5.9.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 265/22

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 950/2014

z dne 4. septembra 2014

o vzpostavitvi začasne izredne sheme pomoči za zasebno skladiščenje nekaterih vrst sira in vnaprejšnji določitvi zneska pomoči

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (1), zlasti člena 219(1) v povezavi s členom 228 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ruska vlada je 7. avgusta 2014 uvedla prepoved uvoza nekaterih proizvodov, vključno z mlečnimi izdelki, iz Unije v Rusijo. Izmed mlečnih izdelkov je zaradi te prepovedi najbolj prizadet sir, saj izvoz v Rusijo predstavlja 33 % celotnega izvoza sira iz Unije. Poleg tega je Rusija ekskluzivna trgovinska partnerica za sir Finske in baltskih držav ter pomembna izvozna destinacija drugih držav članic, kot so Nemčija, Nizozemska in Poljska.

(2)	Izvoz sira v Rusijo je leta 2013 presegal 250 000 ton, zdaj pa obstaja tveganje, da bo velik del te količine moral absorbirati notranji trg, kar bi lahko povzročilo neravnovesja na trgu in pritisk na cene.

(3)	Ukrepi tržne intervencije, ki so na voljo v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, se ne zdijo zadostni glede na nedavni razvoj dogodkov, saj so omejeni na sire z geografsko označbo.

(4)	Tveganje resnega neravnovesja na trgu sira bi lahko zmanjšali ali odpravili s skladiščenjem. Zato je primerno, da se dodeli pomoč za zasebno skladiščenje sira in da se vnaprej določi znesek pomoči.

(5)

Člen 17 Uredbe (EU) št. 1308/2013 določa dodeljevanje pomoči za zasebno skladiščenje sira z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo v skladu z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Čeprav prepoved uvoza vključuje tudi sire z geografsko označbo, ti predstavljajo zelo majhen delež celotnega nabora sirov, ki se izvažajo v Rusijo. Zaradi zagotavljanja poslovne in upravne učinkovitosti je primerno vzpostaviti enotno shemo pomoči za zasebno skladiščenje, ki zajema vse vrste sira.

(6)	Primerno je, da se iz nje izključijo sveži siri, ki niso primerni za skladiščenje.

(7)	Da se olajšata upravljanje in nadzor, se mora pomoč za zasebno skladiščenje praviloma dodeliti le gospodarskim subjektom, ki so za namene DDV ustanovljeni in registrirani v Uniji.

(8)	Da se zagotovi ustrezno spremljanje ureditve, morajo biti informacije, potrebne za sklenitev pogodbe o skladiščenju, kot tudi obveznosti pogodbenih strank določene v tej uredbi.

(9)	Da se zagotovi večja učinkovitost sheme, se morajo pogodbe sklicevati na določeno najmanjšo količino in na obveznosti, ki jih mora izpolniti pogodbena stranka, zlasti tiste, ki organu, pristojnemu za pregled operacij skladiščenja, omogočajo učinkovit pregled pogojev skladiščenja.

(10)	Skladiščenje pogodbene količine za dogovorjeno obdobje je ena od prednostnih zahtev za dodelitev pomoči za zasebno skladiščenje. Zaradi upoštevanja poslovne prakse in iz praktičnih razlogov bi bilo treba dovoliti določeno odstopanje od količine, za katero se dodeli pomoč.

(11)	Da se zagotovi ustrezno upravljanje skladiščenja, je primerno sprejeti določbe za zmanjšanje zneska izplačane pomoči, kadar je količina, shranjena v pogodbenem obdobju skladiščenja, manjša od pogodbene količine in kadar obdobje skladiščenja ni v celoti upoštevano.

(12)	Znesek pomoči bi moral biti določen na podlagi stroškov skladiščenja in/ali drugih ustreznih tržnih elementov. Primerno je določiti pomoč za fiksne stroške skladiščenja in sprejem ali odpremo zadevnih proizvodov ter znesek pomoči na dan skladiščenja za skladiščenje v hladilnicah in financiranje.

(13)	Določiti je treba pogoje, pod katerimi se lahko dodeli predplačilo, prilagoditev pomoči v primerih, ko pogodbena količina ni povsem upoštevana, preglede skladnosti z upravičenostjo do pomoči, morebitne kazni in informacije, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji.

(14)	Primerno je predvideti možnost določitve koeficienta znižanja za nerešene zahtevke, kjer je to potrebno, da se prepreči, da bi ukrepi presegli količine, določene v shemi pomoči za zasebno skladiščenje.

(15)	Prav tako bi bilo treba določiti pravila v zvezi z dokumentacijo, knjigovodenjem ter pogostostjo in naravo pregledov.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa začasno izredno shemo pomoči za zasebno skladiščenje sirov, razvrščenih v oznake KN 0406 20, 0406 30, 0406 40 in 0406 90, ter zmrznjene skute, razvrščene v oznako KN 0406 10.

Največja količina proizvodov, zajeta v tej začasni shemi, je 155 000 ton.

Člen 2

Opredelitev

V tej uredbi „pristojni organi držav članic“ pomenijo službe ali organe, ki jih države članice akreditirajo kot plačilne agencije in izpolnjujejo pogoje iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3).

Člen 3

Upravičenost proizvodov

1.   Da bi bil upravičen do pomoči za zasebno skladiščenje iz člena 1 (v nadaljnjem besedilu: pomoč), mora biti sir primerne tržne kakovosti, imeti poreklo v Uniji ter biti na dan začetka izvajanja pogodbe star vsaj toliko, kolikor znaša najkrajše obdobje zorenja, ki pripomore k povečanju vrednosti sira.

2.   Sir mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)	vsaka partija tehta vsaj 0,5 tone;

(b)	je neizbrisno označen z oznako podjetja, v katerem je bil proizveden, in z datumom proizvodnje, pri čemer je oznaka lahko šifrirana;

(c)	na njem je naveden datum uskladiščenja;

(d)	ni bil predmet prejšnje pogodbe o skladiščenju.

3.   Države članice lahko odstopijo od obveznosti navedbe datuma uskladiščenja iz točke (c) odstavka 2 na siru, če se upravnik skladišča zaveže, da bo vodil evidenco, v katero se na dan uskladiščenja vnesejo podatki iz točke (b) odstavka 2.

Člen 4

Zahtevki za pomoč

1.   Gospodarski subjekt, ki želi dobiti pomoč, vloži zahtevek pri pristojnih organih držav članic, kjer se proizvodi skladiščijo.

2.   Gospodarski subjekti, ki zaprosijo za pomoč, so za namene DDV ustanovljeni in registrirani v Uniji.

3.   Zahtevki za pomoč se lahko predložijo od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Zadnji datum za oddajo zahtevkov je 31. december 2014.

4.   Zahtevki za pomoč se nanašajo na proizvode, ki so bili uskladiščeni v celoti.

5.   Zahtevki se vložijo na podlagi postopka, ki ga zadevna država članica da na voljo gospodarskim subjektom.

Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da se zahtevke v elektronski obliki opremi z naprednim elektronskim podpisom v skladu s točko 2 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali elektronskim podpisom, ki daje funkcionalno enaka zagotovila kot podpis, ob uporabi enakih pravil in pogojev, ki so opredeljeni z določbami Komisije o elektronskih in digitalnih dokumentih iz Sklepa Komisije 2004/563/ES, Euratom (5) in njegovih izvedbenih določb.

6.   Zahtevek je sprejemljiv samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	navaja sklic na to uredbo;

(b)	navaja identifikacijske podatke vložnika: ime, naslov in identifikacijsko številko za DDV;

(c)	navaja proizvod z ustrezno šestmestno oznako KN;

(d)	navaja količino proizvodov;

(e)	navaja obdobje skladiščenja;

(f)	navaja ime in naslov skladišča, številko skladiščene partije in po potrebi številko odobritve, ki omogoča identifikacijo obrata;

(g)	ne vključuje dodatnih pogojev vložnika, razen tistih, ki jih določa ta uredba;

(h)	vložen je v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se vloži.

7.   Vsebina zahtevkov se po vložitvi ne spreminja.

Člen 5

Sklepanje pogodb

1.   Pogodbe se sklenejo med pristojnim organom države članice, na ozemlju katere se skladiščijo proizvodi, in vložnikom (v nadaljnjem besedilu: pogodbena stranka).

2.   Pogodbe se sklenejo v 30 dneh od datuma prejema informacij iz člena 4(6)(f), pri čemer je, kadar je primerno, potrebna naknadna potrditev upravičenosti proizvodov iz drugega pododstavka člena 14(2). Če upravičenost ni potrjena, se šteje, da je zadevna pogodba nična in neveljavna.

Člen 6

Obveznosti pogodbene stranke

1.   Pogodbe pogodbeni stranki nalagajo vsaj naslednje obveznosti:

(a)

na lastno odgovornost in na svoje stroške mora med pogodbenim obdobjem skladiščenja uskladiščiti in skladiščiti pogodbeno količino pod pogoji, ki zagotavljajo ohranjanje značilnosti proizvodov, ne da bi skladiščene proizvode nadomestila ali premestila v drugo skladišče. Če pogodbena stranka vloži utemeljeno prošnjo, lahko pristojni organ odobri premestitev skladiščenih proizvodov;

(b)	hraniti mora dokumente o teži, ki se pripravijo ob prihodu na kraj skladiščenja;

(c)	pristojnemu organu mora omogočiti, da kadar koli preveri, ali so izpolnjene vse pogodbene obveznosti;

(d)

poskrbeti mora, da so skladiščeni proizvodi lahko dostopni in posamično prepoznavni: vsaka posamično skladiščena enota je označena tako, da so razvidni datum uskladiščenja, številka pogodbe, proizvod in teža. Kljub temu lahko države članice odstopijo od zahteve po označitvi številke pogodbe, če se upravljavec skladišča zaveže, da bo številko pogodbe zapisal v evidenco iz člena 3(2).

2.   Pogodbena stranka da organu, pristojnemu za preglede, za vsako pogodbo na voljo vso dokumentacijo in mu omogoči, da preveri zlasti naslednje podatke o zasebno uskladiščenih proizvodih:

(a)	številko odobritve, ki določa proizvajalca in državo članico proizvajalko;

(b)	poreklo in datum proizvodnje proizvodov;

(c)	datum uskladiščenja;

(d)	težo in število pakiranih kosov;

(e)	prisotnost v skladišču in naslov skladišča;

(f)	predvideni datum izteka pogodbenega obdobja skladiščenja, dopolnjenega z dejanskim datumom izskladiščenja.

3.   Pogodbena stranka ali upravljavec skladišča, kadar je primerno, v skladišču hrani evidenco zalog, ki po številkah pogodbe vključuje:

(a)	identifikacijo proizvodov v zasebnem skladiščenju po partijah;

(b)	datume uskladiščenja in izskladiščenja;

(c)	količino za vsako skladiščeno partijo;

(d)	mesto, kjer se proizvodi v skladišču nahajajo.

Člen 7

Pogodbeno obdobje skladiščenja

1.   Pogodbeno obdobje skladiščenja se začne na dan po dnevu, ko pristojni organi prejmejo informacije iz člena 4(6)(f).

2.   Pogodbeno skladiščenje se konča dan pred dnem izskladiščenja.

3.   Pomoč se lahko dodeli le, kadar pogodbeno obdobje skladiščenja znaša med 60 in 210 dnevi.

Člen 8

Izskladiščenje

1.   Izskladiščenje se lahko začne na dan, ki sledi zadnjemu dnevu obdobja pogodbenega skladiščenja.

2.   Izskladiščijo se cele skladiščne partije ali manjše količine, če pristojni organ to dovoli. Vendar se lahko v primeru iz člena 14(4)(a) izskladišči samo zapečatena količina.

3.   Pogodbena stranka pristojni organ obvesti o načrtovanem začetku izskladiščenja proizvodov v skladu z določbami iz člena 14(5).

4.   Kadar zahteva iz odstavka 3 ni izpolnjena, vendar so bila v 30 dneh po izskladiščenju predložena zadostna dokazila glede datuma izskladiščenja in zadevnih količin, ki so zadovoljiva za pristojni organ, se pomoč zmanjša za 15 % in se izplača le za obdobje, za katerega pogodbena stranka pristojnemu organu predloži zadostna dokazila, da je bil proizvod hranjen v pogodbenem skladišču.

5.   Kadar zahteva iz odstavka 3 ni izpolnjena in v 30 dneh po izskladiščenju niso bila predložena zadostna dokazila glede datuma izskladiščenja in zadevnih količin, ki bi bila zadovoljiva za pristojni organ, se pomoč za zadevno pogodbo ne izplača.

Člen 9

Zneski pomoči

Pomoč znaša:

—	15,57 EUR na skladiščeno tono za fiksne stroške skladiščenja;

—	0,40 EUR na tono na dan pogodbenega skladiščenja.

Člen 10

Predplačilo pomoči

1.   Po 60 dneh skladiščenja se na zahtevo pogodbene stranke lahko izplača enkratno predplačilo pomoči, če pogodbena stranka položi varščino, ki je za 10 % višja od predplačila.

2.   Predplačilo ne sme presegati zneska pomoči, ki ustreza 90-dnevnemu ali trimesečnemu obdobju skladiščenja, kadar je primerno. Varščina iz odstavka 1 se sprosti takoj po plačilu preostalega zneska pomoči.

Člen 11

Plačevanje pomoči

1.   Pomoč ali preostali znesek pomoči, če je bilo v skladu s členom 10 odobreno predplačilo, se izplača na podlagi zahtevka za plačilo, ki ga pogodbena stranka vloži v treh mesecih po koncu pogodbenega obdobja skladiščenja.

2.   Če pogodbena stranka v treh mesecih ni uspela predložiti dokazil, čeprav je nemudoma ukrepala, da bi jih pravočasno pridobila, se ji lahko odobri podaljšanje, ki ne sme biti daljše od treh mesecev.

3.   Plačilo pomoči ali razlike pomoči se izvede v 120 dneh od dneva vložitve zahtevka za plačilo pomoči, pod pogojem, da so pogodbene obveznosti izpolnjene in da je bil opravljen končni pregled. Če poteka upravna preiskava, se plačilo ne izvede, dokler se ne prizna upravičenost.

4.   Če je dejanska skladiščena količina v obdobju pogodbenega skladiščenja manjša od pogodbene količine, vendar ni manjša od 95 % navedene količine, se razen v primerih višje sile pomoč plača za dejansko skladiščeno količino. Vendar lahko pristojni organ pomoč dodatno zmanjša ali je ne izplača, če ugotovi, da je pogodbena stranka delovala namerno ali malomarno.

5.   Če je dejanska skladiščena količina v obdobju pogodbenega skladiščenja manjša od odstotkov iz odstavka 4, vendar ni manjša od 80 % pogodbene količine, se razen v primerih višje sile pomoč za dejansko skladiščeno količino zmanjša za polovico. Vendar lahko pristojni organ pomoč dodatno zmanjša ali je ne izplača, če ugotovi, da je pogodbena stranka delovala namerno ali malomarno.

6.   Če je dejanska skladiščena količina v obdobju pogodbenega skladiščenja manjša od 80 % pogodbene količine, se razen v primerih višje sile pomoč ne izplača.

7.   Če se na podlagi pregledov med skladiščenjem ali pri izskladiščenju odkrije pokvarjene proizvode, se za te količine pomoč ne izplača. Količina preostale skladiščene partije, ki je še vedno upravičena do pomoči, ne sme biti manjša od najmanjše količine, kot je določena v členu 3(2). Isto pravilo se uporablja, kadar se iz navedenega razloga del partije izskladišči pred potekom najkrajšega obdobja skladiščenja.

Pokvarjeni proizvodi niso vključeni v izračun dejansko skladiščene količine iz odstavkov 4, 5 in 6.

8.   Kadar pogodbena stranka ne upošteva konca pogodbenega obdobja skladiščenja, kot je določeno v členu 7(3), za celotno skladiščeno količino, se razen v primerih višje sile za vsak koledarski dan neizpolnjevanja znesek pomoči za zadevno pogodbo zmanjša za 10 %. Vendar to zmanjšanje ne sme preseči 100 % zneska pomoči.

Člen 12

Uradno obveščanje in spremljanje

1.   Države članice do vsakega torka za pretekli teden Komisiji sporočijo količine, za katere so bile sklenjene pogodbe, razčlenjene po obdobjih skladiščenja, in količine proizvodov, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč.

Ko Komisija ugotovi, da se količine, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, približujejo največji količini iz člena 1, o tem takoj obvesti države članice.

Po tem, ko je Komisija države članice obvestila, da se količine, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, približujejo največji količini iz člena 1, države članice Komisiji vsak delovni dan do 14:00 (po bruseljskem času) sporočijo količine proizvodov, za katere so bili pretekli delovni dan vloženi zahtevki za pomoč.

2.   Na podlagi obvestil, prejetih v skladu z odstavkom 1, se mora Komisija prepričati, da največja količina iz člena 1 ni presežena.

Kadar Komisija na podlagi navedenih obvestil ugotovi, da je največja količina iz člena 1 presežena, o tem nemudoma obvesti države članice.

3.   Po tem, ko je Komisija države članice obvestila, da je največja količina iz člena 1 presežena, države članice o tem nemudoma ustrezno obvestijo gospodarske subjekte.

4.   Države članice najpozneje do konca vsakega meseca za pretekli mesec Komisiji sporočijo:

(a)	količine proizvodov, ki so bile v zadevnem mesecu uskladiščene ali izskladiščene,

(b)	količine proizvodov, ki so bili uskladiščeni ob koncu zadevnega meseca,

(c)	količine proizvodov, v zvezi s katerimi se je pogodbeno obdobje skladiščenja izteklo.

5.   Obvestila iz odstavkov 1 in 4 države članice pošljejo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 (6).

Člen 13

Ukrepi za spoštovanje največjih količin

Če bi sprejetje celotne količine proizvodov, za katere so bili na določen dan vloženi zahtevki za pomoč, povzročilo prekoračitev največje količine iz člena 1, Komisija z izvedbenim aktom, sprejetim brez uporabe postopka iz člena 229(2) in (3) Uredbe (EU) št. 1308/2013, določi koeficient dodelitve, ki se uporablja za količine, ki ustrezajo količinam iz zahtevkov, ki so bili na navedeni dan priglašeni Komisiji. Ta koeficient dodelitve skupno količino proizvodov, upravičeno do začasne izredne pomoči za zasebno skladiščenje, omeji na največjo količino iz člena 1.

Člen 14

Pregledi

1.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Navedeni ukrepi vključujejo popolne upravne preglede zahtevkov za pomoč, ki se dopolnijo s pregledi na kraju samem iz odstavkov 2 do 8.

2.   Organ, pristojen za preglede, opravi preglede na proizvodih, ki se uskladiščijo, v 30 dneh od datuma prejema informacij iz člena 4(6)(f).

Brez poseganja v točko (a) prvega pododstavka odstavka 5 tega člena se za zagotovitev, da so skladiščeni proizvodi upravičeni do pomoči, fizično pregleda reprezentativen vzorec najmanj 5 % uskladiščenih količin, da se zagotovi, da so skladiščne partije, med drugim glede teže, označitve in vrste proizvodov, v skladu s podatki iz zahtevka za sklenitev pogodbe.

3.   Kadar države članice navedejo ustrezno utemeljene razloge, se lahko 30-dnevni rok iz odstavka 2 podaljša za 15 dni.

4.   Organ, pristojen za preglede:

(a)	med pregledom iz odstavka 2 zapečati proizvode po pogodbi, skladiščni partiji ali manjši količini, ali

(b)	izvede nenapovedan pregled, da se zagotovi, da je pogodbena količina v skladišču.

Pregled iz točke (b) prvega pododstavka je reprezentativen in ustreza najmanj 10 % celotne količine, ki je predmet pogodbe. Taki pregledi vključujejo pregled evidenc zalog iz člena 6(3) in dokazil, kot so podatki o teži in evidenca o dobavi, ter preverjanje teže, vrste proizvodov in njihove identifikacije, ki mora zajemati najmanj 5 % količine, ki je predmet nenapovedanega pregleda.

5.   Na koncu pogodbenega obdobja skladiščenja organ, pristojen za preglede, z vzorčenjem preveri težo in identifikacijo skladiščenih proizvodov pri najmanj polovici pogodb. Za namene tega pregleda pogodbena stranka obvesti pristojni organ o zadevnih skladiščnih partijah najmanj pet delovnih dni pred:

(a)	koncem najdaljšega možnega pogodbenega obdobja skladiščenja ali

(b)	začetkom postopkov izskladiščenja proizvodov, če se to opravi pred koncem najdaljšega možnega pogodbenega obdobja skladiščenja.

Države članice lahko sprejmejo rok, ki je krajši od petih delovnih dni.

6.   Kadar se uporablja možnost iz odstavka 4(a), se na koncu pogodbenega obdobja skladiščenja preveri prisotnost in nepoškodovanost uporabljenih pečatov. Stroške zapečatenja in postopka nosi pogodbena stranka.

7.   Kakršne koli vzorce za preverjanje kakovosti in sestave proizvodov vzamejo uradniki organa, pristojnega za preglede, ali pa se vzamejo v njihovi navzočnosti.

Fizični pregled ali preverjanje teže se izvaja pri postopku tehtanja ob navzočnosti navedenih uradnikov.

Za namene revizijske sledi se vse zaloge ter finančne evidence in dokumenti, ki so jih preverili ti uradniki, med kontrolnim obiskom ožigosajo ali parafirajo. Kadar se preverijo računalniški zapisi, se natisne njihov izvod, ki se priloži dokumentaciji pregleda.

Člen 15

Revizijsko poročanje

1.   Organ, pristojen za preglede, pripravi poročilo o nadzoru o vsakem pregledu na kraju samem. Poročilo natančno opisuje različne preverjene postavke.

Poročilo določa:

(a)	datum in čas začetka pregleda;

(b)	podrobnosti o predhodnem obvestilu;

(c)	trajanje pregleda;

(d)	navzoče odgovorne osebe;

(e)	naravo in obseg izvedenih pregledov, zlasti z navedbo podrobnosti pregledanih dokumentov in proizvodov;

(f)	ugotovitve in sklepe;

(g)	ali je potrebno nadaljnje spremljanje.

Poročilo podpišeta odgovorni uradnik in pogodbena stranka ali, kjer je ustrezno, upravljavec skladišča, ter se vključi v datoteko o plačilih.

2.   V primeru znatnih nepravilnosti, ki zadevajo najmanj 5 % količine proizvodov, vključenih v posamezno pogodbo, ki je predmet preverjanja, se preverjanje razširi na večji vzorec, ki ga določi organ, pristojen za preglede.

3.   Organ, pristojen za preglede, zabeleži kakršno koli neskladnost na podlagi meril v zvezi z resnostjo, obsegom, trajanjem in ponavljanjem, ki lahko povzroči izključitev v skladu s členom 16(1) in/ali vračilo neupravičeno izplačane pomoči skupaj z obrestmi, kadar je primerno, v skladu s odstavkom 4 navedenega člena.

Člen 16

Kazni

1.   Kadar pristojni organ države članice ugotovi, da dokument, ki ga predloži vložnik za dodelitev pravic na podlagi te uredbe, vsebuje napačne informacije, in kadar so zadevne napačne informacije ključne za dodelitev te pravice, pristojni organ izključi vložnika iz postopka dodelitve pomoči za isti proizvod, za katerega so bile predložene nepravilne informacije, za obdobje enega leta od sprejetja končne upravne odločbe o ugotovitvi nepravilnosti.

2.   Izključitev iz odstavka 1 se ne uporabi, če vložnik pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da so okoliščine iz zadevnega odstavka nastale zaradi višje sile ali očitne napake.

3.   Neupravičeno izplačana pomoč se skupaj z obrestmi izterja od zadevnih gospodarskih subjektov. Pravila iz člena 73 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 (7) se uporabljajo smiselno.

4.   Izvrševanje upravnih kazni in izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega člena ne posegata v sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1848/2006 (8).

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)  Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(3)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(4)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(5)  Sklep Komisije 2004/563/ES, Euratom z dne 7. julija 2004 o spremembi poslovnika (UL L 251, 27.7.2004, str. 9).

(6)  Uredba Komisije (ES) št. 792/2009 z dne 31. avgusta 2009 o določitvi podrobnih pravil za pošiljanje informacij in dokumentov držav članic Komisiji pri izvajanju skupnih tržnih ureditev, sheme neposrednih plačil, promocije kmetijskih proizvodov in shem, ki veljajo za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke (UL L 228, 1.9.2009, str. 3).

(7)  Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije ter integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 73/2009, ter za izvajanje navzkrižne skladnosti, predvidene v Uredbi Sveta (ES) št. 479/2008 (UL L 141, 30.4.2004, str. 18).

(8)  Uredba Komisije (ES) št. 1848/2006 z dne 14. decembra 2006 o nepravilnostih in izterjavi nepravilno plačanih zneskov v okviru financiranja skupne kmetijske politike ter organizaciji informacijskega sistema na tem področju in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 595/91 (UL L 355, 15.12.2006, str. 56).

---