24.4.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 122/1

---

UREDBA (EU) št. 375/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 3. aprila 2014

o ustanovitvi Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (pobuda „Prostovoljci EU za humanitarno pomoč“)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 214(5) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Solidarnost je temeljna vrednota Unije, obstaja pa možnost za nadaljnji razvoj načinov izražanja solidarnosti državljanov Unije s prebivalci tretjih držav, ki so ranljivi za učinke kriz, ki jih je povzročil človek, ali učinke naravnih nesreč, ali pa so jih te prizadele. Poleg tega je Unija kot celota s skoraj 50-odstotnim deležem vse svetovne humanitarne pomoči največja donatorica humanitarne pomoči na svetu.

(2)	Prostovoljstvo je konkreten in očiten izraz solidarnosti, ki posameznikom omogoča, da svoje znanje, veščine in čas namenijo delu s soljudmi, ne da bi od tega pričakovali denarno korist.

(3)	Obstaja potreba po dodatnem razvijanju solidarnosti z žrtvami kriz in nesreč v tretjih državah, obenem pa tudi po povečanju ravni ozaveščenosti in prepoznavnosti humanitarne pomoči in prostovoljstva med državljani Unije na splošno.

(4)

Vizija Unije o humanitarni pomoči, vključno s skupnim ciljem, načeli in dobro prakso ter s skupnim okvirom za zagotavljanje humanitarne pomoči Unije, je opredeljena v Skupni izjavi Sveta ter predstavnikov vlad držav članic na zasedanju Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z naslovom „Evropsko soglasje o humanitarni pomoči“ (2). Evropsko soglasje o humanitarni pomoči poudarja odločno zavezanost Unije k pristopu, ki temelji na potrebah in spoštovanju ter spodbujanju temeljnih humanitarnih načel, človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti. Evropsko soglasje o humanitarni pomoči bi moralo biti vodilo za ukrepe Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč (v nadaljnjem besedilu: pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč).

(5)

Humanitarna pomoč Unije se zagotavlja v razmerah, v katerih se lahko uporabljajo tudi drugi instrumenti, povezani z razvojnim sodelovanjem, kriznim upravljanjem in civilno zaščito. Delo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi moralo biti skladno z relevantnimi politikami in instrumenti Unije ter se dopolnjevati z njimi, pri čemer se je treba izogibati podvajanju, zlasti s politiko humanitarne pomoči Unije, politiko razvojnega sodelovanja in mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, ustanovljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta (3), s Centrom za usklajevanje nujnega odziva, ustanovljenim z navedenim sklepom, ter z Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijami Unije, da bi bilo mogoče koordinirati odziv Unije na humanitarne krize v tretjih državah.

(6)

Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi morala prispevati k prizadevanjem za krepitev zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe in za krepitev zmogljivosti in odpornosti ranljivih skupnosti oziroma skupnosti, ki so jih prizadele nesreče, v tretjih državah. Poleg tega je pomembno spodbujanje sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami in drugimi humanitarnimi partnerji ter z lokalnimi in regionalnimi akterji. To sodelovanje bi moralo potekati v skladu z ukrepi, ki jih izvajajo Združeni narodi, da bi podprli osrednjo in glavno usklajevalno vlogo urada Organizacije združenih narodov za koordiniranje humanitarnih zadev.

(7)

Število, obseg in zapletenost humanitarnih kriz po svetu, tako zaradi naravnih nesreč kot tistih, ki jih je povzročil človek, so se z leti močno povečali, ta trend pa se bo najverjetneje nadaljeval in vodil do vse večje potrebe po humanitarnih akterjih, ki bi zagotovili takojšen, uspešen, učinkovit in skladen odziv ter bi podprli lokalne skupnosti tretjih držav, da bi te postale manj ranljive in bi se okrepila njihova odpornost proti nesrečam.

(8)

Prostovoljci lahko prispevajo h krepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe in v skladu s humanitarnimi načeli ter prispevajo k povečanju uspešnosti humanitarnega sektorja, kadar so ustrezno izbrani, usposobljeni in pripravljeni za napotitev, s čimer je zagotovljeno, da imajo potrebne veščine in so usposobljeni za pomoč ljudem v stiski na najbolj učinkovit način, pod pogojem, da so deležni zadostne podpore na terenu in imajo zadosten nadzor.

(9)

Programi prostovoljstva, ki obstajajo v Evropi in po svetu se osredotočajo na napotitev v tretje države. Ti programi so pogosto nacionalni programi, ki so v glavnem ali v celoti osredotočeni na razvojne projekte. Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi morala ustvariti dodano vrednost, tako da bi prostovoljcem zagotovila priložnosti za skupni prispevek k operacijam humanitarne pomoči, s čemer bi krepila aktivno evropsko državljanstvo. Pobuda lahko prinese dodatno vrednost tudi tako, da spodbuja transnacionalno sodelovanje organizacij, ki so udeležene pri izvajanju ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, s čimer bi izboljšali mednarodne odnose, ustvarili pozitivno podobo Unije v svetu in spodbudili zanimanje za vseevropske humanitarne projekte.

(10)	Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi morala biti stroškovno učinkovita, dopolnjevati bi morala obstoječe nacionalne in mednarodne prostovoljne sheme ne da bi jih podvajala, osredotočena pa bi morala biti na obravnavanje konkretnih potreb in zapolnjevanje vrzeli na humanitarnem področju.

(11)

Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom „Prostovoljstvo kot izraz solidarnosti državljanov EU: prvi razmislek o Evropski prostovoljski enoti za humanitarno pomoč“, v trenutnih razmerah na področju humanitarnega prostovoljstva obstajajo vrzeli, ki jih pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč lahko zapolni s prostovoljci ustreznih profilov, ki so ob pravem času napoteni v pravi kraj. To bi bilo mogoče doseči zlasti z zagotavljanjem evropskih standardov in postopkov o identifikaciji ter izboru humanitarnih prostovoljcev, s skupaj dogovorjenimi merili za usposabljanje in priprave humanitarnih prostovoljcev za napotitev, zbirko podatkov potencialnih prostovoljcev, ki so identificirani na podlagi potreb na terenu, in s priložnostmi za prostovoljce, da prispevajo k humanitarnim operacijam, ne samo z napotitvijo na izvajanje nalog, ampak tudi s podporo iz zaledja in spletnimi prostovoljskimi dejavnostmi.

(12)

Ustrezno usposabljanje ter varnost in zaščita prostovoljcev bi morali še naprej ostati najpomembnejši, o tem pa bi si morali redno izmenjavati informacije, tudi z državami članicami. Prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ne bi smeli napotiti na prizorišča mednarodnih in nemednarodnih oboroženih konfliktov.

(13)

Unija izvaja svoje operacije humanitarne pomoči glede na potrebe in v partnerstvu z izvajalskimi organizacijami. Te organizacije bi morale imeti pomembno vlogo pri izvajanju pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, da bi se zagotovila odgovornost akterjev na terenu zanjo in čim bolj povečala potencialna udeležba pri ukrepih v okviru te pobude. Unija bi morala takim organizacijam zaupati naloge, zlasti v zvezi z identifikacijo, izborom, pripravami, napotitvijo ter spremljanjem prostovoljcev EU za humanitarno pomoč med misijo in po njej v skladu s standardi in postopki, ki jih je določila Komisija. Poleg tega bi morala imeti Komisija, kadar je to ustrezno, možnost izbire med prostovoljci, ki so bili uspešno usposobljeni in pripravljeni za napotitev v njene urade na terenu za opravljanje podpornih nalog.

(14)

Sporočilo Komisije z dne 25. oktobra 2011 z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ navaja, da imajo zasebna podjetja lahko pomembno vlogo na področju humanitarnih operacij Unije in lahko prispevajo k tem operacijam, zlasti s prostovoljstvom med zaposlenimi.

(15)

Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi morala pomagati Evropejcem vseh starostnih skupin, da se izkažejo kot dejavni evropski državljani. Pobuda bi morala tako prispevati k spodbujanju prostovoljstva po vsej Uniji in k osebnostnemu razvoju ter medkulturni ozaveščenosti udeleženih prostovoljcev, kar bi izboljšalo njihovo usposobljenost in zaposljivost v svetovnem gospodarstvu.

(16)

Načela Unije o enakih možnostih in nediskriminaciji nakazujejo, da bi bilo treba državljanom Unije in osebam, ki prebivajo v Uniji dalj časa, ne glede na njihov poklic ali starost omogočiti, da sodelujejo kot aktivni državljani. Upoštevajoč specifične izzive na področju humanitarnosti, bi morali biti prostovoljci EU za humanitarno pomoč stari najmanj 18 let in zastopati najrazličnejše profile in generacije, vključno s strokovnjaki in izkušenimi upokojenci.

(17)

Jasen pravni status je ključen predpogoj za udeležbo prostovoljcev pri napotitvi v države zunaj Unije. Pogoji za napotitev prostovoljcev bi se morali določiti s pogodbo, vključno s standardi za zaščito in varnost prostovoljcev, odgovornostmi organizacij pošiljateljic in organizacij gostiteljic, zavarovalnim kritjem ter kritjem dnevnic, nastanitve in drugih relevantnih stroškov. Za napotitev prostovoljcev v tretje države bi morali biti izpolnjeni ustrezni pogoji glede varstva in varnosti.

(18)	Pri ukrepih v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi bilo treba ustrezno upoštevati priporočila iz Agende za prostovoljsko politiko v Evropi ter delo evropskih in mednarodnih organizacij za mednarodno prostovoljsko delo ter delo programa Združenih narodov za prostovoljce.

(19)

V okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi morali podpirati ukrepe glede na potrebe, namenjene krepitvi zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah, da bi povečali lokalno pripravljenost in odzivnost na humanitarne krize ter zagotovili dejanski in trajni vpliv dela prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na terenu z obvladovanjem tveganja nesreč, pripravljenostjo in odzivanjem na nesreče, inštruktažo in usposabljanjem na področju upravljanja prostovoljnega dela ter drugimi relevantnimi področji.

(20)

S pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi si morali prizadevati za krepitev spoštovanja vidika spolov v politiki Unije za humanitarno pomoč in spodbujati ustrezen humanitarne odzive na specifične potrebe žensk in moških vseh starosti, kadar je to ustrezno. Posebno pozornost bi morali nameniti sodelovanju z ženskimi skupinami in mrežami, da bi spodbudili sodelovanje in vodilno vlogo žensk pri zagotavljanju humanitarne pomoči in se oprli na njihove zmogljivosti in znanje za prispevanje k obnovi, izgradnji miru, zmanjšanju tveganja nesreč in vzpostavitvi odpornosti v prizadetih skupnostih.

(21)

Ta uredba določa finančna sredstva za celotno finančno obdobje, ki pomenijo v okviru letnega proračunskega postopka za Evropski parlament in Svet prednostni referenčni okvir v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (4).

(22)

Dodelitev finančne pomoči bi se morala izvesti v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Zaradi specifične narave ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je primerno določiti, da se finančna pomoč lahko dodeli fizičnim osebam ter pravnim osebam javnega in zasebnega prava. Pomembno je tudi, da se zagotovi spoštovanje pravil iz navedene uredbe, zlasti glede načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

(23)	Izboljšanje izvajanja in kakovosti porabe bi morali biti vodilni načeli za doseganje ciljev pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ob zagotavljanju optimalne porabe finančnih virov.

(24)

Finančne interese Unije bi bilo treba v celotnem ciklusu odhodkov zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev, ter po potrebi kazni. Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter potrebne ukrepe za izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (6) in Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (7), ter Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8).

(25)	Udeležba tretjih držav, zlasti držav pristopnic, držav kandidatk, potencialnih kandidatk, partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike in držav Evropskega združenja za prosto trgovino, bi morala biti možna na podlagi sporazumov o sodelovanju.

(26)

Udeleženi prostovoljci in organizacije iz sodelujočih držav, ki izvajajo ukrepe v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, bi morali spoštovati načela, opredeljena v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči, in se zavzemati za njihovo spoštovanje, s poudarkom na zaščiti „humanitarnega prostora“.

(27)

Da bi se zagotovili stalni dotok povratnih informacij in izboljšave ter povečala prožnost in učinkovitost sprejemanja aktov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejeme akte v zvezi z določbami, ki se nanašajo na standarde za izbor, upravljanje in napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, spremembami kazalnikov uspešnosti ter tematskimi prednostnimi nalogami in prilagoditvijo odstotka za dodelitev finančnih sredstev za izvedbo te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(28)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (9). Za sprejetje postopkov za izbor, upravljanje in napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, mehanizma certificiranja, programa usposabljanja in letnega delovnega programa pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč bi se moral uporabiti postopek pregleda.

(29)	Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

(30)

Obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te uredbe, se izvaja samo v obsegu, ki je potreben in sorazmeren za zagotavljanje nemotenega delovanja pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Za vsako obdelavo osebnih podatkov s strani Komisije velja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Za vsako obdelavo osebnih podatkov s strani organizacij za izvajanje ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč s sedežem v Uniji velja Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(31)	V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje izdal 23. novembra 2012 (12).

(32)	Primerno je uskladiti obdobje uporabe te uredbe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 (13). Zato bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se ustanavlja Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč (v nadaljnjem besedilu: pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč) kot okvir za skupne prispevke evropskih prostovoljcev za podporo in dopolnjevanje humanitarne pomoči v tretjih državah.

S to uredbo so določena pravila in postopki za delovanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč ter pravila za zagotavljanje finančne pomoči.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

1.	izbor, usposabljanje in napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči v tretjih državah;

2.	ukrepe, ki podpirajo in spodbujajo napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter priprave nanjo, na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči v tretjih državah;

3.	ukrepe v Uniji in zunaj nje, namenjene gradnji zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč v tretjih državah.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„prostovoljec“ pomeni osebo, ki v skladu s svobodno voljo, ne da bi pričakovala denarno korist, sodeluje pri dejavnostih, ki koristijo skupnosti in družbi na splošno;

(b)	„kandidat za prostovoljca“ pomeni osebo, ki v skladu s členom 11(3) izpolnjuje pogoje za prijavo na udeležbo pri ukrepih v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

(c)

„prostovoljec EU za humanitarno pomoč“ pomeni kandidata za prostovoljca, ki je bil izbran, usposobljen v skladu s posebnimi standardi, postopki in dogovorjenimi merili, ocenjen kot primeren in vpisan v register kot prost za napotitev na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči v tretjih državah;

(d)

„humanitarna pomoč“ pomeni dejavnosti in operacije v tretjih državah za zagotavljanje izredne pomoči glede na potrebe, ki je namenjena ohranjanju življenj, preprečevanju in lajšanju človeškega trpljenja ter ohranjanju človeškega dostojanstva, v primeru kriz, ki jih povzroči človek, ali naravnih nesreč. Humanitarna pomoč obsega operacije za podporo, pomoč in zaščito v humanitarnih krizah ali takoj po njih, podporne ukrepe za zagotavljanje dostopa do ljudi v stiski ali omogočanje prostega pretoka pomoči, pa tudi ukrepe, ki so namenjeni krepitvi pripravljenosti na nesreče in zmanjševanju tveganja zaradi nesreč ter prispevajo h krepitvi odpornosti in zmogljivosti za spopadanje s krizami ter okrevanje po njih;

(e)	„tretja država“ pomeni državo zunaj Unije, kjer se izvajajo dejavnosti in operacije humanitarne pomoči iz točke (d).

Člen 4

Cilj

Cilj pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč je prispevati h krepitvi zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči glede na potrebe zaradi ohranjanja življenj, preprečevanja in lajšanja človeškega trpljenja in ohranjanja človeškega dostojanstva ter za krepitev zmogljivosti in odpornosti skupnosti v tretjih državah, ki so ranljive za učinke nesreč ali so jih prizadele nesreče, zlasti s pripravljenostjo na nesreče, zmanjševanjem tveganja zaradi nesreč ter s krepitvijo povezave med ukrepi pomoči, obnove in razvoja. Ta cilj se uresničuje z dodano vrednostjo skupnega prispevka prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ki izraža vrednote Unije in solidarnost z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, ter vidno spodbuja občutek evropskega državljanstva.

Člen 5

Splošna načela

1.   Ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč se izvajajo v skladu z načeli humanitarne pomoči – človekoljubnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti – ter Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

2.   Ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč so odziv na humanitarne potrebe lokalnih skupnosti in zahtev organizacij gostiteljic ter si prizadevajo prispevati k povečanju uspešnosti humanitarnega sektorja.

3.   Varnost in zaščita kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč imata prednost.

4.   V okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč se spodbujajo skupni projekti glede na potrebe in transnacionalna partnerstva med udeleženimi prostovoljci iz različnih držav ter organizacijami, ki izvajajo ukrepe v okviru te pobude, iz člena 10.

Člen 6

Skladnost in dopolnjevanje ukrepov Unije

1.   Pri izvajanju te uredbe se zagotovi skladnost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti in področji zunanjega delovanja Unije in drugimi zadevnimi politikami Unije, zlasti s politiko humanitarne pomoči, politiko razvojnega sodelovanja in z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, pri čemer se izogiba podvajanju in prekrivanju ter se upošteva, da humanitarno pomoč urejajo načela humanitarne pomoči iz člena 5(1) te uredbe. Posebna pozornost se namenja zagotavljanju nemotenega prehoda od pomoči do obnove in razvoja.

2.   Komisija in države članice sodelujejo v prizadevanjih za učinkovitost in uspešnost z zagotavljanjem doslednosti in skladnosti med ustreznimi nacionalnimi programi prostovoljstva in ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Ti ukrepi se opirajo na dobre prakse in obstoječe programe ter, kadar je ustrezno, uporabljajo že vzpostavljene evropske mreže.

3.   Unija krepi sodelovanje z relevantnimi mednarodnimi organizacijami in drugimi humanitarnimi partnerji ter z lokalnimi in regionalnimi akterji pri izvajanju ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

Ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč so pri spodbujanju usklajenega mednarodnega odziva na humanitarne krize skladni z ukrepi Združenih narodov, da bi podprli osrednjo in splošno usklajevalno vlogo urada Organizacije združenih narodov za koordiniranje humanitarnih zadev.

Člen 7

Operativni cilji

1.   Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč si prizadeva za uresničitev naslednjih operativnih ciljev:

(a)

prispevek k povečanju in izboljšanju zmogljivosti Unije za zagotavljanje humanitarne pomoči. Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so: — število prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ki so napoteni na opravljanje nalog ali pripravljeni za napotitev, s potrebnimi kvalifikacijami, in število prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, ki so izpolnili pogodbe o napotitvi, — število oseb, ki jih je dosegla humanitarna pomoč v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, in povprečni stroški na osebo, ki jo je dosegla ta pomoč, — stopnja zadovoljstva napotenih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč ter organizacij pošiljateljic in gostiteljic, v zvezi z dejanskim humanitarnim prispevkom prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na terenu;

(b)

izboljšanje veščin, znanja in usposobljenosti prostovoljcev na področju humanitarne pomoči in pogojev njihovega delovanja. Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so: — število usposabljanih kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev, ki so uspešno opravili ocenjevanje po usposabljanju, — število certificiranih organizacij pošiljateljic, ki uporabljajo standarde in postopke za upravljanje kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, — stopnja zadovoljstva usposobljenih in napotenih prostovoljcev, organizacij pošiljateljic in gostiteljic s kakovostjo usposabljanja, ravnijo znanja in usposobljenosti prostovoljcev, izpolnjevanjem in primernostjo standardov in postopkov za upravljanje kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč;

(c)

gradnja zmogljivosti organizacij gostiteljic in spodbujanje prostovoljstva v tretjih državah. Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so: — število in vrsta ukrepov za gradnjo zmogljivosti v tretjih državah, — število osebja in prostovoljcev iz tretjih držav, ki so udeleženi pri ukrepih za gradnjo zmogljivosti, — raven zadovoljstva osebja organizacij gostiteljic in prostovoljcev iz tretjih držav, ki so udeleženi pri ukrepih za gradnjo zmogljivosti, s kakovostjo in uspešnostjo izvedenih ukrepov;

(d)	komuniciranje načel humanitarne pomoči Unije, kot so bila sprejeta v Evropskem soglasju o humanitarni pomoči. Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so: — število, vrsta in stroški ukrepov, namenjenih obveščanju, komuniciranju in ozaveščanju;

(e)

krepitev skladnosti in doslednosti prostovoljstva po državah članicah z namenom izboljšanja možnosti državljanov Unije, da se udeležijo dejavnosti in operacij humanitarne pomoči. Napredek pri uresničevanju tega operativnega cilja se ocenjuje na podlagi kazalnikov, kot so: — število certificiranih organizacij pošiljateljic, — število in vrsta ukrepov tehnične pomoči za organizacije pošiljateljice, — širjenje ter ponovna uporaba standardov in postopkov za upravljanje kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v drugih programih prostovoljstva.

2.   Kazalniki iz točk (a) do (e) odstavka 1 se po potrebi uporabljajo za spremljanje, ocenjevanje in preverjanje uspešnosti. Kazalniki so okvirni in se lahko spremenijo z delegiranimi akti v skladu s členom 24, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih z merjenjem napredka.

POGLAVJE II

UKREPI V OKVIRU POBUDE PROSTOVOLJCI EU ZA HUMANITARNO POMOČ

Člen 8

Ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč

Pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč si prizadeva uresničiti cilje iz členov 4 in 7 z naslednjimi vrstami ukrepov:

—	razvojem in vzdrževanjem standardov in postopkov za kandidate za prostovoljce in prostovoljce EU za humanitarno pomoč,

—	razvojem in vzdrževanjem mehanizma certificiranja za organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice,

—	identifikacijo in izborom kandidatov za prostovoljce,

—	vzpostavitvijo programa usposabljanja in podpore za usposabljanje in pripravništvo,

—	vzpostavitvijo, vzdrževanjem in posodabljanjem zbirke podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč,

—	napotitvijo prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči v tretjih državah,

—	gradnjo zmogljivosti organizacij gostiteljic,

—	vzpostavitvijo in upravljanjem mreže za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč,

—	komuniciranjem in ozaveščanjem,

—	pomožno dejavnostjo, ki spodbuja odgovornost, preglednost in uspešnost pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

Člen 9

Standardi in postopki glede kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč

1.   Komisija na podlagi obstoječih praks določi standarde in postopke, ki se nanašajo na potrebne pogoje, ureditve in zahteve, ki jih morajo uporabljati organizacije pošiljateljice in gostiteljice pri identifikaciji, izboru, pripravi, upravljanju in napotitvi kandidatov za prostovoljce in prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na izvajanje nalog v podporo operacijam humanitarne pomoči v tretjih državah.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi z določitvijo standardov glede:

—	okvira usposobljenosti za identifikacijo, izbor in pripravo prostovoljcev kot poklicnih humanitarnih delavcev, bodisi začetnikov ali izkušenih,

—	določb za zagotavljanje enakih možnosti in nediskriminacije v postopku identifikacije in izbora,

—	določb za zagotavljanje, da bodo organizacije pošiljateljice in gostiteljice spoštovale ustrezno nacionalno pravo, pravo Unije in pravo države gostiteljice,

—	standardov, ki urejajo partnerstva med organizacijami pošiljateljicami in gostiteljicami,

—	določb za priznavanje spretnosti in usposobljenosti, ki so jih prostovoljci EU za humanitarno pomoč pridobili v skladu z ustreznimi obstoječimi pobudami Unije.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov za določitev naslednjega:

—	postopkov, ki jih je treba upoštevati za identifikacijo, izbor in potrebne priprave pred napotitvijo kandidatov za prostovoljce, vključno z morebitnim pripravništvom,

—	določb za napotitev in upravljanje prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretjih državah, med drugim tudi nadzor na terenu, stalna podpora v obliki inštruktaže, mentorstva, dodatnega usposabljanja, potrebnih delovnih pogojev in podpore po zaključku napotitve,

—	zagotavljanja zavarovalnega kritja in življenjskih pogojev prostovoljcev, vključno s stroški za dnevnice, nastanitev, potnimi in drugimi stroški,

—

postopkov, ki jih je treba izvajati pred in med napotitvijo na izvajanje nalog ter po njej, za zagotavljanje dolžnosti skrbnega ravnanja in ustreznih varnostnih ukrepov, vključno s protokoli za medicinsko evakuacijo in varnostnimi načrti, ki zajemajo nujno evakuacijo iz tretjih držav in postopki, potrebnimi za stik in sodelovanje z nacionalnimi organi,

—	postopkov za spremljanje in ocenjevanje dela posameznih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 10

Mehanizem certificiranja za organizacije pošiljateljice in gostiteljice

1.   Komisija z izvedbenimi akti razvije mehanizem certificiranja, po potrebi ob sodelovanju humanitarnih partnerjev, ki zagotavlja, da organizacije pošiljateljice spoštujejo standarde in postopke iz člena 9, in ločen mehanizem certificiranja za organizacije gostiteljice.

Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi postopek v zvezi z delovanjem mehanizmov certificiranja, pri čemer upošteva obstoječe ustrezne mehanizme in postopke certificiranja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

2.   Komisija si pri vzpostavitvi mehanizma certificiranja prizadeva za sinergije z instrumenti partnerstva Komisije na področju humanitarne pomoči in obstoječimi humanitarnimi standardi, da bi dosegla upravno poenostavitev. Mehanizem certificiranja je vključujoč in nediskriminatoren za vse vrste upravičenih organizacij.

3.   Organizacije pošiljateljice so upravičene do certificiranja, če:

(a)	upoštevajo standarde in postopke iz člena 9;

(b)	so dejavne na področju humanitarne pomoči, kakor je opredeljena v točki (d) člena 3, in

(c)

se uvrščajo v eno izmed naslednjih kategorij: (i) nevladne neprofitne organizacije, ustanovljene v skladu s pravom države članice, ki imajo sedež v Uniji; (ii) osebe javnega prava civilnega značaja, za katere velja pravo države članice; (iii) nevladne neprofitne organizacije, ustanovljene v državah iz člena 23, pod pogoji iz navedenega člena in v skladu s sporazumi, na katere se ta člen sklicuje; (iv) osebe javnega prava, ustanovljene v državah iz člena 23, pod pogoji iz navedenega člena in v skladu s sporazumi, na katere se ta člen sklicuje; (v) Mednarodna federacija nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca.

4.   Organizacije v tretjih državah štejejo za upravičene kot organizacije gostiteljice, če:

(a)	upoštevajo standarde in postopke iz člena 9;

(b)	so dejavne na področju humanitarne pomoči, kakor je opredeljena v točki (d) člena 3, in

(c)

se uvrščajo v eno izmed naslednjih kategorij: (i) nevladne neprofitne organizacije, ki delujejo ali so bile ustanovljene v tretji državi v skladu s pravom, ki velja v tej državi; (ii) osebe javnega prava civilnega značaja, za katere velja pravo tretje države; (iii) mednarodne agencije in organizacije.

5.   Brez poseganja v zahteve iz odstavkov 3 in 4 lahko organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice izvajajo ukrepe v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v povezavi s pridobitnimi zasebnimi organizacijami.

6.   Organizacije pošiljateljice, ki želijo biti certificirane, lahko na podlagi predhodne ocene potreb prejmejo tehnično pomoč, namenjeno krepitvi njihovih zmogljivosti za udeležbo v pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za zagotovitev upoštevanja standardov in postopkov iz člena 9.

Organizacije gostiteljice, ki želijo biti certificirane, lahko v okviru ukrepov iz člena 15 prav tako prejmejo pomoč iz prvega pododstavka.

7.   Komisija v primernem roku po certificiranju objavi seznam certificiranih organizacij pošiljateljic in gostiteljic.

Člen 11

Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce

1.   Na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah, ki jo opravijo organizacije pošiljateljice ali organizacije gostiteljice ali drugi relevantni akterji, certificirane organizacije pošiljateljice identificirajo in izberejo kandidate za prostovoljce za usposabljanje.

2.   Identifikacija in izbor kandidatov za prostovoljce potekata skladno s standardi in postopki iz člena 9 ter spoštujeta načeli nediskriminacije in enakih možnosti.

3.   Naslednje osebe, ki so stare vsaj 18 let, so lahko prijavijo kot kandidati za prostovoljce:

(a)	državljani Unije;

(b)	državljani tretjih držav, ki dalj časa prebivajo v državi članici, ter

(c)	državljani držav iz člena 23(1) pod pogoji iz navedenega člena.

Člen 12

Program usposabljanja, podpora za usposabljanje in pripravništvo

1.   Na podlagi obstoječih programov in postopkov ter s sodelovanjem specializiranih institucij, če je to primerno, Komisija vzpostavi program usposabljanja za pripravo kandidatov za prostovoljce na napotitev v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči.

2.   Kandidati za prostovoljce, ki so bili identificirani in izbrani v skladu s členom 11, so upravičeni do udeležbe v programu usposabljanja, ki ga izvajajo kvalificirane organizacije. Obseg in vsebino posameznega usposabljanja, ki ga mora opraviti vsak kandidat za prostovoljca, določi ustrezna certificirana organizacija pošiljateljica, v posvetovanju s certificirano organizacijo gostiteljico, na podlagi potreb, pri čemer se upoštevajo predhodne izkušnje kandidata za prostovoljca in predvidena napotitev.

3.   Od kandidatov za prostovoljce se lahko v sklopu njihovega usposabljanja in zlasti njihovih priprav na napotitev zahteva, da opravijo pripravništvo v certificiranih organizacijah pošiljateljicah, če je mogoče, v državi, ki ni njihova država izvora.

4.   Brez poseganja v odstavek 3 se lahko za kandidate za prostovoljce, ki še niso opravljali pripravništva, po potrebi organizirajo dodatne priprave na napotitev, posebej prilagojene potrebam in posebnim okoliščinam napotitve. Te priprave in pripravništvo so skladni s standardi in postopki za priprave iz člena 9.

5.   Program usposabljanja vključuje ocenjevanje pripravljenosti kandidatov za prostovoljce za napotitev na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči v tretjih državah ter na odzivanje na lokalne potrebe. To ocenjevanje se izvede v sodelovanju z organizacijo pošiljateljico.

6.   Komisija sprejme ureditve za programe usposabljanja in postopek ocenjevanja pripravljenosti kandidatov za prostovoljce za napotitev z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

Člen 13

Zbirka podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč

1.   Kandidati za prostovoljce, ki so uspešno opravili ocenjevanje iz člena 12(5), se štejejo za prostovoljce EU za humanitarno pomoč in so primerni za napotitev. Kot taki se vpišejo v zbirko podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč.

2.   Komisija vzpostavi, vzdržuje in posodablja zbirko podatkov prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, vključno v zvezi z razpoložljivostjo in primernostjo prostovoljcev EU za humanitarno pomoč za napotitev, ter ureja dostop do nje in njeno uporabo. Obdelava osebnih podatkov, zbranih v tej zbirki podatkov ali za njene namene, se izvede v skladu z Direktivo 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001, kadar je to ustrezno.

Člen 14

Napotitev prostovoljcev EU za humanitarno pomoč v tretje države

1.   Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki so vpisani v zbirko podatkov, se lahko napotijo na izvajanje nalog v podporo in dopolnitev humanitarne pomoči, kakor je opredeljeno v točki (d) člena 3:

(a)	s strani certificiranih organizacij pošiljateljic v organizacije gostiteljice v tretjih državah, ali

(b)	s strani Komisije, kadar je to ustrezno, v njene urade na terenu za humanitarno pomoč za opravljanje podpornih nalog.

2.   Napotitev je odziv na resnične potrebe, ki jih na lokalni ravni izrazijo organizacije gostiteljice.

3.   V zvezi z napotitvijo iz točke (a) odstavka 1 certificirane organizacije pošiljateljice zagotovijo skladnost s standardi in postopki iz člena 9. Prostovoljcev EU za humanitarno pomoč se ne napoti na območja mednarodnih in nemednarodnih oboroženih spopadov.

4.   Certificirane organizacije pošiljateljice obvestijo ustrezne nacionalne organe držav članic in drugih sodelujočih držav v skladu s členom 23 pred napotitvijo njihovega državljana kot prostovoljca EU za humanitarno pomoč v skladu s standardi in postopki iz člena 9.

5.   V pogodbi med organizacijami pošiljateljicami in prostovoljci EU za humanitarno pomoč se ob tesnem posvetovanju z organizacijami gostiteljicami opredelijo posebni pogoji za napotitev in vloga EU za humanitarno pomoč, vključno z njihovimi pravicami in dolžnostmi, trajanjem in lokacijo napotitve ter nalogami prostovoljca EU za humanitarno pomoč.

6.   V zvezi z napotitvijo iz točke (b) odstavka 1 Komisija s prostovoljci EU za humanitarno pomoč podpiše „pogodbo o napotitvi prostovoljca“, v kateri so opredeljeni posebni pogoji v zvezi z napotitvijo. Pogodbe o napotitvi prostovoljca na prostovoljca ne prenesejo pravic in obveznosti, ki izhajajo iz kadrovskih predpisov za uradnike Unije in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (14).

7.   Vsakemu prostovoljcu EU za humanitarno pomoč se dodeli mentor iz organizacije gostiteljice, ki prostovoljca med napotitvijo nadzira in podpira.

Člen 15

Gradnja zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč

Komisija na podlagi predhodne ocene potreb v tretjih državah, ki jo opravijo organizacije pošiljateljice in gostiteljice ali drugi ustrezni akterji, podpira ukrepe, namenjene gradnji zmogljivosti organizacij gostiteljic za humanitarno pomoč, da bi povečala lokalno pripravljenost in odziv na humanitarne krize ter zagotovila učinkovit in trajnosten vpliv dela prostovoljcev EU za humanitarno pomoč na terenu, kar vključuje:

(a)	obvladovanje tveganja zaradi nesreč, pripravljenost in odzivanje na nesreče, inštruktaža, usposabljanje na področju upravljanja prostovoljnega dela ter druga relevantna področja za osebje in prostovoljce iz organizacij gostiteljic;

(b)	izmenjavo najboljših praks, tehnično pomoč, programe za tesno sodelovanje ter izmenjavo osebja in prostovoljcev, ustvarjanje mrež in druge relevantne ukrepe.

Člen 16

Mreža za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč

1.   Komisija vzpostavi in upravlja mrežo za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki jo sestavljajo:

(a)	kandidati za prostovoljce in prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki so udeleženi ali so bili udeleženi v pobudi;

(b)	organizacije pošiljateljice in gostiteljice;

(c)	predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta.

2.   Mreža za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč zlasti:

(a)	poenostavlja interakcijo in se uporablja kot platforma za izmenjavo znanja, posvetovanje in razširjanje informacij, za izmenjavo dobre prakse ter za namene ocene potreb iz člena 21(3);

(b)	poenostavlja oblikovanje partnerstev in razvoj skupnih projektov za napotitev in dejavnosti gradnje zmogljivosti, ki vključujejo organizacije pošiljateljice po vsej Uniji ter organizacije gostiteljice v tretjih državah;

(c)	zagotavlja osnovo za razvoj ukrepov v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, da bi zagotovili stalno izboljševanje in učinkovito spremljanje in ocenjevanje;

(d)	zagotavlja priložnosti za spletno prostovoljstvo pri projektih, povezanih s pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

Člen 17

Komuniciranje in ozaveščanje

1.   Komisija zagotavlja podporo ukrepom javnega obveščanja, komuniciranja in ozaveščanja za krepitev prepoznavnosti pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za spodbujanje prostovoljstva na področju humanitarne pomoči znotraj Unije in v njenih državah članicah, pa tudi v tretjih državah, ki imajo koristi od ukrepov v okviru te pobude.

2.   Komisija razvije načrt za komuniciranje o ciljih, ukrepih in vidnih rezultatih prostovoljcev EU za humanitarno pomoč, v katerem so opredeljene dejavnosti komuniciranja in širjenja informacij, namenjene javnosti, zlasti morebitnim prihodnjim kandidatom za prostovoljce ter upravičencem do ukrepov v okviru te pobude. Načrt za komuniciranje izvajajo Komisija in upravičenci, zlasti organizacije pošiljateljice in gostiteljice, pa tudi prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

POGLAVJE III

PROGRAMIRANJE IN DODELITEV SREDSTEV

Člen 18

Upravičeni ukrepi

1.   Ukrepi iz člena 8 so upravičeni do finančne pomoči, vključno z ukrepi, ki so potrebni za njihovo izvedbo, in potrebnimi ukrepi, ki so namenjeni krepitvi usklajevanja med pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in drugimi ustreznimi programi na nacionalni in mednarodni ravni na podlagi obstoječih dobrih praks.

2.   Finančna pomoč iz odstavka 1 se lahko uporabi tudi za kritje stroškov v zvezi z dejavnostmi v sklopu priprav, spremljanja, nadziranja, revizije in ocenjevanja, ki so nujne za upravljanje pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč in za uresničevanje njenih ciljev.

3.   Stroški iz odstavka 2 lahko zlasti zajemajo študije, srečanja strokovnjakov, ukrepe za obveščanje in komuniciranje, določene v členu 17, vključno z institucionalnim komuniciranjem o prednostnih nalogah politike Unije, v kolikor so povezane s cilji pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, katerih glavna dejavnost je obdelava in izmenjava informacij (vključno z njihovimi povezavami z obstoječimi ali prihodnjimi sistemi za spodbujanje medsektorskih izmenjav podatkov in povezane opreme), ter vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija.

Člen 19

Finančni upravičenci

Finančna pomoč v okviru te uredbe se lahko dodeli fizičnim osebam in pravnim osebam zasebnega ali javnega prava, ki se na podlagi tega štejejo za finančne upravičence v smislu Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012.

Člen 20

Finančna sredstva

1.   Finančna sredstva za izvajanje te uredbe v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 znašajo 147 936 000 EUR v tekočih cenah. Letne odobritve odobrita Evropski parlament in Svet v okviru omejitev iz večletnega finančnega okvira. Po potrebi se lahko odobrena sredstva za plačila vključijo v proračun po letu 2020 za kritje podobnih stroškov, da se omogoči upravljanje plačil za ukrepe, katerih izvajanje do 31. decembra 2020 še ne bo dokončano.

2.   Finančna sredstva iz odstavka 1 se v obdobju 2014–2020 dodelijo v skladu z operativnimi cilji, tematskimi prednostnimi nalogami in odstotki iz Priloge.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 v zvezi s spremembo prednostnih nalog in prilagoditvijo vsakega zneska v Prilogi za več kot 10 in največ 20 odstotnih točk. Takšna prilagoditev se izvede zgolj v skladu z rezultati pregleda tematskih prednostnih nalog in odstotkov iz Priloge, ki ga izvede Komisija, in glede na izid vmesne ocene iz točke (b) člena 27(4), delegirani akti pa se v tem primeru sprejmejo do 30. junija 2018.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, v izjemno nujnih primerih, ko je treba oceniti, koliko proračunskih sredstev je na voljo za podporo odzivu na izredne razmere, s katerimi vsako od vrednosti iz Priloge spremeni za več kot 10, a ne več kot 20 odstotnih točk v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev in v skladu s postopkom iz člena 25.

Člen 21

Vrste finančnih intervencij in izvedbeni postopki

1.   Komisija izvaja finančno pomoč Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.   Finančna pomoč v skladu s to uredbo ima lahko katero koli obliko, določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012.

3.   Za izvajanje te uredbe Komisija z izvedbenimi akti sprejme letni delovni program za pobudo Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2). Letni delovni program določa zastavljene cilje, pričakovane rezultate, metodo izvajanja in skupni znesek povezanih odhodkov. Letni delovni program vsebuje tudi opis ukrepov, ki jim bo namenjeno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih posameznemu ukrepu, pri čemer se po potrebi upoštevajo ocenjene potrebe, in okvirni časovni razpored izvedbe. Kar zadeva nepovratna sredstva, letni delovni program vključuje prednostne naloge, ključna merila za ocenjevanje in najvišjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja. V letnem delovnem programu se določi tudi udeležba tretjih držav pod pogoji iz člena 23.

Člen 22

Zaščita finančnih interesov Unije

1.   Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.   Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za opravljanje revizij na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč.

3.   Evropski urad za boj proti goljufijam lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 in Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013, z namenom ugotavljanja, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o nepovratnih sredstvih ali pogodbo o financiranju v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, sporazumih o nepovratnih sredstvih, sklepih o nepovratnih sredstvih in pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem, ob upoštevanju vseh ustreznih postopkovnih jamstev.

POGLAVJE IV

SODELOVANJE Z DRUGIMI DRŽAVAMI

Člen 23

Sodelovanje z drugimi državami

1.   Pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč se lahko udeležijo:

(a)

državljani in organizacije pošiljateljice iz držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk ter partnerskih držav v okviru evropske sosedske politike v skladu s splošnimi načeli in pogoji v zvezi z udeležbo teh držav v programih Unije, določenih v ustreznih okvirnih sporazumih oziroma sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(b)	državljani in organizacije pošiljateljice iz držav Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), v skladu s pogoji iz Sporazuma EGP;

(c)	državljani in organizacije pošiljateljice iz drugih evropskih držav, s pridržkom sklenitve dvostranskih sporazumov s temi državami.

2.   Udeleženi prostovoljci in organizacije, ki izvajajo ukrepe v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, iz sodelujočih držav prav tako upoštevajo splošna načela iz člena 4.

3.   Za sodelovanje z udeleženimi državami iz odstavka 1 se po potrebi zagotovi podpora z odobritvijo dodatnih sredstev iz udeleženih držav, ki se da na voljo v skladu s postopki, dogovorjenimi s temi državami.

POGLAVJE V

PRENOS POOBLASTIL IN IZVEDBENA POOBLASTILA

Člen 24

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(2), člena 9(2) in člena 20(3) se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od 25. aprila 2014.

3.   Pooblastilo iz člena 7(2), člena 9(2) in člena 20(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, določen v tej objavi. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2), členom 9(2) in členom 20(3) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku v dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Postopek v nujnih primerih

1.   V izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah delegirani akti, sprejeti v skladu s tem členom, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. Uradno obvestilo Evropskemu parlament in Svetu o delegiranem aktu navaja razloge za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 24(5). V tem primeru Komisija nemudoma po prejemu uradnega obvestila o odločitvi Evropskega parlamenta ali Sveta o nasprotovanju aktu ta akt razveljavi.

Člen 26

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 17(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/96 (15). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

POGLAVJE VI

SPREMLJANJE IN OCENJEVANJE

Člen 27

Spremljanje in ocenjevanje

1.   Ukrepi v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč, ki prejmejo finančno pomoč, se redno spremljajo, da je mogoče slediti njihovemu izvajanju, in se redno ocenjujejo v okviru neodvisnega zunanjega ocenjevanja, da se ocenijo njihova uspešnost in učinkovitost ter njihovi učinki ob upoštevanju ciljev pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč. Spremljanje in ocenjevanje vključuje poročila iz odstavka 4 in druge dejavnosti v zvezi s specifičnimi vidiki te uredbe, ki se lahko začnejo izvajati kadar koli v času njenega izvajanja.

2.   Organizacije pošiljateljice, ki napotijo prostovoljce v okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč zunaj Unije, so odgovorne za spremljanje njihovih dejavnosti in Komisiji redno predlagajo poročila o spremljanju, ob čemer se varujejo vse pravice posameznih prostovoljcev glede varstva osebnih podatkov.

3.   Pri ocenjevanju se uporabljajo obstoječi standardi ocenjevanja, tudi tisti, ki jih je razvil Odbor za razvojno pomoč Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, z namenom merjenja dolgoročnega učinka pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč na humanitarno pomoč. V fazi ocenjevanja Komisija zagotavlja redno posvetovanje z vsemi relevantnimi zainteresiranimi stranmi, vključno s prostovoljci, organizacijami pošiljateljicami in organizacijami gostiteljicami, lokalnim prebivalstvom in skupnostmi, ki prejemajo pomoč, humanitarnimi organizacijami in delavci na terenu. Rezultati ocenjevanja se upoštevajo pri zasnovi programov in dodeljevanju sredstev.

4.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a)	letna poročila, v katerih preuči napredek pri izvajanju te uredbe, vključno z rezultati in, v največji možni meri, glavnimi rezultati;

(b)

vmesno poročilo o ocenjevanju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja te uredbe, tudi o učinku pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč na področju humanitarne pomoči in o stroškovni učinkovitosti programa, v prvih treh letih njenega izvajanja, vendar najpozneje do 31. decembra 2017;

(c)	sporočilo o nadaljevanju izvajanja te uredbe na podlagi vmesnega poročila o ocenjevanju iz točke (b) tega odstavka najpozneje do 31. decembra 2018;

(d)	poročilo o naknadni oceni za sedemletno finančno obdobje izvajanja najpozneje do 31. decembra 2021.

5.   Komisija do 1. septembra 2019 pregleda ukrepe, določene v tej uredbi, in po potrebi po zaključku vmesnega poročila o ocenjevanju iz točke (b) odstavka 4 tega člena temu pregledu priloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.

6.   Komisija redno obvešča tudi Evropsko službo za zunanje delovanje o dejavnostih pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoč v skladu z relevantnimi delovnimi ureditvami.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2014.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 25. februarja 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. marca 2014.

(2)  UL C 25, 30.1.2008, str. 1.

(3)  Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(4)  UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(5)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(6)  Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(7)  Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(8)  Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(9)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(10)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(11)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri uporabi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(12)  UL C 100, 6.4.2013, str. 14.

(13)  Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(14)  Uredba Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 z dne 29. februarja 1968 o določitvi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in za uvedbo posebnih ukrepov institucij, ki se začasno uporabljajo za uradnike Komisije (UL L 56, 4.3.1968, str. 1).

(15)  Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1).

---

---