodbijali tudi metodologijo izračuna stopnje dampinga za Hangzhou Bioking, ki je bila enaka kot tista, ki je bila uporabljena v zadnjem vmesnem pregledu in je namesto dejanskih cen vključevala konstruirano normalno vrednost. Nadalje so trdili, da bi bila ob uporabi dejanske cene proizvajalca v primerljivi državi za Hangzhou Bioking verjetno določena še višja stopnja dampinške dajatve. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 69, preiskava ni razkrila nobenih okoliščin, ki bi utemeljile uporabo drugačnega pristopa od pristopa, uporabljenega v vmesnem pregledu. Zainteresirane strani prav tako niso predložile nobenih argumentov v zvezi s tem. Zato se vztraja, da bi morala normalna vrednost temeljiti na konstruirani normalni vrednosti v Avstraliji, ki odraža objektivne razlike med proizvodnima metodama v Avstraliji in LRK.

    3.1.7   Stopnja dampinga

    (87)

    Komisija je v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost in tehtano povprečno izvozno ceno, kakor je določeno zgoraj.

    (88)

    Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene stroškov, zavarovanja in prevoznine („CIF“) meja Unije brez plačane dajatve, naslednja:

    Družba

    Dokončna stopnja dampinga

    Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd

    42,8 %

    4.   ŠKODA

    4.1   UVODNA OPOMBA

    (89)

    Kot je navedeno v uvodni izjavi 1, so v obravnavanem obdobju veljale protidampinške dajatve za uvoz vinske kisline iz LRK, z izjemo za uvoz družbe Bioking, za katero se je uporabljala stopnja dajatve nič. Veljavni ukrepi so bili nazadnje potrjeni leta 2012 po pregledu zaradi izteka ukrepa, kot je navedeno v uvodni izjavi 3. Med pregledom zaradi izteka ukrepa je bilo ugotovljeno, da so veljavni ukrepi v veliki meri ščitili industrijo Unije pred učinki dampinškega uvoza, poleg tega pa je bilo sklenjeno, da obstaja verjetnost, da bi se v primeru izteka ukrepov škoda ponovila.

    (90)

    Predmet sedanje preiskave je le dampinški uvoz družbe Bioking in njenega obsega ter vpliva na cene na trgu Unije in industrijo Unije. Vendar je bil vpliv uvoza družbe Bioking ocenjen v okviru učinka veljavnih ukrepov, ki ščitijo industrijo Unije pred škodljivimi učinki dampinškega uvoza iz preostale LRK.

    (91)

    Glede na to, da sedanja preiskava obravnava le enega proizvajalca izvoznika, je bilo treba zaradi zaupnosti indeksirati vse podatke, povezane z zaupnimi poslovnimi informacijami.

    4.2   OPREDELITEV POJMOV INDUSTRIJA UNIJE IN PROIZVODNJA UNIJE

    (92)

    Podobni izdelek je v obdobju preiskave proizvajalo devet proizvajalcev Unije. Na podlagi razpoložljivih informacij iz pritožbe v Uniji ni drugih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato teh devet proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

    (93)

    Celotna proizvodnja Unije je bila v obdobju preiskave določena na približno 23 000 ton. Komisija je celotno proizvodnjo Unije določila na podlagi informacij iz pritožbe, ki jih je preverila glede na podatke, zbrane med preveritvami vzorčenih proizvajalcev Unije na kraju samem.

    (94)

    Kot je navedeno v uvodnih izjavah 15–20, so bili v vzorec izbrani trije proizvajalci Unije, ki so predstavljali približno 56 % celotne proizvodnje podobnega izdelka v Uniji.

    4.3   POTROŠNJA UNIJE

    (95)

    Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi (i) podatkov o obsegu prodaje industrije Unije na trgu Unije, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije, ter podatkov iz pritožbe za druge proizvajalce Unije (dejanski podatki pritožnikov in ocena za druge proizvajalce Unije); (ii) skupni obseg uvoza iz LRK na podlagi kitajske zbirke podatkov o izvozu ter zadevnega proizvajalca izvoznika in (iii) obseg uvoza iz drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata.

    (96)

    V tej zadevi celotnega uvoza iz LRK ni bilo mogoče zanesljivo oceniti na podlagi podatkov Eurostata. Obseg, o katerem je poročal zadevni proizvajalec izvoznik, je bil bistveno večji od skupnega uvoza iz LRK na podlagi podatkov Eurostata za vsako leto obravnavanega obdobja. Na podlagi tega ni bilo mogoče uporabiti podatkov Eurostata, ki se nanašajo na LRK. Po drugi strani pa je bil obseg, o katerem je poročal zadevni proizvajalec izvoznik, v skladu z obsegom, zabeleženim v kitajski zbirki podatkov o izvozu.

    (97)

    Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

    Tabela 1

    Potrošnja Unije (v kg)

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Celotna potrošnja Unije

    29 112 425

    30 780 763

    30 053 279

    25 853 923

    Indeks

    100

    106

    103

    89

    Vir: pritožba, podatki vzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalca izvoznika, kitajska zbirka podatkov o izvozu, Eurostat.

    (98)

    Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 11 %. Najprej se je med letoma 2011 in 2012 povečala za 6 %, nato pa leta 2013 zmanjšala za 3 % in v obdobju preiskave za 14 %.

    4.4   DAMPINŠKI UVOZ DRUŽBE BIOKING

    4.4.1   Obseg in tržni delež dampinškega uvoza družbe Bioking

    (99)

    Komisija je celotni obseg dampinškega uvoza družbe Bioking določila na podlagi njenih podatkov.

    (100)

    Uvoz družbe Bioking v Unijo se je gibal na naslednji način:

    Tabela 2

    Obseg uvoza in tržni delež

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Obseg uvoza (indeks)

    100

    115

    136

    125

    Tržni delež (indeks)

    100

    108

    132

    141

    Vir: podatki proizvajalca izvoznika.

    (101)

    Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka družbe Bioking v Unijo se je v obravnavanem obdobju povečal za 25 %: med letoma 2011 in 2013 se je povečal za 36 %, nato pa se je od leta 2013 do konca obdobja preiskave zmanjšal za 11 %.

    (102)

    Zaradi povečanja obsega uvoza se je v obravnavanem obdobju tržni delež družbe Bioking na splošno bistveno povečal za 41 %.

    4.4.2   Cene dampinškega uvoza družbe Bioking in nelojalno nižanje cen

    (103)

    Komisija je povprečne cene uvoza družbe Bioking določila na podlagi njenih podatkov tako, da je skupno vrednost uvoza delila s skupnim obsegom navedenega uvoza.

    (104)

    Povprečna cena dampinškega uvoza družbe Bioking iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

    Tabela 3

    Uvozne cene (v EUR/kg)

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Povprečna uvozna cena (Bioking)

    Indeks

    100

    124

    143

    135

    Vir: podatki proizvajalca izvoznika.

    (105)

    Povprečna uvozna cena družbe Bioking za zadevni izdelek se je v obravnavanem obdobju zvišala za 35 %: med letoma 2011 in 2013 se je zvišala za 43 %, nato pa se je med letom 2013 in obdobjem preiskave znižala za 8 %.

    (106)

    Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

    tehtano povprečje prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije za posamezno vrsto izdelka, zaračunano nepovezanim strankam na trgu Unije in prilagojeno na raven cene franko tovarna, ter

    ustrezno tehtano povprečno ceno za posamezno uvoženo vrsto izdelka družbe Bioking, zaračunano prvi neodvisni stranki na trgu Unije in določeno na podlagi CIF z ustreznimi prilagoditvami za carinske dajatve in stroške po uvozu.

    (107)

    Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine, po potrebi ustrezno prilagojene. Rezultat primerjave je bil izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave. Za dampinški uvoz družbe Bioking na trg Unije je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja cen v višini 10,3 %.

    4.5   GOSPODARSKI POLOŽAJ INDUSTRIJE UNIJE

    4.5.1   Splošne opombe

    (108)

    V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

    (109)

    Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz pritožbe, vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije, kitajske zbirke podatkov o izvozu in Eurostata. Podatki o makroekonomskih kazalnikih so se nanašali na vse proizvajalce Unije. Mikroekonomske kazalnike je Komisija ocenila na podlagi podatkov iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili vzorčeni proizvajalci Unije. Podatki o mikroekonomskih kazalnikih so se nanašali na vzorčene proizvajalce Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

    (110)

    Analizirani makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga. Analizirani mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

    4.5.2   Makroekonomski kazalniki

    4.5.2.1   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

    (111)

    Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

    Tabela 4

    Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Obseg proizvodnje (v kg)

    27 290 291

    25 626 300

    22 837 500

    22 808 454

    Indeks

    100

    94

    84

    84

    Proizvodna zmogljivost (v kg)

    37 464 000

    37 482 000

    37 464 000

    37 464 000

    Indeks

    100

    100

    100

    100

    Izkoriščenost zmogljivosti

    73 %

    68 %

    61 %

    61 %

    Indeks

    100

    94

    84

    84

    Vir: pritožba, podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (112)

    V obravnavanem obdobju se je obseg proizvodnje zmanjšal za 16 %: med letoma 2011 in 2012 se je zmanjšal za 6 %, leta 2013 za nadaljnjih 10 %, med letom 2013 in obdobjem preiskave pa je ostal stabilen.

    (113)

    Proizvodna zmogljivost je bila ocenjena tako, da se je celotni obseg proizvodnje delil s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti vzorčenih proizvajalcev Unije. Na podlagi tega je proizvodna zmogljivost industrije Unije v obravnavanem obdobju ostala stabilna.

    (114)

    Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 12 odstotnih točk. Manjša izkoriščenost zmogljivosti je odražala negativne učinke zmanjšane proizvodnje. Na podlagi tega je verjetno, da bo dolgoročno industrija Unije s težavo pokrila stalne stroške.

    4.5.2.2   Obseg prodaje in tržni delež

    (115)

    Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

    Tabela 5

    Obseg prodaje in tržni delež

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Obseg prodaje

    Indeks

    100

    103

    79

    70

    Tržni delež

    Indeks

    100

    97

    76

    79

    Vir: pritožba, podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (116)

    Obseg prodaje industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 30 %: med letoma 2011 in 2012 se je povečal za 3 %, nato pa se med letom 2012 in obdobjem preiskave zmanjšal za 33 %. Ta negativni trend je bil v skladu z zmanjšano potrošnjo, kot je opisano v uvodni izjavi 97, a je bil bistveno izrazitejši.

    (117)

    Posledično se je v obravnavanem obdobju tržni delež industrije Unije na splošno znižal za 21 %. V istem obdobju se je obseg uvoza družbe Bioking povečal za 25 %, ustrezni tržni delež pa se je povečal za 41 %, kot je opisano v uvodnih izjavah 101 in 102.

    4.5.2.3   Rast

    (118)

    Potrošnja Unije se je od leta 2012 do konca obdobja preiskave zmanjšala. Kljub temu zmanjšanju se je obseg dampinškega uvoza družbe Bioking povečal in posledično se je v istem obdobju povečal njegov tržni delež. Tako je v obravnavanem obdobju industrija Unije izgubila pomemben del svojega tržnega deleža, medtem ko je zadevni uvoz močno povečal svoj tržni delež, ne glede na zmanjšanje potrošnje na trgu Unije. Istočasno se je obseg proizvodnje industrije Unije zmanjšal bolj kot potrošnja.

    4.5.2.4   Zaposlenost in produktivnost

    (119)

    Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

    Tabela 6

    Zaposlenost in produktivnost

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Število zaposlenih

    178

    173

    185

    184

    Indeks

    100

    97

    104

    104

    Produktivnost (v kg/zaposlenega)

    153 367

    147 785

    123 598

    123 793

    Indeks

    100

    96

    81

    81

    Vir: pritožba, podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (120)

    Stopnja zaposlenosti v industriji Unije je bila v obravnavanem obdobju relativno stabilna: med letoma 2011 in 2012 se je zmanjšala za 3 %, nato se je med letoma 2012 in 2013 povečala za 7 % in do konca obdobja preiskave ostala stabilna.

    (121)

    Produktivnost, merjena kot proizvodnja v kilogramih na zaposlenega, se je bistveno zmanjšala zaradi nižjih ravni proizvodnje in relativno stabilne zaposlenosti. Produktivnost se je v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 19 %.

    4.5.2.5   Višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

    (122)

    Stopnja dampinga iz uvodne izjave 88 je bila višja od stopnje de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza zadevnih proizvajalcev izvoznikov je bistveno vplivala na industrijo Unije.

    (123)

    V prvotni preiskavi, v kateri je bila družbi Bioking odobrena TGO, je bilo ugotovljeno, da družba Bioking ni izvajala dampinga, kar je vodilo k uporabi dajatve nič, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 1. Glede na to, da družba Bioking ni izvajala škodljivega dampinga, je kakršno koli okrevanje od preteklega dampinga relevantno samo, v kolikor se nanaša na dampinške prakse drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, proti katerim so bili ukrepi podaljšani in spremenjeni z več pregledi, kot je navedeno v uvodni izjavi 3. Ti ukrepi trenutno veljajo, kot je podrobno pojasnjeno v uvodni izjavi 3.

    4.5.3   Mikroekonomski kazalniki

    4.5.3.1   Cene in dejavniki, ki vplivajo na cene

    (124)

    Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije za nepovezane stranke v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

    Tabela 7

    Prodajne cene in stroški proizvodnje v Uniji

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Povprečna prodajna cena na enoto

    Indeks

    100

    149

    175

    119

    Proizvodni stroški na enoto

    Indeks

    100

    141

    165

    109

    Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (125)

    Povprečna prodajna cena na enoto vzorčenih proizvajalcev Unije se je med letoma 2011 in 2013 povečala za 75 %, nato pa se je med letom 2013 in obdobjem preiskave zmanjšala za 56 %. Dampinške uvozne cene družbe Bioking so sledile podobnemu trendu kot prodajne cene industrije Unije, kot je bilo prikazano v uvodni izjavi 105.

    (126)

    Razpoložljivost surovine, tj. kalcijevega tartrata, ki se izdeluje iz vinske usedline in za industrijo Unije predstavlja približno 60 % skupnih stroškov proizvodnje vinske kisline, je odvisna od kakovosti vinske letine. Zato ugodne ali neugodne podnebne razmere v Uniji vplivajo na skupno ponudbo kalcijevega tartrata, od katere so potem odvisne tudi letne povprečne prodajne cene. Treba je poudariti, da v letih 2012 in 2013 vinska letina v Uniji ni bila najboljša, zato so se po obdobju pridelave vina stroški surovin in prodajne cene povečali (ker gre za sezonski izdelek, se učinki pokažejo šele nekaj mesecev po trgatvi). Nasprotno pa je bila v obdobju preiskave v Uniji vinska letina dobra, zato so bile povprečne letne prodajne cene v obdobju preiskave nižje v primerjavi s prejšnjim letom.

    (127)

    Povečanje povprečne prodajne cene na enoto (za 19 % v obravnavanem obdobju) je bilo izrazitejše kot povečanje proizvodnih stroškov v istem obdobju (povečanje za 9 %).

    4.5.3.2   Stroški dela

    (128)

    Povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

    Tabela 8

    Povprečni stroški dela na zaposlenega

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Povprečni stroški dela na zaposlenega (v EUR)

    41 048

    41 418

    40 542

    40 914

    Indeks

    100

    101

    99

    100

    Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (129)

    V obravnavanem obdobju so povprečni stroški dela vzorčenih proizvajalcev Unije na zaposlenega ostali stabilni. Splošno povečanje stroškov dela (4,6 %) (17) in stopnja inflacije (4,7 %) (18) v Uniji v istem obdobju se nista odražala v povprečnih stroških dela.

    4.5.3.3   Zaloge

    (130)

    Ravni zalog vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

    Tabela 9

    Zaloge

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Končne zaloge (v kg)

    438 640

    285 995

    674 065

    633 550

    Indeks

    100

    65

    154

    144

    Končne zaloge kot delež proizvodnje

    3 %

    2 %

    5 %

    5 %

    Indeks

    100

    68

    181

    169

    Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (131)

    Končne zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 44 %: med letoma 2011 in 2012 so se zmanjšale za 35 %, nato pa se med letom 2012 in koncem obdobja preiskave bistveno povečale.

    (132)

    Raven zalog je leta 2011 predstavljala 3 % obsega proizvodnje vzorčenih proizvajalcev Unije, do konca obdobja preiskave pa se je to povečalo na 5 %.

    4.5.3.4   Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

    (133)

    Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb vzorčenih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

    Tabela 10

    Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

     

    2011

    2012

    2013

    Obdobje preiskave

    Dobičkonosnost prodaje v Uniji nepovezanim strankam (v % prihodka od prodaje)

    2

    8

    8

    10

    Indeks

    100

    310

    327

    430

    Denarni tok (v EUR)

    1 267 809

    4 185 410

    4 316 300

    2 481 985

    Indeks

    100

    330

    340

    196

    Naložbe (v EUR)

    539 710

    474 594

    409 323

    500 659

    Indeks

    100

    88

    76

    93

    Donosnost naložb

    16 %

    80 %

    72 %

    47 %

    Indeks

    100

    508

    456

    300

    Vir: podatki vzorčenih proizvajalcev Unije.

    (134)

    Komisija je dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. V obravnavanem obdobju se je dobičkonosnost prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije podobnega izdelka nepovezanim strankam na trgu Unije povečala za 8 odstotnih točk.

    (135)

    Preiskava je pokazala, da je dobičkonosnost industrije Unije delno odvisna od zunanjih elementov, kot so podnebne razmere. Vendar je preiskava pokazala, da se je v obravnavanem obdobju dobičkonosnost bistveno povečala in v obdobju preiskave dosegla 10 % ter s tem presegla ciljni dobiček zadevne industrije v višini 8 %.

    (136)

    Neto denarni tok je zmožnost proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. V obravnavanem obdobju se je povečal: trend neto denarnega toka se je med letoma 2011 in 2013 povečal, v obdobju preiskave pa zmanjšal.

    (137)

    Naložbe vzorčenih proizvajalcev Unije v proizvodnjo podobnega izdelka so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 7 %: med letoma 2011 in 2013 so se zmanjšale za 24 %, nato pa se v obdobju preiskave povečale za 22 %.

    (138)

    Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Med letoma 2011 in 2012 se je povečala, od leta 2012 do konca obdobja preiskave pa se je zmanjševala.

    (139)

    Ni bilo dokazov, da bi imela industrija Unije težave pri zbiranju kapitala, predvsem zato, ker je večina vzorčenih proizvajalcev integriranih družb.

    4.5.4   Ugotovitve o škodi

    (140)

    Kazalniki škode, kot so proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež so v obravnavanem obdobju kazali negativne trende. Vendar ti trendi niso imeli negativnega vpliva na splošni finančni položaj industrije Unije. Nasprotno, dobičkonosnost industrije Unije je v obravnavanem obdobju kazala stalen pozitiven trend in v obdobju preiskave celo presegla ciljni dobiček. Poleg tega so se v obravnavanem obdobju povečali tudi drugi finančni kazalniki, kot sta denarni tok in donosnost naložb. Industrija Unije je lahko tudi povečala zaposlenost, a ne zelo bistveno.

    (141)

    Kot je omenjeno v uvodni izjavi 1, so bile v obravnavanem obdobju že uvedene protidampinške dajatve za uvoz vinske kisline iz LRK, razen za Bioking. Te dajatve so industrijo Unije v veliki meri ščitile pred vplivom dampinškega uvoza iz LRK in so zato vplivale na položaj industrije Unije, kar je bilo v sedanji preiskavi upoštevano. Vendar pa je videti, da si je industrija Unije v tem določenem primeru opomogla od preteklega dampinga in kljub relevantnemu povečanju uvoza in tržnega deleža zadevnega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave dosegla visoke stopnje dobička. V teh okoliščinah preiskava ni pokazala, da bi industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe, čeprav sta se zmanjšala obseg prodaje in tržni delež industrije Unije in ob upoštevanju dejstva, da je dampinški uvoz družbe Bioking v določenem obsegu negativno vplival na industrijo Unije. To temelji predvsem na dejstvu, da so vsi finančni kazalniki kazali pozitivne trende in da je industrija Unije lahko zvišala cene v večjem obsegu, kot so se povečali njeni stroški proizvodnje, in to kljub dampinškim uvoznim cenam družbe Bioking, ki je nelojalno nižala cene industrije Unije.

    (142)

    Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da industrija Unije ni utrpela znatne škode.

    4.5.5   Pripombe zainteresiranih strani po razkritju

    (143)

    Zainteresirane strani so trdile, da je Komisija napačno dajala več teže določenim kazalnikom škode (tj. dobičkonosnosti) na račun drugih, ki so ravno tako pomembni. Trdili so, da je treba analizo škode za industrijo, ki jo sestavljajo izključno MSP, kot je to industrija vinske kisline Unije, izvesti še posebej pazljivo.

    (144)

    Komisija je analizo škode izvedla na podlagi razpoložljivih informacij, vključno s preverjenimi izpolnjenimi vprašalniki vseh treh vzorčenih družb, ki so prejele posebne vprašalnike, namenjene MSP. V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija izvedla oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije, ne da bi kateremu koli dala prednost pred drugimi, v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe.

    (145)

    Trdilo se je, da bi bilo treba stopnjo dampinga družbe Bioking v višini 42,8 %, ki presega preostalo dajatev v višini 34,9 %, ki trenutno velja za vse kitajske proizvajalce, in individualni dajatvi v višini 13,1 % in 8,3 %, ki se uporabljata za dve drugi družbi, razlagati kot znatno škodo, zlasti ob vedno večjem obsegu uvoza in tržnem deležu, ki to potrjujeta. Nadalje se je trdilo, da je za Bioking veljalo „neupravičeno izvzetje“ iz obsega protidampinških ukrepov, ki se trenutno uporabljajo na podlagi Izvedbene uredbe (EU) št. 626/2012.

    (146)

    Stopnja dampinga proizvajalca izvoznika sama po sebi ni ključen gospodarski kazalnik škode. Dejansko obstoj dampinškega uvoza ne pomeni nujno, da bo ta uvoz domači industriji povzročil škodo. Za proizvajalca izvoznika predstavlja le način, da z izdelkom bolj prodre na trg (tj. poveča tržni delež in obseg uvoza). Komisija je nadalje ugotovila, da je pravno veljaven akt Unije (Izvedbena uredba (EU) št. 332/2012) uvoz družbe Bioking v Unijo izključil iz področja uporabe trenutnih ukrepov. Na podlagi tega je bila ta trditev zavrnjena.

    (147)

    Iste zainteresirane strani so opozorile, da je družba Bioking uspela povečati obseg svoje dampinške prodaje za 25 %, svoj tržni delež pa za 41 %, medtem ko sta se v istem obdobju prodaja in tržni delež Unije zmanjšala za 30 % oz. 21 %, kar očitno kaže na znatno škodo.

    (148)

    Dejansko je preiskava pokazala povečan obseg in tržni delež uvoza družbe Bioking. Kljub temu je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju ostal na relativno visoki ravni. Vendar pa tržni delež in obseg uvoza nista edina elementa, ki sta bila analizirana, da bi se določilo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo ali ne. Kot je navedeno v uvodni izjavi 144, je Komisija v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe izvedla oceno vseh gospodarskih kazalnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije, ne da bi kateremu koli dala prednost pred drugimi. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (149)

    Nadalje se je trdilo, da bosta zmanjšana obseg proizvodnje (16 % v obravnavanem obdobju) in izkoriščenost zmogljivosti (16 % v obravnavanem obdobju) vplivala na dobičkonosnost in na dolgi rok povzročila nevzdržnost celotne industrije Unije zaradi njene nesposobnosti, da bi pokrila stalne stroške, kar je razvoj, ki ga Komisija priznava v uvodni izjavi 114. Zainteresirane strani so trdile tudi, da je družba Bioking s cenovno politiko, s katero je agresivno nelojalno nižala prodajne cene industrije Unije, dejansko utrdila svoj položaj vodilnega na trgu in izrinila industrijo Unije iz ključnih sektorjev, na primer sektorjev gradbeništva, živilskih dodatkov ali emulgatorjev. Poleg tega so trdili, da sta njihova zavrnitev sodelovanja v agresivni cenovni konkurenci z dampinškim uvozom družbe Bioking in odločitev za prodajo kakovostnejšega izdelka strankam, ki so pripravljene plačati premijo za kakovost, predstavljali legitimno obrambno strategijo. Hkrati so te strani poudarile, da glede na presežno zmogljivost družbe Bioking taka strategija ne more biti dolgo uspešna, saj se pričakuje, da bo kitajski dampinški uvoz vedno pogosteje preplavil trg in zadušil poslovne priložnosti tudi najbolj dobičkonosnim proizvajalcem Unije v vzorcu.

    (150)

    Preiskava je potrdila, da je družba Bioking povečala svoj tržni delež in nelojalno nižala cene, zaradi česar sta se zmanjšala obseg proizvodnje in stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, poleg tega pa je zaradi tega industrija Unije v nekaterih industrijskih sektorjih izgubila pomembne stranke. Vendar so tudi pritožniki sami priznali, da je ta položaj posledica razumne poslovne odločitve industrije Unije, ki je izbrala višje stopnje dobička na račun tržnega deleža. Tega ni mogoče razlagati kot kazalnika materialne škode. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (151)

    Pritožniki so trdili tudi, da stopnja dobičkonosnosti, kot jo je izračunala Komisija, prikriva dejanska gibanja dejanskih ravni dobička industrije Unije, saj vse vzorčene družbe niso mogle objaviti pozitivnih podatkov o dobičku. Te zainteresirane strani so nasprotovale metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za izračun stopnje dobičkonosnosti, saj so po njihovem mnenju ravni dobičkonosnosti, ki jih je določila Komisija za namene analize škode, očitno izkrivljene zaradi prisotnosti relativno velikega proizvajalca Unije v vzorcu, ki je v nasprotju z manjšimi vzorčenimi družbami dosegel ekonomijo obsega.

    (152)

    Poudarja se, da je bil položaj industrije Unije analiziran v celoti in da zato mikrokazalniki v zvezi z vzorčenimi proizvajalci Unije predstavljajo gospodarski položaj celotne industrije Unije. Pritožniki niso nasprotovali sestavi končnega vzorca in Komisija meni, da je vzorec reprezentativen za položaj industrije Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 20. Na zaslišanju dne 13. januarja 2016 so pritožniki ponovili svoje pomisleke glede reprezentativnosti vzorca, vendar utemeljitve niso nadgradili. V vsakem primeru se vzorčeni proizvajalci Unije ne morejo analizirati posamično, prav tako pa se ne more dati večje teže kateri koli izmed družb na račun drugih vzorčenih družb, saj celotno industrijo Unije sestavljajo MSP (glej uvodno izjavo 18). Trditev je bila zato zavrnjena.

    (153)

    Trdilo se je tudi, da bi morala Komisija v zadnjem pregledu zaradi izteka ukrepa upoštevati padec dobičkonosnosti od konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom. Med letoma 2010 in 2011 je prišlo do dramatičnega padca v dobičkonosnosti, za katerega še vedno ni razlage. Nadalje se poudarja, da je ravno leta 2011 družba Bioking povečala svoj prodor na trg s povečanjem obsega uvoza za 33 %.

    (154)

    Treba je opozoriti, da Komisija za proučitev trendov, relevantnih za oceno škode, običajno analizira obdobje treh let pred obdobjem preiskave. To obdobje se določi na začetku preiskave in se uporablja za zbiranje ekonomskih podatkov, ki se preverijo. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 28, je v tem primeru Komisija za proučitev trendov, relevantnih za oceno škode, izbrala obdobje, ki se začne 1. januarja 2011 in konča 30. septembra 2014, uporabi tega obdobja pa pritožniki med preiskavo niso nikoli nasprotovali. Leto 2010 torej ne sodi v časovni okvir te preiskave, selektivna uporaba navedenega leta po izbiri pritožnikov za nekatere kazalnike škode pa bi bila diskriminatorna in neobjektivna. V vsakem primeru v preiskavi ni bilo mogoče vzpostaviti jasne povezave med trendi stopenj dobičkonosnosti industrije Unije in trendi v tržnem deležu družbe Bioking v obravnavanem obdobju. Nazadnje Komisija poudarja, da vzorčene družbe niso imele stroškov prestrukturiranja. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (155)

    Trdilo se je, da je ogrožena sposobnost industrije Unije za naložbe v prihodnost, saj industrija Unije zaradi manjšega obsega proizvodnje in stopenj izkoriščenosti zmogljivosti dolgoročno ne bo mogla kriti svojih stalnih stroškov. Zato se bodo sedanje ravni dobičkonosnosti najverjetneje znižale.

    (156)

    Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izvedla naložbe. Čeprav se je raven naložb v obravnavanem obdobju na splošno zmanjšala za 7 %, bi bilo to treba obravnavati v povezavi s postopkom proizvodnje vinske kisline, ki je precej osnoven in ne zahteva nujno znatnih naložb v raziskave in razvoj. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (157)

    Trdilo se je tudi, da bi bilo treba povečanje denarnega toka analizirati z začetkom leta 2010 in ne leta 2011, saj je za slednje značilen denarni tok na zelo nizki ravni. Zainteresirane strani trdijo, da bi Komisija, če bi kot izhodišče obravnavala leto 2010, ugotovila, da je imela industrija Unije 6,8 milijonov EUR presežka denarnega toka. Poleg tega se je trdilo, da se je denarni tok med letom 2013 in obdobjem preiskave bistveno zmanjšal in v kratkem obdobju padel za 43 %. Komisija bi morala tudi bolj podrobno proučiti izkrivljajoč učinek najmočnejše vzorčene družbe, zlasti glede na to, da je denarni tok dveh vzorčenih družb med letom 2012 in obdobjem preiskave ostal na kritičnih ravneh.

    (158)

    Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 154, se položaj industrije Unije običajno oceni v obdobju treh let pred obdobjem preiskave in leto 2010 ni del časovnega okvira te preiskave. Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju dosegla zadostne stopnje dobička za ustvarjanje denarnega toka. Denarni tok je bil na najvišji ravni v letih 2012 in 2013 ter se je na splošno v obravnavanem obdobju bistveno povečal. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (159)

    Trdilo se je, da sta se trend denarnega toka in donosnost naložb razlikovali od trenda dobičkonosnosti, kar kaže na pomembnost obsega prodaje pri oceni dobičkonosnosti in splošnem dobrem stanju v industriji. Trdilo se je, da je Komisija napačno navedla, da so vsi finančni kazalniki kazali pozitiven trend, saj so ravni naložb med letoma 2011 in 2013 močno upadle (24 %), v obravnavanem obdobju pa so se na splošno znižale za 7 %.

    (160)

    Dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb so različni gospodarski kazalniki in ne sledijo nujno istim trendom. V vsakem primeru so vsi ti trije kazalniki v obravnavanem obdobju kljub različnim posamičnim trendom kazali bistveno splošno povečanje, kar je močan pokazatelj neobstoja škode za industrijo Unije v obdobju preiskave.

    (161)

    Zainteresirane strani so poudarile dejstvo, da je bil sklep o okrevanju industrije Unije od preteklega dampinga v nasprotju s sklepom zadnjega pregleda zaradi izteka ukrepa, v katerem je Komisija položaj industrije Unije označila za še vedno ranljiv. Trdilo se je, da se je večina kazalnikov, ki so bili v pregledu zaradi izteka ukrepa uporabljeni za dokazovanje ranljivosti industrije Unije, v obravnavanem obdobju le še nadalje poslabšala. Prav tako se niso strinjali s pristopom Komisije, po katerem je kakršno koli okrevanje od preteklega dampinga relevantno samo, v kolikor se nanaša na dampinške prakse drugih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, proti katerim so bili ukrepi podaljšani in spremenjeni z več pregledi. Trdilo se je, da v osnovni uredbi ni nobene pravne podlage, ki bi Komisiji omogočala uporabo takega razlikovanja.

    (162)

    Dejstvo, da je bil v predhodnem pregledu zaradi izteka ukrepa položaj industrije Unije še vedno označen kot ranljiv, nima nobenega vpliva na sklep sedanje preiskave. Dejansko je preiskava potrdila, da se je finančni položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju še naprej izboljševal in vodil k visokim stopnjam dobičkonosnosti v letih 2012 in 2013 ter v obdobju preiskave. Poleg tega Komisija potrjuje pristop, opisan v uvodni izjavi 123, v zvezi z analizo okrevanja od preteklega dampinga. Trditev je bila zato zavrnjena. V vsakem primeru ta dejavnik ne bil vplival na splošen sklep Komisije, da v posebnih okoliščinah tega primera ni prišlo do znatne škode.

    (163)

    V zvezi z ravnjo zaposlenosti v industriji Unije so zainteresirane strani Komisijo prosile, naj ponovno preveri podatke o zaposlenosti. Poleg tega so iste zainteresirane strani Komisiji očitale, da ni upoštevala odpuščanj, ki so bila izvedena še pred začetkom obravnavanega obdobja.

    (164)

    Komisija potrjuje podatke o zaposlenosti iz uvodne izjave 119, ki so bili preverjeni med preiskavo. Glede odpuščanj, do katerih je prišlo pred obravnavanim obdobjem, je treba opozoriti, da ostajajo zunaj časovnega okvira sedanje preiskave. Trditev je bila zato zavrnjena.

    (165)

    Nazadnje so te strani izrazile tudi pomisleke v zvezi z znatno presežno proizvodno zmogljivostjo družbe Bioking in poudarile, da lahko popolno neupoštevanje povpraševanja Unije vodi le k popolnemu uničenju industrije vinske kisline v Uniji na kratkoročni ravni, ne glede na njeno stopnjo dobičkonosnosti. Na zaslišanju dne 13. januarja 2016 so navedene strani ponovile, da so informacije po obdobju preiskave relevantne za pravilno oceno položaja industrije Unije, zlasti njene dobičkonosnosti.

    (166)

    Na podlagi informacij, zbranih in preverjenih med preiskavo, ni bilo mogoče ugotoviti, ali se bo proizvodna zmogljivost družbe Bioking v bližnji prihodnosti povečala ali bodo novi obrati, ki se gradijo, nadomestili obstoječe. Informacije, ki jih pritožniki navajajo v svojih pripombah na splošni dokument o razkritju, ne vsebujejo posebnih dokazov glede tega. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 85, se razvoja po obdobju preiskave običajno ne upošteva in v vsakem primeru ne morejo biti več preverjeni tako pozno v preiskavi. Trditev je bila zato zavrnjena.

    5.   VZROČNA ZVEZA

    (167)

    Ker je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, vzročne zveze ni bilo treba proučiti.

    6.   INTERES UNIJE

    (168)

    Ker je bilo ugotovljeno, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, interesa Unije ni bilo treba proučiti.

    7.   USTAVITEV POSTOPKA

    (169)

    Glede na sklepe, da industrija Unije ni utrpela znatne škode, bi bilo treba postopek v skladu s členom 9 osnovne uredbe ustaviti brez uvedbe ukrepov.

    (170)

    Vse zadevne strani so bile obveščene o dokončnih ugotovitvah in o namenu ustavitve postopka ter so imele možnost predložiti pripombe.

    (171)

    Odbor, ustanovljen s členom 15(1) osnovne uredbe, ni predložil mnenja –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Protidampinški postopek za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki jo proizvaja Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co. Ltd in ki se trenutno uvršča pod oznako KN ex 2918 12 00 (oznaka TARIC 2918120090), se ustavi.

    Člen 2

    Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    V Bruslju, 9. februarja 2016

    Za Komisijo

    Predsednik

    Jean-Claude JUNCKER


    (1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

    (2)  Uredba Sveta (ES) št. 130/2006 z dne 23. januarja 2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 23, 27.1.2006, str. 1).

    (3)  WT/DS295/AB/R, 29. november 2005, AB-2005-6.

    (4)  Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 332/2012 z dne 13. aprila 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 130/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, in o izključitvi družbe Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd iz dokončnih ukrepov (UL L 108, 20.4.2012, str. 1).

    (5)  Uredba Sveta (ES) št. 150/2008 z dne 18. februarja 2008 o spremembi obsega protidampinških ukrepov, uvedenih z Uredbo (ES) št. 130/2006 o uvozu vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 48, 22.2.2008, str. 1), Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 349/2012 z dne 16. aprila 2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (UL L 110, 24.4.2012 str. 3),Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 626/2012 z dne 26. junija 2012 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 349/2012 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (UL L 182, 13.7.2012, str. 1).

    (6)  Pri vmesnem pregledu, objavljenem julija 2012, tržnogospodarska obravnava („TGO“) ni bila odobrena nobenemu proizvajalcu s sedežem v LRK, razen družbi Bioking, ki ni bila predmet navedenega pregleda. Zavrnitev je temeljila na izkrivljanju trga surovin. Zato so individualne stopnje za te družbe posledica individualne obravnave.

    (7)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd. (UL C 223, 29.7.2011, str. 11).

    (8)  Sklep Komisije 2012/289/EU z dne 4. junija 2012 o ustavitvi protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd. (UL L 144, 5.6.2012, str. 43).

    (9)  Obvestilo o začetku protidampinškega postopka za uvoz vinske kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, omejenega na kitajskega proizvajalca izvoznika Hangzhou Bioking Biochemical Engineering Co., Ltd. (UL C 434, 4.12.2014, str. 9).

    (10)  Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini, 1994.

    (11)  Sodba z dne 18. septembra 2012 Splošnega sodišča v zadevi T-156/11 – Since Hardware (Guangzhou) Co., Ltd proti Svetu.

    (12)  Uredba Komisije (ES) št. 2244/2002 z dne 16. decembra 2002 o spremembi Uredbe (ES) št. 1622/2000 glede uporabe vinske kisline v proizvodih iz grozdja in vina (UL L 341, 17.12.2002, str. 27).

    (13)  Tecnon Orbichem: http://www.orbichem.com/.

    (14)  Delovni dokument: Trgovina in industrijska politika na Kitajskem: Zakaj javni organi uvajajo omejitve izvoza? http://www.cepii.fr/CEPII/en/publications/wp/abstract.asp?NoDoc=7886. Ta delovni dokument med drugim navaja, da obstajajo poleg uradno priznanih ciljev, kot je „spodbujanje visokotehnološke proizvodnje ali varstvo okolja“, tudi drugi cilji, „kot je subvencioniranje podrejenih sektorjev“.

    (15)  Glej uvodno izjavo 18 v Izvedbeni uredbi (EU) št. 626/2012.

    (16)  Izvedbena uredba (EU) št. 626/2012.

    (17)  Eurostat: EU-28 Indeks stroškov dela, letni podatki (NACE Rev. 2) – kumulativna povprečna letna stopnja spremembe (v %) med letoma 2011 in 2014.

    (18)  Eurostat: EU 28 harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin – stopnja inflacije – kumulativna povprečna letna stopnja spremembe (v %) med letoma 2011 in 2014.


    Top