EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R1398

Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1398/2014 z dne 24. oktobra 2014 o standardih za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč Besedilo velja za EGP

UL L 373, 31.12.2014, p. 8–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg_del/2014/1398/oj

31.12.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 373/8


DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1398/2014

z dne 24. oktobra 2014

o standardih za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 375/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o ustanovitvi evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“) (1) in zlasti člena 9(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu z Uredbo (EU) št. 375/2014 bi Komisija morala določiti standarde in postopke, ki se nanašajo na potrebne pogoje, podrobna pravila in zahteve, ki jih morajo uporabljati organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pri identifikaciji, izboru, pripravi, upravljanju in napotitvi kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na izvajanje nalog v podporo humanitarni pomoči v tretjih državah. Uredba (EU) št. 375/2014 določa, da se ti standardi sprejmejo z delegiranimi akti, postopki pa z izvedbenimi akti.

(2)

Vse zainteresirani strani pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, tudi prostovoljce ter organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice, bi bilo treba spodbujati, da se poistovetijo s pobudo.

(3)

Okvir usposobljenosti, ki se uporablja za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, mora opredeliti prečne kompetence, potrebne na mnogih področjih prostovoljstva in zaposlovanja, ter določiti posebne kompetence, potrebne za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za delo na področju humanitarne pomoči. Prav tako bi moral navajati neizčrpen seznam tehničnih kompetenc. Ta skupni okvir kompetenc bi moral olajšati učinkovit izbor kandidatov za prostovoljce, ki bi temeljil na potrebah, in njihove priprave.

(4)

Za beleženje in ocenjevanje kompetenc, učnih potreb in rezultatov usposabljanja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč bi se moral ves čas njihovega sodelovanja v pobudi uporabljati učni in razvojni načrt, ki je preprost za uporabo. Zasnova tega načrta bo temeljila na izkušnjah pobud Youth Pass (2) in Europass (3).

(5)

Sodelovanje v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč lahko izboljša zaposljivost prostovoljcev, saj pridobijo znanja, spretnosti in kompetence. Prav tako priča o njihovi solidarnosti z ljudmi v stiski in njihovi zavezanosti vidno spodbujati evropsko državljansko zavest. S posebnimi določbami bi bilo zato treba čim bolj olajšali potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v skladu s Priporočilom Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (4).

(6)

Standardi, ki urejajo partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, so pomembni za humanitarni sektor in prostovoljske organizacije. Podpirajo cilj sklepanja partnerstev med izvajalskimi organizacijami in odražajo skupno odgovornost teh organizacij za doseganje ciljev pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za prostovoljce EU za humanitarno pomoč kot posameznike. Opredeliti je treba načela, na katerih temelji partnerstvo, sporazum o partnerstvu pa bi moral izpolnjevati minimalne zahteve, da bi se partnerji lahko prijavili in upravljali projekte, ki vključujejo napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države.

(7)

Načeli enakih možnosti in nediskriminacije sta zapisani v nacionalno zakonodajo ter zakonodajo Unije, organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pa bi ju morale vedno spoštovati in spodbujati. Če je potrebno, so glede na okoliščine predvidene izjeme, ki se nanašajo na opredelitev vloge in profila prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

(8)

Skladnost z ustrezno nacionalno zakonodajo in zakonodajo Unije ter zakonodajo države gostiteljice je ključnega pomena. To je odgovornost organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, ki so prav tako dolžne obvestiti prostovoljce EU za humanitarno pomoč o njihovih pravicah in pravnih obveznostih, ki izhajajo iz navedene zakonodaje, ter njihovi pravici do zavarovalnega kritja. Jasen pravni status prostovoljcev je predpogoj za njihovo napotitev, zato bi ga bilo treba opredeliti v pogodbi o napotitvi med organizacijo pošiljateljico in prostovoljcem EU za humanitarno pomoč. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi varstvu osebnih podatkov, potrebi po poštenem ravnanju v skladu s kodeksom ravnanja ter varstvu otrok in ranljivih odraslih, tudi z vzpostavitvijo načela nične tolerance do spolne zlorabe.

(9)

Da se zagotovi pravočasno izvajanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, mora ta uredba začeti veljati čim prej, saj vsebuje določbe, na podlagi katerih izvajalske organizacije napotijo prostovoljce EU za humanitarno pomoč na delo v tretje države –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa standarde za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč, in sicer v zvezi z naslednjimi področji iz člena 9(2) Uredbe (EU) št. 375/2014:

(a)

okvir kompetenc za identifikacijo, izbor in pripravo prostovoljcev kot poklicnih humanitarnih delavcev, bodisi začetnikov bodisi izkušenih;

(b)

določbe za zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacije v postopku identifikacije in izbora;

(c)

določbe za zagotavljanje, da bodo organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice spoštovale ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in pravo države gostiteljice;

(d)

standardi, ki urejajo partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, ter

(e)

določbe za priznavanje spretnosti in kompetenc, ki jih prostovoljci EU za humanitarno pomoč pridobijo v skladu z ustreznimi obstoječimi pobudami Unije.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 3 Uredbe (EU) št. 375/2014 in opredelitve pojmov iz Izvedbene uredbe Komisije, ki se sprejme v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 375/2014. Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(a)

„kompetence“ v skladu z opredelitvijo iz evropskega referenčnega okvira o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (5) pomenijo kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam, ki prostovoljcem EU za humanitarno pomoč omogočajo, da prispevajo k zagotavljanju humanitarne pomoči, ki temelji na potrebah.

(b)

„prečne kompetence“ pomenijo kompetence, ki se zahtevajo v mnogih sektorjih prostovoljstva in zaposlovanja ter niso specifične za humanitarno pomoč;

(c)

„posebne kompetence“ pomenijo kompetence, ki so potrebne za delo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in na področju humanitarne pomoči nasploh;

(d)

„tehnične kompetence“ pomenijo kompetence, ki izhajajo iz strokovnega znanja s področja humanitarne pomoči;

(e)

„rezultati usposabljanja“ v skladu z opredelitvijo iz evropskega ogrodja kvalifikacij (6) pomenijo ugotovitve o tem, kaj udeleženec ob zaključku učnega procesa zna, razume in je sposoben opraviti. Izraženi so v smislu znanja, spretnosti in kompetenc.

POGLAVJE 2

OKVIR KOMPETENC

Člen 3

Okvir kompetenc

1.   Okvir kompetenc za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ima tri razsežnosti:

(a)

prečne kompetence;

(b)

posebne kompetence in

(c)

tehnične kompetence.

2.   Okvir kompetenc je prilagojen:

(a)

mladim strokovnjakom, zlasti diplomantom z manj kot petimi leti delovnih izkušenj in manj kot petimi leti izkušenj na področju humanitarne pomoči in

(b)

izkušenim humanitarnim delavcem z najmanj petimi leti delovnih izkušenj na odgovornih položajih ali strokovnih delovnih mestih.

3.   Okvir kompetenc spodbuja stalni osebni razvoj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v različnih fazah njihovega sodelovanja v pobudi, obenem pa ocenjuje njihov napredek. Raven doseganja posamezne kompetence se oceni v skladu s pristopom evropskega ogrodja kvalifikacij in naslednjo lestvico:

(a)

raven 4: odlično znanje;

(b)

raven 3: dobro znanje;

(c)

raven 2: znanje s potencialom za izboljšanje;

(d)

raven 1: slabo znanje.

4.   Opredelitve glavnih kompetenc so določene v Prilogi.

Člen 4

Učni in razvojni načrt

1.   Učni in razvojni načrt navaja učne izide, ki naj bi jih dosegli prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ter zagotavlja informacije o njihovih pričakovanih kompetencah, učnih potrebah in dosežkih v različnih fazah sodelovanja v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

2.   V učni in razvojni načrt se vključijo naslednje informacije:

(a)

osnovne informacije o prostovoljcu EU za humanitarno pomoč;

(b)

osnovne informacije o napotitvi prostovoljca in opis nalog, ki jih je treba opraviti;

(c)

kompetence, določene v okviru kompetenc, ter ocena uspešnosti in učnih izidov prostovoljca na podlagi teh kompetenc;

(d)

učne potrebe in načrtovane razvojne dejavnosti, kadar je to primerno;

(e)

tečaji, ki se jih je prostovoljec udeležil med usposabljanjem ali napotitvijo, in

(f)

druge ustrezne informacije.

3.   Uporaba različnih elementov učnega in razvojnega načrta je odvisna od posameznih potreb in želja prostovoljca EU za humanitarno pomoč ter se redno posodablja, tudi v naslednjih fazah:

(a)

izbira;

(b)

usposabljanje, vključno s pripravništvom, kjer je to ustrezno;

(c)

napotitev in

(d)

poročanje po končani napotitvi, kadar je to ustrezno.

POGLAVJE 3

PRIZNAVANJE SPRETNOSTI IN KOMPETENC, KI JIH PRIDOBIJO PROSTOVOLJCI EU ZA HUMANITARNO POMOČ

Člen 5

Postopek ocenjevanja in beleženja

1.   Ocenjevanje in beleženje kompetenc, ki jih prostovoljci EU za humanitarno pomoč pridobijo med sodelovanjem v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, zajema:

(a)

poklicno priznavanje pridobljenih kompetenc, ki bi bile uporabne v poklicnem okolju in bi izboljšale zaposljivost prostovoljcev in

(b)

socialno priznavanje prispevka prostovoljcev k izražanju solidarnosti Unije z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ter vidnemu spodbujanju evropske državljanske zavesti.

2.   Področje uporabe in postopek ocenjevanja in beleženja se prilagodita tako, da sta primerna za mlade ali izkušene strokovnjake ter sta odvisna od potreb in želja posameznih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

3.   Pri ocenjevanju in beleženju učnih izkušenj se upošteva proces stalnega razvoja prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter tako priznavata in podpirata učenje in razvoj v različnih fazah sodelovanja prostovoljca v pobudi. Ocenjevanje in beleženje se opravita na podlagi učnega in razvojnega načrta iz člena 4.

4.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice si stalno prizadevajo za ocenjevanje in beleženje učnih izkušenj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, da se omogoči poklicno in družbeno priznanje.

5.   Komisija in države članice EU pristojnim nacionalnim organom, odgovornim za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, zagotovijo zadevne informacije o pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ter o postopku ocenjevanja in beleženja, da se olajšajo formalni postopki potrjevanja učnih izkušenj prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v njihovih matičnih državah, kadar je to primerno.

Člen 6

Priznanje poklicnih kvalifikacij

1.   Prostovoljci EU za humanitarno pomoč na zahtevo prejmejo potrdilo o udeležbi v pobudi. Izda ga Komisija, vsebuje pa vsaj naslednje podatke:

(a)

datum napotitve;

(b)

naziv in podrobne podatke organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice;

(c)

ime in priimek ter kontaktne podatke prostovoljčevega mentorja ter njegovega nadrejenega;

(d)

imena in priimke ter kontaktne podatke oseb v organizacijah pošiljateljicah in organizacijah gostiteljicah, ki lahko zagotovijo reference o delu prostovoljca;

(e)

glavne naloge in odgovornosti prostovoljca EU za humanitarno pomoč;

(f)

opis glavnih dosežkov prostovoljca EU za humanitarno pomoč v času napotitve;

(g)

opis učnih izidov, ki jih je prostovoljec EU za humanitarno pomoč dosegel v različnih fazah sodelovanja v pobudi in so bili ocenjeni v skladu s členom 3(3) te uredbe.

2.   Na zahtevo prostovoljca EU za humanitarno pomoč se potrdilu lahko priloži izvod učnega in razvojnega načrta.

Člen 7

Družbeno priznanje

1.   Družbeno priznanje se spodbuja z dejavnostmi iz komunikacijskega načrta iz člena 17 Uredbe (EU) št. 375/2014. Prostovoljcem EU za humanitarno pomoč se zagotovi možnost, da sodelujejo v zunanjih komunikacijskih dejavnostih za promocijo pobude in zavezanosti prostovoljcev.

2.   Kadar je to primerno, Komisija organizira dogodke na visoki ravni za osveščanje javnosti in izboljšanje prepoznavnosti pobude.

3.   Organizacije pošiljateljice razširjajo informacije o mreži za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in spodbujajo sodelovanje z njo, in sicer s poudarjanjem možnosti, da prostovoljci tudi po končani napotitvi še naprej sodelujejo pri vprašanjih, povezanih s humanitarno pomočjo in dejavnim evropskim državljanstvom.

4.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice prostovoljce EU za humanitarno pomoč seznanijo z možnostmi za nadaljnje sodelovanje pri vprašanjih, povezanih s humanitarno pomočjo in aktivnim evropskim državljanstvom. Zlasti prostovoljce EU za humanitarno pomoč spodbujajo, da sodelujejo na konferencah in delavnicah, ki so organizirane na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi svoje izkušnje izmenjali z zainteresiranimi stranmi.

POGLAVJE 4

STANDARDI, KI UREJAJO PARTNERSTVA MED ORGANIZACIJAMI POŠILJATELJICAMI IN ORGANIZACIJAMI GOSTITELJICAMI

Člen 8

Cilj in člani partnerstva

1.   Partnerstvo med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami določi ureditve med partnerji, ki upravljajo in se potegujejo za projekte, ki vključujejo napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države; te lahko vključujejo tudi dejavnosti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in/ali tehnično pomočjo.

2.   Člani partnerstva so organizacije pošiljateljice, ki so organizacije v skladu s členom 10(3) Uredbe (EU) št. 375/2014, in organizacije gostiteljice, ki so organizacije v skladu s členom 10(4) Uredbe (EU) št. 375/2014.

3.   Pri oblikovanju partnerstva lahko organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice kot partnerje vključijo druge organizacije, specializirane na področjih, ki so pomembna za cilje ali ukrepe projektov iz odstavka 1, da prispevajo svoje posebno strokovno znanje.

4.   Če projekti vključujejo dejavnosti v zvezi s krepitvijo zmogljivosti in/ali tehnično pomočjo, se organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice, ki so že prestale postopek certificiranja v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU), ki se sprejme v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 375/2014, vendar jim certifikat ni bil podeljen, prav tako štejejo za upravičene partnerje pod pogojem, da imajo vzpostavljeno strategijo za krepitev zmogljivosti in/ali tehnično pomoč, ki temelji na potrebah.

5.   Če projekti podpirajo operacije odzivanja v izrednih razmerah, lahko partnerstvo sklenejo tudi samo organizacije pošiljateljice.

Člen 9

Načela partnerstva

Dejavnosti prostovoljcev EU za humanitarno pomoč spodbujajo nadnacionalna partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, ki temeljijo na naslednjih načelih:

(a)

enakost;

(b)

skupne vrednote in skupna vizija;

(c)

preglednost;

(d)

odgovornost in zanesljivost;

(e)

medsebojno zaupanje in spoštovanje;

(f)

dopolnjevanje, ki temelji na raznolikosti skupnosti humanitarnega in prostovoljnega dela z močnim poudarkom na krepitvi lokalnih zmogljivosti;

(g)

prožnost in prilagodljivost ter

(h)

vzajemnost pri dodeljevanju sredstev in določanju ciljev.

Člen 10

Sporazum in standardi o partnerstvu

1.   Preden organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice sklenejo partnerstvo, organizacije gostiteljice izvedejo oceno potreb, po potrebi v sodelovanju z organizacijami pošiljateljicami, ob upoštevanju ocene potreb po humanitarni pomoči, ki jo je izvedla Komisija.

2.   Ocena potreb vsebuje najmanj:

(a)

oceno ranljivosti in tveganja države namestitve, vključno z oceno tveganj za varnost, potovanje in zdravje, ki so relevantna za prostovoljce EU za humanitarno pomoč;

(b)

upoštevanje trenutnih zmogljivosti organizacije gostiteljice, da sprejme prostovoljce EU za humanitarno pomoč;

(c)

analizo kompetenc in zmogljivosti, ki trenutno primanjkujejo organizaciji gostiteljici in lokalni skupnosti, v kateri se opredelijo potrebe ter preuči, kako se te lahko najbolje izpolnijo;

(d)

analizo pričakovane dodane vrednosti prostovoljca EU za humanitarno pomoč in, kadar je to ustrezno, predvidene podpore za krepitev zmogljivosti na ravni organizacije gostiteljice in lokalne skupnosti.

3.   Sporazum o partnerstvu podpišejo vsi partnerji, da se zagotovi spoštovanje naslednjih minimalnih standardov o partnerstvu:

(a)

partnerstva temeljijo na dogovoru o skupnih vrednotah in skupni viziji, zlasti kar zadeva prostovoljstvo in humanitarno pomoč;

(b)

dodana vrednost vsakega od partnerjev in njihove vloge so jasno opredeljene;

(c)

vsi partnerji se strinjajo o skupnih ciljih partnerstva in načinu, kako se partnerstvo upravlja, zlasti o:

(i)

postopkih sprejemanja odločitev in delovnih metodah;

(ii)

finančni ureditvi in upravljanju;

(iii)

komunikacijskih poteh med vsemi deležniki; pogostosti sestankov in obiskov, ki jih organizacije pošiljateljic opravijo na terenu;

(iv)

delovnih načrtih in dejavnostih, vključno s časovnico;

(v)

razdelitvi nalog v skladu s komunikacijskim načrtom pobude;

(vi)

spremljanju in vrednotenju partnerstva;

(vii)

knjigovodstvu in dokumentaciji;

(viii)

izboljšanju in dokončanju ocene potreb iz odstavka 1;

(ix)

skupnem oblikovanju in vrednotenju nalog prostovoljcev EU za humanitarno pomoč;

(x)

vlogah in odgovornostih kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v različnih fazah njihovega sodelovanja v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

(xi)

postopki za obravnavanje pritožb (tako pritožb znotraj partnerstva kot pritožb tretjih oseb v zvezi z delom partnerstva) in reševanje sporov med partnerji;

(xii)

politike in postopki za izstop partnerja;

(xiii)

finančne posledice in

(xiv)

pogodbene posledice (tudi za prostovoljce EU za humanitarno pomoč in zadevne skupnosti).

(d)

Če je primerno, partnerji na podlagi potreb oblikujejo strategijo za krepitev zmogljivosti in/ali tehnično pomoč ter ji dodelijo posebna sredstva.

(e)

Partnerji prispevajo k učnim dejavnostim in se zavežejo k izvajanju ukrepov v zvezi s komunikacijo in prepoznavnostjo v skladu s komunikacijskim načrtom iz člena 17 Uredbe (EU) št. 375/2014.

POGLAVJE 5

ENAKE MOŽNOSTI IN NEDISKRIMINACIJA

Člen 11

Splošno načelo

1.   Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je odprta za vse primerne kandidate, ne glede na njihovo državljanstvo, spol, raso, narodnost, starost, socialno poreklo, vero ali prepričanje, zakonski stan, spolno usmerjenost ali invalidnost.

2.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice se zavežejo k spoštovanju načel enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije. Ta načela se v celoti vključijo v postopek za identifikacijo, izbor, zaposlitev in pripravo prostovoljcev ter v politike in postopke upravljanja uspešnosti.

Člen 12

Enaka obravnava, enake možnosti in nediskriminacija

1.   Organizacija pošiljateljica sprejme načelno izjavo in politiko za zagotovitev, da se na delovnem mestu spoštujejo načela enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter spodbuja vključujoča organizacijska kultura.

2.   Politika enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije iz odstavka 1 izpolnjuje najmanj naslednje zahteve:

(a)

je skladna z ustrezno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo ter si prizadeva preprečevati ali odpraviti diskriminatorne politike in prakse, vključno z morebitnimi ovirami pri zaposlovanju za vse skupine, opredeljene v navedeni zakonodaji in/ali za katere je znano, da se soočajo s predsodki pri iskanju zaposlitve, zaradi česar jim grozi premajhna zastopanost;

(b)

med drugim zajema vse vidike prostovoljčevih izkušenj, vključno s posameznimi standardi ravnanja, oglaševanjem napotitve, izbiranjem in zaposlovanjem, usposabljanjem in razvojem, upravljanjem uspešnosti, delovnimi pogoji, vključno s plačilom in postopki odpovedi;

(c)

jasno opredeliti vloge in odgovornosti za vse osebje in prostovoljce, višje vodstvo in vodstvene ekipe, kadrovske oddelke in katere koli druge zainteresirane strani, ki jih opredeli organizacija;

(d)

biti redno spremljana in pregledovana, da se zagotovi, da je še vedno v skladu z ustrezno zakonodajo in da se pravilno in učinkovito izvaja.

3.   Organizacija gostiteljica organizaciji pošiljateljici pisno potrdi načela in politike enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter organizacijo pošiljateljico obvesti o kakršnih koli izjemah pri opredelitvi vloge in profila prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ki so potrebne zaradi posebnosti njihovega dela.

4.   Organizacija pošiljateljica organizacijo gostiteljico podpira pri izvajanju politike enake obravnave, enakih možnosti in nediskriminacije ter jo izjemoma podpre pri prilagoditvah teh načel, če okoliščine tako zahtevajo.

5.   Kadar je mogoče, organizacija pošiljateljica za vse osebje redno zagotavlja ustrezno usposabljanje in ga seznanja o politiki in njenih načelih, da se zagotovi, da vse zainteresirane strani politiko razumejo, podpirajo in izvajajo.

POGLAVJE 6

SKLADNOST Z NACIONALNIM PRAVOM, PRAVOM UNIJE IN PRAVOM DRŽAVE GOSTITELJICE

Člen 13

Splošne določbe

1.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo skladnost z ustreznim nacionalnim pravom, pravom Unije in pravom države gostiteljice, vključno z:

(a)

Uredbo (EU) št. 375/2014, vključno s spoštovanjem splošnih načel, navedenih v členu 5;

(b)

zakonodajo, ki se uporablja za pravni status prostovoljcev EU za humanitarno pomoč;

(c)

veljavno zakonodajo, ki ureja delovne pogoje, zdravstveno varstvo, in varnost prostovoljcev;

(d)

zakonodajo o enaki obravnavi in nediskriminaciji ter

(e)

zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

2.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice prostovoljce EU za humanitarno pomoč obvestijo o njihovih pravicah in pravnih obveznostih, ki izhajajo iz zakonodaje iz odstavka 1, in njihovih pravicah do zavarovalnega kritja iz Izvedbene uredbe Komisije (EU), ki se sprejme v skladu s členom 9(3) Uredbe (EU) št. 375/2014.

Člen 14

Pravni status prostovoljca EU za humanitarno pomoč

1.   Organizacija pošiljateljica spoštuje zakonodajo, ki se uporablja za pravni status prostovoljca EU za humanitarno pomoč. Zato pripravi pogodbo o napotitvi, kakor je navedeno v členu 14(5) Uredbe (EU) št. 375/2014, ki jo podpišeta organizacija pošiljateljica in prostovoljec EU za humanitarno pomoč. V pogodbi se navede zakonodaja, ki se uporablja, in pristojno sodišče.

2.   Organizacija pošiljateljica zagotovi, da organizacija gostiteljica pogodbo spoštuje, in je odgovorna, če organizacija gostiteljica krši določbe o napotitvi.

Člen 15

Dolžnost obveščanja prostovoljca EU za humanitarno pomoč o davčnih predpisih

1.   Pred napotitvijo organizacija pošiljateljica prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvesti o kakršnih koli davčnih predpisih, ki se uporabljajo za dnevnice v državi, v kateri ima organizacija pošiljateljica svoj sedež, in, kadar je to primerno, v državi napotitve.

2.   Če prostovoljec EU za humanitarno pomoč ni rezident države, v kateri ima organizacija pošiljateljica svoj sedež, organizacija pošiljateljica prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvesti o njegovi obveznosti, da se seznani z davčnimi predpisi, ki v državi njegovega stalnega prebivališča veljajo za njegov poseben primer.

Člen 16

Varstvo podatkov

1.   Organizacija pošiljateljica in organizacija gostiteljica osebne podatke obdelujeta v skladu z Direktivo 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) in Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (8), kjer je to primerno.

2.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo, da se med obdelavo prepreči kakšna koli zloraba in nepravilna raba osebnih podatkov, vključno z zbiranjem, uporabo, razkritjem in izbrisom vseh osebnih podatkov kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč. To se nanaša na vse ukrepe glede kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, zlasti na:

(a)

zaposlitev in izbor (vključno s prijavnimi obrazci, zapiski z razgovorov in vprašalniki za samoocenjevanje) ter

(b)

pripravo in upravljanje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč (vključno z učnimi in razvojnimi načrti, pregledi uspešnosti in evidencami mentorstva, zdravniškimi pregledi ali disciplinskimi zadevami).

3.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice zagotovijo, da se obdelujejo samo relevantni podatki ter da se osebni podatki, kot so ime in priimek, starost, naslov in datum rojstva, vključno z občutljivimi podatki, podatki v zvezi z izborom, zaposlovanjem in uspešnostjo:

(a)

pridobijo zakonito in ustrezno v zakonit namen;

(b)

obdelajo pošteno in zakonito;

(c)

po potrebi popravijo ali posodobijo;

(d)

so dostopni samo pooblaščenemu osebju;

(e)

so kandidatom za prostovoljce in prostovoljcem EU za humanitarno pomoč dostopni na zahtevo;

(f)

varno hranijo in

(g)

hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno.

4.   Pri obdelavi podatkov iz odstavka 3 organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pridobijo izrecno soglasje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

5.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice kandidata za prostovoljca ali prostovoljca EU za humanitarno pomoč obvestijo o njegovi pravici do varstva osebnih podatkov, pravici do pritožbe in uporabe svojih podatkov ter dostopa do njih in njegovi pravici, da se seznani s tem, kateri subjekti bodo imeli dostop do njihovih osebnih podatkov in do katerih podatkov bo imel vsak od teh subjektov dostop.

Člen 17

Neoporečnost in kodeks ravnanja

1.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice se dogovorijo o politiki neoporečnosti za preprečevanje korupcije in podkupovanja ter o kodeksu ravnanja na podlagi politike upravljanja organizacije pošiljateljice, ki je primeren in se uporablja za prostovoljce EU za humanitarno pomoč ter zajema smernice glede pričakovanega vedenja, spodobnosti in neoporečnosti, ki se zahtevajo med njihovim celotnim sodelovanjem v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

2.   Kodeks ravnanja je za prostovoljce EU za humanitarno pomoč zavezujoč in vključuje vsaj naslednje zahteve:

(a)

zavezanost poistovetenju s pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in prispevek k njenim ciljem;

(b)

spoštovanje drugih ljudi in njihovega dostojanstva ter spoštovanje načela nediskriminacije;

(c)

spoštovanje načel humanitarne pomoči iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 375/2014;

(d)

zavezanost varovanju otrok in zaščiti ranljivih odraslih, vključno z ničelno toleranco do spolne zlorabe;

(e)

ničelno toleranco do nezakonite uporabe drog v državi napotitve;

(f)

spoštovanje lokalne zakonodaje;

(g)

neoporečnost, prepoved goljufij in korupcije;

(h)

ohranjanje visokih standardov osebnega in poklicnega ravnanja;

(i)

upoštevanje varnostnih in zdravstvenih postopkov ter postopkov zaščite;

(j)

dolžnost poročanja o kršitvah in določbe glede razkrivanja nepravilnosti;

(k)

pravila za stike z mediji in upravljanje informacij ter

(l)

pravila, ki prepovedujejo zlorabo opreme organizacije.

3.   Vsaka kršitev kodeksa ravnanja s strani prostovoljca EU za humanitarno pomoč se obravnava v skladu s politiko upravljanja organizacije pošiljateljice.

4.   Če se kršitev šteje za hudo kršitev, ta privede do predčasne vrnitve prostovoljca EU za humanitarno pomoč, o njegovem ravnanju pa se po potrebi obvestijo ustrezne strokovne ali pravne organizacije ali organi.

Člen 18

Varstvo otrok in ranljivih odraslih, vključno z ničelno toleranco do spolne zlorabe

1.   Organizacije pošiljateljice in gostiteljice se zavežejo, da bodo spoštovale politiko ničelne tolerance do zlorabe otrok in/ali ranljivih odraslih, vključno s spolnimi zlorabami. Sposobne morajo biti prijaviti zlorabe, nemudoma in ustrezno obravnavati incidente, podpreti žrtve, preprečiti viktimizacijo prijaviteljev nepravilnosti ter storilce poklicati na odgovornost.

2.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice preprečujejo zlorabe s postopkom, ki se uporablja za izbor prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter njihovo uvajanje in usposabljanje, z vzpostavitvijo kulture odprtosti in ozaveščanjem o tem vprašanju ter jasno opredelitvijo odgovornosti za upravljanje in nadzor.

3.   Organizacija pošiljateljica izvede vse zakonsko predpisane obvezne preglede za potrditev kandidatov za prostovoljce za delo s temi ciljnimi skupinami.

4.   Organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice obvestijo kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč o tveganjih in priporočenih preventivnih ukrepih za zagotovitev, da ne bi prišlo do zlorab.

POGLAVJE 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 122, 24.4.2014, str. 1.

(2)  https://www.youthpass.eu/sl/youthpass/.

(3)  https://europass.cedefop.europa.eu/editors/sl/esp/compose#.

(4)  UL C 398, 22.12.2012, str. 1.

(5)  UL L 394, 30.12.2006, str. 10.

(6)  UL C 111, 6.5.2008, str. 1-7.

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).


PRILOGA

Okvir kompetenc

1.   Prečne kompetence, ki se zahtevajo v mnogih sektorjih prostovoljstva in zaposlovanja ter niso specifične za področje humanitarne pomoči

Kompetenca

Opis

1.   Razvijanje in vzdrževanje dobrih delovnih odnosov

Skupinsko delo

Zaveda se različnih delovnih pristopov, jih spoštuje in se jim je sposoben prilagajati.

Razume in sprejema svojo vlogo v skupini ter pozitivno in dejavno prispeva k doseganju ciljev skupine.

Koristne informacije in znanje deli s sodelavci ter širšim krogom ljudi, kadar je to primerno.

Ob morebitnih težavah konstruktivno ukrepa za njihovo rešitev.

Komuniciranje

Učinkovito komunicira s člani znotraj skupine in drugimi.

Aktivno prisluhne novim in drugačnim stališčem znotraj skupine.

Uporablja različne načine komuniciranja (osebno, preko telefona in elektronske pošte), vključno z neverbalno komunikacijo, prilagojeno lokalnemu okolju in razmeram.

2.   Pozitiven odnos do prostovoljstva

 

Prostovoljno delo ga izpolnjuje.

Razume in ima izoblikovano mnenje glede konceptov prostovoljstva in aktivnega državljanstva ter njune vloge v družbi.

Je pripravljen prispevati, ne da bi v zameno prejel plačilo.

Z zavzetostjo opravlja dodeljene naloge in jih tudi brez finančnega nadomestila izvaja po najboljših zmožnostih.

Kot prostovoljec želi prispevati k organizaciji in pomagati upravičencem (tj. lokalnim skupnostim).

3.   Delovanje v stresnem in spreminjajočem se okolju

Samozavedanje in vzdržljivost

Zna obvladovati stres in reševati težave.

Opredeliti zna vire stresa in ve, kako čim bolj zmanjšati njegove negativne učinke.

Pripravljen je govoriti o stresu in težavah ter prositi za pomoč, kadar je to potrebno.

Lahko se prilagodi življenjskim razmeram, kjer so viri zelo omejeni in raven udobja zelo nizka.

Prilagaja se mirno in se konstruktivno odziva na spreminjajoče se razmere in omejitve.

Zaveda se svojih prednosti in omejitev ter kako te lahko vplivajo na njegovo delo.

Samostojnost

Samostojno organizira svoje dejavnosti na delovnem mestu in v prostem času.

Upravlja svoj delovni čas in prednostno razvršča delovne naloge.

Priznava omejitve svojih odgovornosti in poroča nadrejeni odgovorni osebi, kadar je to primerno.

Pričakovanja

Ima realistično predstavo glede svojega prispevka k organizaciji in pomoči, ki jo lahko nudi upravičencem.

Pričakovanja prilagaja spreminjajočim se razmeram.

Zavedanje medkulturnih razlik

Izogiba se kulturnim stereotipom.

Je odprt za kulturne razlike in jih sprejema.

Spoštuje druge kulture in prilagodi svoje vedenje, da ne bi prišlo do nesporazumov.

Je pozoren na neverbalno komunikacijo v večkulturnem okolju.

Nima predsodkov do drugačnih prepričanj, družbenih norm in vrednot.

Izkazuje sočutje in občutljivost.

4.   Sposobnost vodenja

 

Pri delu spodbuja druge člane ekipe (lokalne ali mednarodne).

Ljudem pomaga, da prevzamejo odgovornost za svoje dejavnosti.

Aktivno prisluhne drugim.

V drugih vzbuja zaupanje.

Pri prevzemu odgovornega položaja:

Jasno opredeli naloge, ki naj bi jih drugi opravili, in svoja pričakovanja.

Preveri, ali so bila navodila razumljena.

Daje povratne informacije in priznava prispevek drugih.

Pri sprejemanju odločitev pretehta tveganje, ki izhaja iz ukrepa, in njegovo nujnost.

5.   Doseganje rezultatov

Dosega neposredne rezultate ukrepa in poroča o rezultatih ter napredku pri krepitvi zmogljivosti

Zavzame proaktiven pristop „zmorem“.

Opredeli bistvene izboljšave, ki so potrebne za zagotavljanje trajnosti rezultatov.

Učinkovito sporoča rezultate.

Opredeli posameznike, ki naj bi se učili iz njegovega dela, in tistim, ki naj bi ohranjali rezultate, pojasni opravljeno delo.

Išče rešitve.

Ob morebitnih težavah ukrepa za njihovo rešitev.

Če mu je pri krepitvi zmogljivosti dodeljena posebna vloga:

Pozna in uporablja različne načine za krepitev organizacijskih zmogljivosti v okoliščinah, kjer so sredstva omejena.

Pozna in uporablja metode in orodja za oceno potreb, da opredeli področja, pomembna pri krepitvi zmogljivosti.

Odgovornost

Osredotoča se na pravočasno doseganje rezultatov.

Prosi za povratne informacije in ukrepa na podlagi prejetih povratnih informacij.

Poroča pristojnim osebam.

Nasprotuje odločitvam in ravnanjem, ki kršijo organizacijski kodeks ravnanja in/ali druge zadevne humanitarne standarde.

2.   Posebne kompetence, ki so potrebne za delo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in na področju humanitarne pomoči nasploh

Kompetenca

Opis

6.   Razumevanje humanitarnega pomena pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in uporaba humanitarnih načel

 

Pozna sistem humanitarne pomoči, različne vključene akterje ter povezave med humanitarno pomočjo in drugimi zunanjimi politikami, zlasti z vidika EU.

Pozna teoretska načela in splošne prakse, na katerih temelji humanitarna pomoč.

Pozna ustrezne standarde in kodekse ravnanja na področju humanitarne pomoči, vključno s tistimi, ki se nanašajo na odgovornost, upravljanje kakovosti in pravni okvir.

Pozna različne faze humanitarnega odziva, vključno s preprečevanjem in pripravljenostjo, zmanjševanjem tveganja nesreč, obvladovanjem tveganja nesreč, odzivanjem in obnovo.

Pozna teorijo in prakso s področja pomoči in razvojnega sodelovanja ter koncept vzdržljivosti.

Upošteva potrebe, spretnosti, zmogljivosti in izkušnje ljudi, ki so jih prizadele nesreče ali humanitarne krize.

Razume cilje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in posledice teh ciljev za svoje delo pri napotitvi.

Razume postopek izbora, usposabljanja in napotitve.

Razume vlogo prostovoljca in ukrepe, ki se sprejmejo pred napotitvijo, med njo in po njej.

Uporablja svoje razumevanje namena te pobude v širšem okviru humanitarne pomoči EU.

7.   Varnost vedno na prvem mestu

 

Razume pomembnost upoštevanja varnostnih postopkov v primeru napotitve.

Razume in uporablja načelo „neškodovanja“.

Prepoznava in preprečuje tveganja pri projektu.

V nevarnosti je sposoben ukrepati.

Zna obvladovati stres, povezan z varnostnimi incidenti.

Ima osnovno znanje prve pomoči.

8.   Upravljanje projektov na področju humanitarne pomoči

 

Opisati in analizirati zna različne faze projektnega cikla na področju humanitarne pomoči, vključno z oceno potreb, pripravo glavnega predloga in proračuna ter izvajanjem, spremljanjem in oceno projekta.

Razume in uporablja osnovna načela priprave proračuna in predlogov.

Razume in uporablja osnovna načela finančnega upravljanja projektov.

Razume in vzdržuje preglednost postopkov upravljanja projektov.

Razume in uporablja osnovna načela upravljanja uspešnosti, spremljanja in ocenjevanja.

9.   Komuniciranje in zastopanje interesov

 

Pozna in dejavno sodeluje pri komunikacijskem načrtu prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter izpolnjuje svojo vlogo pri njegovi uresničitvi.

Jasno izraža svojo podporo organizacijskim vrednotam in vrednotam pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, kadar je to ustrezno.

Opredeli primarne, sekundarne in ključne zainteresirane strani v lokalnem humanitarnem okolju.

Razume in uporablja orodja, ki se uporabljajo za pridobitev podpore mednarodnih in lokalnih zainteresiranih strani za humanitarno pomoč na področju, na katerem deluje.

Kot zagovornik pobude oblikuje jasne in z dokazi podprte argumente ter oblikuje učinkovito komunikacijsko strategijo.

3.   Tehnične kompetence, ki izhajajo iz strokovnega znanja in so uporabne na področju humanitarne pomoči;

Prostovoljci EU za humanitarno pomoč lahko posedujejo kompetence na naslednjih področjih (neizčrpen seznam):

finance in računovodstvo

pravne zadeve

vodenje in upravljanje projektov

spremljanje in ocenjevanje projektov

komuniciranje (vključno s prepoznavnostjo, odnosi z javnostjo in zastopanjem interesov)

logistika in prevoz

upravljanje človeških virov in usposabljanje

organizacijski razvoj in krepitev zmogljivosti

strateško oblikovanje politik in načrtovanje

obveščanje o tveganju in informacijska tehnologija

voda in sanitarni pogoji

zaščita in zatočišče

hrana, prehrana in zdravje

begunci in notranje razseljene osebe

vprašanja enakosti spolov

zaščita otrok

sredstva za preživljanje

povezovanje pomoči, obnove in razvoja

obvladovanje tveganja nesreč

krepitev vzdržljivosti

podatki in znanje o nesrečah

ocenjevanje in kartiranje tveganja in ranljivosti ter analiziranje nestabilnosti in konfliktov

prilagajanje podnebnim spremembam in ekosistemsko upravljanje

ozaveščanje in izobraževanje

odpornost mest in prostorsko načrtovanje

razvoj lokalnih skupnosti

socialna zaščita in varnostne mreže

odporno gospodarstvo in infrastruktura, vključno z zaščito kritične infrastrukture

financiranje tveganja

sistemi za spremljanje in zgodnje opozarjanje

pripravljenost na nesreče in načrtovanje izrednih ukrepov

civilna zaščita in krizno odzivanje

ocenjevanje in obnova po nesrečah in konfliktih

zdravstvene in reševalne storitve

inženiring

upravljanje prostovoljnega dela


Top