(1)

Francija je z dopisom z dne 13. aprila 2010 Komisijo uradno obvestila o osnutku parafiskalne dajatve na spletne stave na konjske dirke, namenjene financiranju naloge javne službe, zaupane družbam za prirejanje konjskih dirk.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 17. novembra 2010 Francijo obvestila o odločitvi, da bo v zvezi s to pomočjo začela postopek iz člena 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: odločitev o začetku postopka).

(3)

Odločitev Komisije o začetku postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je pozvala deležnike, naj predložijo pripombe v zvezi z zadevnim ukrepom.

(4)

Francija je pripombe k odločitvi o začetku postopka predložila 18. januarja 2011.

(5)

Komisija je prejela več pripomb deležnikov (glej preglednico 1 v nadaljevanju):

Preglednica 1

Deležniki

(6)

Pripombe deležnikov so bile Franciji poslane 28. februarja 2011. Francija je stališča do pripomb deležnikov predložila 4. aprila 2011.

(7)

Komisija je 12. aprila 2011 francoskim organom poslala zahtevo za informacije.

(8)

Službe Komisije in francoski organi so se 4. maja 2011 sestali na delovnem sestanku.

(9)

Francija je z dopisom z dne 11. maja 2011 zaprosila za podaljšanje roka za odgovor na vprašanja z dne 12. aprila 2011, ki ga je Komisija odobrila z dopisom z dne 16. maja 2011. Francija je na ta vprašanja odgovorila 20. junija 2011.

(10)

Delovna sestanka služb Komisije in francoskih organov sta potekala 11. julija 2011 in 9. decembra 2011.

(11)

Francija je 14. decembra 2011 predložila osnutek spremembe prvotne priglasitve.

(12)

Komisija je 16. decembra 2011 Franciji poslala vprašanja o predloženem novem mehanizmu. Francoski organi so odgovorili 1. marca 2012.

(13)

Delovni sestanek služb Komisije in francoskih organov je potekal 30. marca 2012 v zvezi z novim mehanizmom, ki so ga predvideli francoski organi.

(14)

Francoski organi so 6. decembra 2012, 21. januarja 2013 in 27. februarja 2013 na zahteve Komisije po prilagoditvi tega novega mehanizma zagotovili dodatne informacije.

(15)

Francoski organi so 29. aprila 2013 Komisiji uradno predložili spremembo priglasitve z dne 13. aprila 2010, v kateri je povzet novi mehanizem, o katerem so razpravljali s službami Komisije.

(16)

Francija je sektor spletnih iger na srečo konkurenci odprla z zakonom št. 2010-476 z dne 12. maja 2010 o odprtju sektorja spletnih iger na srečo konkurenci in o njegovi ureditvi (v nadaljnjem besedilu: zakon z dne 12. maja 2010).

(17)

Zakon z dne 12. maja 2010 je v skladu s ciljem, da se ustavi nezakonita ponudba iger na srečo, ki se razširja na spletu. Konkurenci so odprte tri vrste iger, izbrane po priljubljenosti med igralci in manjši nevarnosti glede zasvojenosti: stave na konjske dirke, športne stave in spletni poker.

(18)

Ponudniki spletnih iger ali stav morajo imeti dovoljenje, ki ga za pet let in pod nekaterimi pogoji izda regulativni organ za spletne igre (ARJEL), neodvisni upravni organ, ustanovljen z zakonom z dne 12. maja 2010.

(19)

Komisija je po odprtju spletnih iger konkurenci 24. novembra 2010 končala (4) postopek za ugotavljanje kršitev, uveden zoper Francijo. Ta postopek za ugotavljanje kršitev (5) je bil uveden leta 2006, ker so bile po mnenju Komisije ovire, ki jih je Francija določila za storitve, ki jih opravljajo tuji ponudniki, nesorazmerne. Komisija je v okviru tega postopka za ugotavljanje kršitev leta 2007 izdala obrazloženo mnenje. (6)

(20)

Monopol nad stavami na konjske dirke, ki se sprejemajo zunaj hipodromov, je imel pred odprtjem konkurenci PMU (Pari mutuel urbain), tj. gospodarsko interesno združenje, (7) ki ga sestavljajo dve matični družbi za konjske dirke (8) in 49 regionalnih družb za prirejanje konjskih dirk (v nadaljnjem besedilu skupaj: družbe za prirejanje konjskih dirk), in sicer za spletne stave, ki se sprejemajo prek spleta, in fizične stave, ki se sprejemajo v prodajni mreži združenja PMU, ali stave, ki se sprejemajo na hipodromih.

(21)

Vložki za stave na konjske dirke, ki jih je pobralo združenje PMU, prvi ponudnik stav z nagradnim skladom v Evropi in drugi na svetu, so ob priglasitvi leta 2010 znašali 9,342 milijona EUR. Združenje PMU je leta 2010 8,5 % (9) prometa ustvarilo prek spleta. Celotni neto dobiček združenja se prenese na družbe za prirejanje konjskih dirk. Leta 2010 je to bilo 790,9 milijona EUR. (10) Z njim se financira 80 % konjeniške dejavnosti (vzreja, vadbeni centri, jahalni centri itd.), ki ima približno 74 000 zaposlenih in skupno 250 hipodromov v vseh regijah.

(22)

Ob upoštevanju pomena združenja PMU za financiranje konjeniške dejavnosti so se francoski organi bali, da bi bila sposobnost preživetja te dejavnosti ogrožena, če bi se zaradi odprtja spletnih iger na srečo konkurenci bistveno zmanjšali prihodki združenja PMU, kar bi bilo lahko posledica:

(23)

Francija se je zato odločila uvesti parafiskalno dajatev na spletne stave na konjske dirke v korist konjeniške dejavnosti, da bi preprečila njeno morebitno gospodarsko oslabitev zaradi odprtja spletnih stav konkurenci in neugodnih posledic, ki bi jih to lahko prineslo. Po navedbah francoskih organov naj bi se s parafiskalno dajatvijo na spletne stave na konjske dirke financirala storitev splošnega gospodarskega pomena (v nadaljnjem besedilu: SSGP), zaupana družbam za prirejanje konjskih dirk (glej poglavje 2.3).

(24)

Prihodki od dajatve, ki bi se pobirala za vsa vplačila spletnih stav na konjske dirke, vključno s stavami, vplačanimi na spletni strani združenja PMU, naj bi se v celoti prenesli na matični družbi za konjske dirke (sorazmerno z vložki za posamezno disciplino, tj. kas, galop in zapreke), ti pa naj bi nato ustrezen znesek porazdelili med različne upravičence. (11) S temi prihodki naj bi se dopolnilo financiranje iz stav, vplačanih v fizični mreži prodajnih mest združenja PMU (v nadaljnjem besedilu: fizične stave). Na podlagi finančnih podatkov za leto 2010 je bilo ocenjeno, da bi bilo mogoče z dajatvijo zaslužiti približno 64 milijonov EUR.

(25)

Stopnja dajatve, predlagana za leto 2010, je bila 8 % vplačil spletnih stav na konjske dirke. Izračunana je bila na podlagi finančnih podatkov za leto 2008 ter je ustrezala razmerju med stroški obveznosti javne službe in skupnim zneskom vseh vplačil spletnih in fizičnih stav na konjske dirke. Namen te stopnje dajatve je bil, da se pri financiranju dejavnosti javne službe enako obremenijo združenje PMU in drugi ponudniki stav na konjske dirke. Stopnjo te dajatve je bilo mogoče spremeniti glede na gibanje stroškov obveznosti javne službe in vplačil stav na konjske dirke, običajno po naslednji formuli:

L0142014SL210120131129SL0002.00017171Izjava držav članic EUDržave članice EU, ki uporabljajo sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, v katerih sodeluje Gruzija, si bodo prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do Gruzije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njihovi lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje iz Gruzije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti Gruzije, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Gruzije pri uporabi teh sredstev.L0142014SL210120131129SL0002.00027271Izjava GruzijeGruzija, ki uporablja sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, si bo prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njeni lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti držav, sodelujočih v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.

V priglasitvi je bilo sicer predvideno, da naj bi ta stopnja ostala v razponu [7–9 %]. Z zgornjo formulo bi za leto 2012 na podlagi finančnih podatkov za leto 2010 dobili 8-odstotno stopnjo (glej točko 113 obrazložitve tega sklepa).

(26)

Poleg prihodkov od stav, pobranih v fizični mreži združenja PMU, in parafiskalne dajatve je treba upoštevati, da imajo družbe za prirejanje konjskih dirk koristi tudi od prihodkov, ustvarjenih s športnimi stavami in spletnim pokrom, za katere je združenje PMU po odprtju spletnih iger na srečo konkurenci prav tako dobilo dovoljenje.

(27)

Ob priglasitvi ukrepa je bilo predvideno, da bo ta parafiskalna dajatev na spletne stave na konjske dirke dodana sistemu obdavčitve po splošnem pravu, ki velja za vse fizične in spletne stave na konjske dirke. Splošni davčni zakonik je namreč določal, da morajo ponudniki stav na konjske dirke plačevati davek v višini 5,7 % vplačil. (13)

(28)

Glede na priglasitev francoskih organov naj bi družbe za prirejanje konjskih dirk opravljale nalogo javne službe, ki naj bi vključevala:

(29)

S to nalogo, ki bi bila na splošno zaupana družbam za prirejanje konjskih dirk, naj bi posebno vlogo dobili matični družbi, ki imata osrednjo vlogo pri prirejanju konjskih dirk in v celotni konjeniški dejavnosti. (14) Družbi Cheval Français in France Galop imata med drugim ključne odgovornosti na naslednjih področjih:

(30)

Naloga javne službe, ki bi bila zaupana družbam za prirejanje konjskih dirk, naj bi se v praksi uresničevala z naslednjimi dejavnostmi:

(31)

Skupni neto stroški te naloge javne službe naj bi leta 2010 znašali približno 747 milijonov EUR (15) (glej točko 113 obrazložitve tega sklepa). V spodnjem grafu je prikazan delež (stroškov) zgornjih dejavnosti v tem skupnem znesku.

Slika 1

Porazdelitev stroškov naloge javne službe (podatki za leto 2010)

L0142014SL210120131129SL0002.00017171Izjava držav članic EUDržave članice EU, ki uporabljajo sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, v katerih sodeluje Gruzija, si bodo prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do Gruzije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njihovi lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje iz Gruzije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti Gruzije, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Gruzije pri uporabi teh sredstev.L0142014SL210120131129SL0002.00027271Izjava GruzijeGruzija, ki uporablja sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, si bo prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njeni lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti držav, sodelujočih v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.

Protidopinška kontrola 1,29 %

Usposabljanje in socialni ukrepi 3,61 %

Prirejanje konjskih dirk 31,48 %

Premije in nadomestila 63,61 %

(32)

Največji delež tako imenovanih stroškov javne službe, navedenih v priglasitvi (glej sliko 1), so leta 2010 pomenili premije in nadomestila za rejce, lastnike in džokeje (493 milijonov EUR, kar je približno 63,6 % skupnih stroškov). Drugi največji delež stroškov je ustrezal stroškom prirejanja konjskih dirk (244 milijonov EUR, kar je približno 31,48 % skupnih stroškov).

(33)

Skupni stroški naloge javne službe, ki jo je Francija opisala v priglasitvi, naj bi se v celoti financirali s prihodki družb za prirejanje konjskih dirk, ustvarjenimi s spletnimi stavami, ki jih prek spleta sprejema združenje PMU, fizičnimi stavami, vplačanimi v prodajni mreži združenja PMU, stavami, vplačanimi na hipodromih, ter drugimi sredstvi družb za prirejanje konjskih dirk (kot so vstopnine za konjske dirke).

(34)

Komisija je menila, da so bili prisotni vsi elementi pojma državna pomoč. Po preučitvi možnosti, ki jih ponujajo veljavni predpisi, ni ugotovila jasnega načina, ki bi omogočal potrditev združljivosti priglašenega ukrepa z notranjim trgom.

(35)

Komisija je zlasti izrazila resne pomisleke glede dejstva, da Francija nalogo, zaupano družbam za prirejanje konjskih dirk, opredeljuje kot SSGP, in posledično glede možnosti, da bi se predvideni ukrep pomoči obravnaval kot nadomestilo za opravljanje javne službe ter da bi se njegova združljivost utemeljila na členu 106(2) PDEU in Okviru Skupnosti za državne pomoči v obliki nadomestila za javne storitve. (16)

(36)

Poleg tega se po predhodni preučitvi, ki jo je opravila Komisija, ni pokazala jasna možnost združljivosti. Glede na informacije, ki jih je imela Komisija, se namreč ni zdelo, da bi predvidena pomoč izpolnjevala splošne pogoje združljivosti, določene v členu 107(3)(c) PDEU, ali posebne pogoje, določene z akti, kot so smernice o državni regionalni pomoči (17) ali smernice za kmetijski sektor (18).

(37)

Poleg tega bi morala biti glede na tesno povezavo med ukrepom pomoči in dojemanjem parafiskalne dajatve zagotovljena tudi skladnost dajatve z drugimi načeli Pogodbe, Komisija pa je imela pomisleke glede združljivosti parafiskalne dajatve z načelom svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU in načelom prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU.

(38)

Francija je v pričakovanju odločitve Komisije 20. oktobra 2010 sprejela prehodni ukrep, s katerim pobira 8-odstotno dajatev na spletne stave na konjske dirke, in sicer z retroaktivnim učinkom od 3. avgusta 2010. Vendar prihodki od te dajatve niso namenjeni družbam za prirejanje konjskih dirk, ampak gredo v splošni proračun francoske države.

(39)

Francija je sočasno z uvedbo tega prehodnega ukrepa znižala obdavčitev po splošnem pravu za vse fizične in spletne stave na konjske dirke. Stopnja tega davka se je znižala s 5,7 % na 4,6 % vplačil.

(40)

Francoski organi so z dopisom z dne 18. januarja 2011 poslali pripombe k odločitvi o začetku postopka.

(41)

Francoski organi ne izpodbijajo opredelitve za državno pomoč, ki je v skladu z njihovo priglasitvijo, vseeno pa se sprašujejo glede naslednjih točk:

(42)

Francoski organi dvomijo, da bi lahko ukrep pomenil prednost za družbe za prirejanje konjskih dirk v primerjavi s položajem pred odprtjem trga spletnih stav na konjske dirke konkurenci. Ukrep naj bi namreč preprosto ustrezal nujni prilagoditvi novemu položaju, v katerem ni več enega samega ponudnika iger, ampak jih je več. Breme, ki ga je prej nosilo združenje PMU, naj bi bilo preprosto porazdeljeno na vse ponudnike. Francoski organi tudi menijo, da se z ukrepom ne bi mogla dajati prednost združenju PMU, saj naj bi to vse prihodke od dajatve preneslo na družbe za prirejanje konjskih dirk.

(43)

Francoski organi menijo, da ni izkrivljanja konkurence na trgu spletnih stav na konjske dirke, saj se dajatev uporablja enotno za vse ponudnike spletnih stav na konjske dirke, prav tako ni izkrivljanja konkurence na ravni prirejanja samih konjskih dirk, saj družbe za prirejanje konjskih dirk niso tekmeci, ampak med seboj sodelujejo na evropski in celo svetovni ravni (razpored konjskih dirk naj bi bil na primer optimiziran, da bi se preprečila prekrivanja).

(44)

Francoski organi so vztrajali, da imajo države članice prosto presojo pri opredelitvi in organizaciji SSGP.

(45)

Sodišče naj bi večkrat menilo, da lahko države članice pri opredelitvi storitev splošnega gospodarskega pomena, za katere odgovornost naložijo nekaterim podjetjem, „upošteva[jo] cilje [svoje] nacionalne politike“ (19).

(46)

Francoski organi menijo, da organizacija konjskih dirk, za katero skrbijo družbe za prirejanje konjskih dirk, dejansko prispeva k SSGP, ki obsega plemenitev konj, spodbujanje konjereje, usposabljanje v sektorju konjskih dirk in konjereje ter razvoj podeželja.

(47)

Francoski zakonodajalec naj bi obstoj naloge javne službe, h kateri prispevajo družbe za prirejanje konjskih dirk, želel pojasniti z zakonom z dne 12. maja 2010. Med glavnimi cilji državne politike na področju iger na srečo, kot so navedeni v členu 3 tega zakona, je „uravnotežen in pravičen razvoj različnih vrst iger, da se prepreči kakršna koli gospodarska oslabitev zadevnih dejavnosti“. V členu 65 je navedeno, da „družbe za prirejanje konjskih dirk zlasti s prirejanjem konjskih dirk prispevajo k javni storitvi plemenitve konj in spodbujanja vzreje, usposabljanja v sektorju konjskih dirk in konjereje ter razvoja podeželja“.

(48)

Naloga naj bi bila v skladu z zahtevami Skupnosti na področju SSGP, saj naj bi bila splošna in obvezna, dodeljena z aktom javnega organa in posebne narave v primerjavi z dejavnostmi običajnega zasebnega podjetja.

(49)

Splošni pomen plemenitve konjske pasme naj bi priznala Komisija, med drugim z:

(50)

Francoski organi so vztrajali tudi pri pomenu konjeniške dejavnosti kot gonila za razvoj podeželja, zlasti prek 250 hipodromov, in za ohranitev določene kulturne dediščine.

(51)

Nazadnje so trdili, da je Conseil d'État v mnenju z dne 26. novembra 2009 (22) potrdilo obstoj take SSGP, pri čemer se je sklicevalo na cilje, upoštevane v zgoraj navedeni direktivi, in cilje splošnega pomena, kot sta spodbujanje vzreje in razvoj podeželja.

(52)

Poleg tega naj bi menilo, da je spodbujanje vzreje povezano s prostorskim načrtovanjem in razvojem podeželja, ki bi ju prav tako lahko šteli za cilja splošnega pomena. Konjske dirke naj bi prispevale k tem ciljem, zlasti zaradi velikega števila hipodromov v Franciji.

(53)

Francoski organi so menili, da so pogoji združljivosti na podlagi člena 106(2) PDEU izpolnjeni.

(54)

Francoski organi zlasti menijo, da je nadomestilo za izvajanje javne naloge nujno (nagrade na konjskih dirkah naj bi bile na primer plače džokejev) in sorazmerno. Stopnja dajatve, namenjene družbam za prirejanje konjskih dirk, naj bi bila namreč določena prav na podlagi skupnih stroškov obveznosti javne službe in skupnega zneska vložkov pri stavah na konjske dirke, kar bi moralo preprečiti kakršno koli čezmerno nadomestilo. Poleg tega je v priglasitvi predviden mehanizem nadzora nad čezmernim nadomestilom.

(55)

Francoski organi so trdili, da parafiskalna dajatev ne vsebuje diskriminacijskih elementov, ker koristi:

(56)

Komisija je prejela pripombe osmih deležnikov. Od teh je bilo pet združenj, dve sta bili matični družbi za konjske dirke, ena pa je želela ostati anonimna (glej točko 5 obrazložitve tega sklepa).

(57)

Šest deležnikov je bilo naklonjenih priglašenemu ukrepu. Med njimi sta matični družbi za konjske dirke, ki sta pomembni koristnici tega ukrepa. Glavni argumenti deležnikov, naklonjenih priglašenemu ukrepu, so:

(58)

Nekateri deležniki so pojasnili, da naj bi se konjske dirke po vsej Evropi financirale s prihodki od stav in naj bi bile torej popolnoma odvisne od teh prihodkov.

(59)

Tako naj bi obstajala povezava med neposrednim zaposlovanjem v sektorju konjskih dirk in prihodki, ustvarjenimi s stavami na konjske dirke, ki se preusmerijo v ta sektor. Upad prihodkov bi imel posledice za vzrejno dejavnost, tako da konjske dirke ne bi mogle izpolnjevati svoje naloge plemenitenja konjske rase in spodbujanja konjereje.

(60)

Poleg tega naj bi bil sektor konjskih dirk velika priložnost za Evropo, 250 hipodromov v Franciji pa naj bi imelo zelo pomembno družbeno vlogo zaradi navezanosti Francozov na tradicijo konjskih dirk in zato, ker te pogosto prirejajo v regijah Francije z omejenimi možnostmi.

(61)

Prav tako naj bi bilo pomembno zaščititi sistem stav z nagradnim skladom, ki naj bi zagotavljal največjo preglednost in celovitost ter katerega cilj naj bi bil zagotoviti pravično vračilo za šport.

(62)

Nekateri deležniki so trdili, da priglašeni ukrep ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU iz naslednjih razlogov:

(63)

Družbam za prirejanje konjskih dirk naj ne bi prinašal gospodarske prednosti: prihodki od namenske dajatve, ki ustreza 8 % vložkov, vplačanih pri spletnih stavah na konjske dirke, naj bi bili mnogo nižji od stroškov, ki jih imata matični družbi za konjske dirke pri izvajanju obveznosti javne službe. (23)

(64)

Poleg tega naj ukrep ne bi vplival na trgovino in naj ne bi izkrivljal ali mogel izkrivljati konkurence, saj naj ne bi obstajal trg konjskih dirk v pravem pomenu besede, ki bi lahko bil predmet takega izkrivljanja konkurence, ampak obstaja samo trg stav na konjske dirke.

(65)

Tudi če bi Komisija menila, da trg konjskih dirk obstaja, naj družbe za prirejanje konjskih dirk ne bi konkurirale družbam za prirejanje konjskih dirk iz drugih držav članic, saj naj bi družbe za prirejanje konjskih dirk svoje dejavnosti usklajevale na evropski in celo svetovni ravni, da bi se izognile taki konkurenci, na primer s prirejanjem dirk ob različnih datumih.

(66)

Po drugi strani, če bi Komisija analizo razširila na trg stav na konjske dirke, ukrep prav tako ne bi mogel povzročiti izkrivljanja na tem trgu, saj ponudnikov stav ne obravnava diskriminacijsko.

(67)

Nazadnje, nekateri deležniki so tudi navedli, da je dejavnost družb za prirejanje konjskih dirk po naravi lokalna in torej ne more vplivati na trgovino med državami članicami.

(68)

Nekateri deležniki so vztrajali, da imajo države članice prosto presojo pri opredelitvi in organizaciji SSGP.

(69)

Pojasnili so tudi, da je opredelitev dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk za SSGP upravičena zaradi zgodovinske, kulturne in gospodarske razsežnosti francoske konjeniške dejavnosti. Prirejanje konjskih dirk naj bi bilo v skladu z zagotavljanjem javnega reda ter odločitvijo za ohranitev kulturne in genetske dediščine ter posebnega znanja pri prostorskem načrtovanju. Ne nazadnje, prirejanje konjskih dirk naj bi imelo športno razsežnost.

(70)

Nekateri deležniki so še navedli, da so konjske dirke strukturno deficitarna dejavnost, ki naj bi se za obstoj opirala na nepovratne naložbe lastnikov in mrežo 6 000 prostovoljcev. Trg naj torej ne bi mogel zadovoljivo ponujati konjskih dirk, zato naj bi bila opredelitev dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk za SSGP upravičena.

(71)

Nekateri deležniki so trdili, da bi bil ukrep, če bi se štel za državno pomoč, združljiv glede na pravila o financiranju SSGP.

(72)

Vsa sredstva matičnih družb za konjske dirke naj bi bila namreč namenjena izpolnjevanju strukturno deficitarnih nalog javne službe, vsako čezmerno nadomestilo, s katerim bi se lahko financirale konkurenčne dejavnosti, pa naj bi bilo po naravi izključeno. Znesek, zbran z dajatvijo, naj bi bil poleg tega razmeroma nepomemben v primerjavi s skupnim zneskom stroškov, ki bi jih družbe za prirejanje konjskih dirk prevzele za izvajanje SSGP, ki bi jim bila zaupana.

(73)

Nekateri deležniki so trdili, da se z nalogami, zaupanimi družbam za prirejanje konjskih dirk, podpira in razvija konjereja, ki naj bi pomenila gospodarsko dejavnost v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(74)

Brez konjeniškega sektorja, sposobnega dolgoročnega preživetja, prirejanje konjskih dirk ne bi bilo mogoče. Neposredna povezava med dajatvijo in prirejanjem konjskih dirk naj bi bila torej dokazana. Ker naj bi vsi stroški družb za prirejanje konjskih dirk prispevali k prirejanju konjskih dirk in naj bi tako koristili vsem ponudnikom stav na konjske dirke, naj bi bilo po mnenju teh deležnikov na podlagi pristopa, temelječega na členu 107(3)(c) PDEU, mogoče potrditi tudi, da se s parafiskalno dajatvijo financirajo dejavnosti skupnega interesa za sektor. Pri takem pristopu naj bi se upoštevali vsi stroški družb za prirejanje konjskih dirk, kar naj bi upravičevalo 8-odstotno stopnjo, ki so jo za priglašeni ukrep predlagali francoski organi, in tudi podrobna pravila, predvidena za spreminjanje te stopnje.

(75)

Dajatev, ki bi bila nediskriminacijsko naložena vsem ponudnikom spletnih stav na konjske dirke, vključno z združenjem PMU, naj nikakor ne bi mogla škodovati načelu svobode opravljanja storitev v smislu člena 56 PDEU ali načelu prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU.

(76)

Ukrepu sta nasprotovala dva deležnika, in sicer združenje in subjekt, ki je želel ostati anonimen. Glavni argumenti deležnikov, ki nasprotujeta priglašenemu ukrepu, so:

(77)

Deležnika sta poudarila, da je v specifikaciji, priloženi odloku št. 2010-1314 z dne 2. novembra 2010 o obveznostih javne službe, naloženih družbam za prirejanje konjskih dirk, in podrobnih pravilih o ukrepanju matičnih družb za konjske dirke, navedeno, da morajo družbe za prirejanje konjskih dirk zagotoviti, da francoske konjske dirke ostanejo enako privlačne kot dirke, ki se prirejajo v drugih državah članicah. Ta določba naj bi potrjevala vpliv ukrepa na trgovino med državami članicami in možnost izkrivljanja konkurence na tej ravni.

(78)

Ker je PMU interesno gospodarsko združenje, naj bi bilo to samo pojavna oblika družb za prirejanje konjskih dirk, ki naj bi bile sočasno ponudnice stav in organizatorke konjskih dirk. Razlikovanje med tema dejavnostma naj bi bilo umetno. Posledično bi namenska dajatev privedla do tega, da bi ponudniki spletnih stav morali financirati svojega konkurenta, kar bi bilo očitno izkrivljanje konkurence med ponudniki stav na konjske dirke.

(79)

Po mnenju deležnikov so francoski organi storili očitno napako pri presoji, ko so dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk opredelili kot SSGP.

(80)

Zlasti naj pred vzpostavitvijo te SSGP ne bi bilo nacionalne razprave niti posebne utemeljitve Conseil d'État v zvezi s potrebo po taki vzpostavitvi.

(81)

Nasprotno, Conseil d'État naj bi v preteklosti večkrat ugotovilo, da prirejanje konjskih dirk ni SSGP, (24) in splošneje, Francija naj bi že pred več kot stoletjem določila strukturo sektorja konjskih dirk brez kakršne koli razsežnosti javne službe.

(82)

Po mnenju deležnikov naj bi bil namen odprtja trga spletnih iger podpirati ekspanzionistično poslovno politiko združenja PMU, ki je precej v nasprotju s pojmom splošnega pomena in javne službe, ter mu tako omogočiti zlasti razširitev njegovih dejavnosti na športne stave in spletni poker.

(83)

Deležnika sta izrazila pomisleke glede tveganja, s katerim francoski organi utemeljujejo ukrep, in sicer upada prihodkov združenja PMU, ki bi ga lahko povzročila bodisi konkurenca drugih ponudnikov stav na konjske dirke bodisi zmanjšanje števila stav na konjske dirke zaradi športnih stav.

(84)

Menita namreč, da to tveganje ni veliko, saj naj:

(85)

Poleg tega naj nujnost ukrepa ne bi bila dokazana, saj naj bi monopol nad fizičnimi stavami združenju PMU omogočal, da:

(86)

Deležnika sta trdila, da cilj namenske dajatve ni kriti stroške naloge javne službe, saj francoski organi niso predložili jasnega proračuna izdatkov. Poleg tega naj bi se z dajatvijo financirale dejavnosti, ki naj ne bi koristile neposredno ponudnikom spletnih stav na konjske dirke.

(87)

Tudi če bi bila uvedba take dajatve lahko upravičena, naj bi bila 8-odstotna stopnja, ki so jo predlagali francoski organi, nesorazmerna v primerjavi s pristojbino za stave, ki jo ponudniki športnih stav plačajo športnim zvezam in znaša 1 % vložkov.

(88)

Deležnika sta poudarila, da naj bi bile pri premijah in nadomestilih, ki jih razdeljuje združenje PMU, nekatere premije za rejce pridržane za konje, skotene v Franciji. To naj bi bilo v nasprotju z načelom prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU.

(89)

En deležnik je navedel še druge ukrepe, ki naj bi koristili združenju PMU:

(90)

Navesti je treba, da se ta sklep nanaša samo na združljivost ukrepa, ki ga je Francija priglasila v korist družb za prirejanje konjskih dirk. Nikakor ne vpliva na prihodnje stališče Komisije do dodatnih očitkov, navedenih v zgornji točki 89 obrazložitve tega sklepa.

(91)

Francija je stališča do pripomb deležnikov predložila 4. aprila 2011. Francoski organi se v njih večinoma sklicujejo na pripombe, ki so jih poslali 18. januarja 2011.

(92)

Vseeno so vztrajali pri naslednjih točkah:

(93)

Francoski organi so 29. aprila 2013 Komisiji predložili spremembo svoje prvotne priglasitve. Predvideli so, da bi se mehanizem, uveden z njo, začel izvajati s 1. januarjem 2014, če ga bo predhodno odobrila Komisija.

(94)

Francoski organi so se tudi zavezali, da bodo Komisiji predložili poročilo o izvajanju novega mehanizma, in sicer dve leti po začetku veljavnosti teh ukrepov, predvidenem za 1. januar 2014.

(95)

Francoski organi ukrepa financiranja konjskih dirk ne predstavljajo več kot nadomestilo za opravljanje javne službe, zaupane družbam za prirejanje konjskih dirk. Posledično so na podlagi spremenjene priglasitve pomisleki, ki jih je Komisija izrazila glede opredelitve dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk za SSGP in glede možnosti odobritve ukrepa na podlagi člena 106(2) PDEU, brezpredmetni.

(96)

Novi mehanizem je predstavljen kot pomoč gospodarskemu sektorju, v tem primeru konjeniški dejavnosti, na podlagi skupnega interesa, ki ga združenje PMU in konkurenčni ponudniki spletnih stav na konjske dirke povezujejo s prirejanjem konjskih dirk, za katere se sprejemajo stave.

(97)

Višina dajatve, naložena vsem ponudnikom spletnih stav na konjske dirke, se zato izračuna zgolj ob upoštevanju nadomestila stroškov, povezanih s prirejanjem dirk, ki enako koristijo vsem ponudnikom spletnih stav na konjske dirke (v nadaljnjem besedilu: stroški skupnega interesa).

(98)

V primerjavi z ukrepom, predvidenim v prvotni priglasitvi, je v novem mehanizmu znižana višina stroškov, ki jih je treba financirati s prihodki, ustvarjenimi s parafiskalno dajatvijo. Francoski organi so namreč izračunali, da naj bi bila stopnja dajatve največ 5,6 % (izračunana za leto 2012 na podlagi finančnih podatkov za leto 2010), medtem ko bi na podlagi mehanizma, predvidenega v prvotni priglasitvi, lahko znašala 8 % (glej točko 113 obrazložitve tega sklepa).

(99)

Francoski organi za določitev stroškov skupnega interesa (glej točko 97 obrazložitve tega sklepa) uvajajo razlikovanje med dirkami s stavami (za katere se sprejemajo stave) (26) in dirkami brez stav (za katere se stave ne sprejemajo).

(100)

Ker stave in zlasti spletne stave obstajajo samo za dirke s stavami, francoski organi menijo, da je logično stroške skupnega interesa povezati s stroški, povezanimi s prirejanjem dirk s stavami.

(101)

Francoski organi za razdelitev nekaterih fiksnih stroškov matičnih družb za konjske dirke med dirke s stavami in dirke brez stav uporabijo delež konjev, ki tekmujejo na dirkah s stavami. Razdelitev za vsako matično družbo za konjske dirke je prikazana v spodnji preglednici 2.

Preglednica 2

Število konj, sodelujočih na dirkah s stavami in dirkah brez stav

(102)

Stroški skupnega interesa, ki so jih francoski organi opredelili na podlagi finančnih podatkov za leto 2010, so predstavljeni v nadaljevanju po kategorijah stroškov:

(103)

Spodbude (493 milijonov EUR leta 2010) vključujejo premije in nadomestila, ki jih matični družbi za konjske dirke razdelita rejcem, lastnikom in džokejem v razmerju glede na konje, ki jih družbe za prirejanje konjskih dirk uvrstijo na konjske dirke. Francoski organi predlagajo, naj se v stroške skupnega interesa vključijo spodbude, povezane z dirkami s stavami. Poleg tega predlagajo, naj se izključijo premije, ki se izplačujejo lastnikom v galopskih dirkah in so pridržane za konje, skotene ali vzrejene v Franciji, s čimer so odpravljeni pomisleki, ki bi jih Komisija imela glede skladnosti dajatve z načeloma prepovedi diskriminacije in svobode opravljanja storitev, če bi se s parafiskalno dajatvijo financirale premije, pridržane za konje, skotene ali vzrejene v Franciji (glej točke od 151 do 156 obrazložitve tega sklepa). Nazadnje, francoski organi torej predlagajo, naj se v tej kategoriji upošteva 321 milijonov EUR stroškov skupnega interesa (kar je približno 65 % skupnega zneska spodbud, ki jih dodelita matični družbi za konjske dirke).

(104)

Stroški organizacije, ki jih nosita matični družbi za konjske dirke ([…] (*1) EUR leta 2010), ustrezajo stroškom delovanja njunega sedeža, osebja in trženja, delovanja njunih hipodromov in osebja na njih ter stroškom amortizacije, povezanim z vzdrževanjem in gradnjo hipodromov.

(105)

Francoski organi vključijo te stroške v izračun stroškov skupnega interesa samo, če jih je mogoče pripisati organizaciji dirk s stavami. Nekateri stroški, ki po naravi koristijo samo družbam za prirejanje konjskih dirk (stroški trženja), so v celoti izključeni, drugi stroški, kot so stroški sedeža, pa so razdeljeni glede na delež konjev, ki tekmujejo na dirkah s stavami. Nazadnje, francoski organi v tej kategoriji upoštevajo […] EUR stroškov skupnega interesa (kar je približno […] % skupnega zneska stroškov organizacije, ki jih nosita matični družbi).

(106)

Skupni stroški, ki jih je z organizacijo konjskih dirk imelo 230 regionalnih družb za prirejanje konjskih dirk, so leta 2010 znašali […] EUR. Francoski organi v stroške skupnega interesa vključijo samo […] EUR (kar je približno […] skupnega zneska stroškov organizacije, ki jih imajo regionalne družbe za prirejanje konjskih dirk), kar ustreza stroškom, povezanim z dirkami s stavami, ki jih prireja 49 od teh družb.

(107)

Matični družbi za konjske dirke financirata snemanje in neposredni prenos dirk s stavami, ki so na voljo ponudnikom spletnih iger. Ti posnetki omogočajo zlati preverjanje rezultatov dirk ob prihodu konj na cilj. Francoski organi menijo, da ti posnetki, ki se nanašajo samo na dirke s stavami, koristijo vsem ponudnikom spletnih iger. Brez njih bi se namreč vložki zelo zmanjšali. Francoski organi torej v izračun stroškov skupnega interesa vključijo vse stroške snemanja in prenašanja dirk s stavami, ki so leta 2010 znašali […] EUR.

(108)

Nasprotno pa drugi stroški promocije konjeniške dejavnosti, zlasti televizijskih postaj, niso vključeni v stroške skupnega interesa. (27) Navesti je treba, da stroški, povezani s snemanjem in prenašanjem konjskih dirk, niso bili vključeni v prvotno priglašene stroške javne službe.

(109)

Boj proti nedovoljenim poživilom, ki se nanaša na dirke s stavami, je bistvenega pomena za prirejanje kakovostnih dirk in zagotavljanje poštenosti stav na konjske dirke. Francoski organi torej na področje stroškov skupnega interesa vključijo skupni znesek teh stroškov, ki so leta 2010 znašali […] EUR.

(110)

Skupni stroški usposabljanja visokokvalificirane delovne sile za delo na področju konjskih dirk (voznikov, džokejev, konjušnikov itd.) so leta 2010 znašali […] EUR. Francoski organi v stroške skupnega interesa vključijo […] EUR, kar ustreza deležu dirk s stavami.

(111)

Prihodki družb za prirejanje konjskih dirk (na primer vstopnine, ki jih plačajo gledalci), ki jih je mogoče povezati z organizacijo konjskih dirk ([…] EUR), se odštejejo od stroškov skupnega interesa.

(112)

Z novim mehanizmom je predvideno, da se najvišja stopnja dajatve za leto N izračuna tako, da se stroški skupnega interesa za leto N - 2 delijo s skupnimi vplačili spletnih in fizičnih stav na konjske dirke za leto N - 2.

L0142014SL210120131129SL0002.00017171Izjava držav članic EUDržave članice EU, ki uporabljajo sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, v katerih sodeluje Gruzija, si bodo prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do Gruzije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njihovi lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje iz Gruzije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti Gruzije, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Gruzije pri uporabi teh sredstev.L0142014SL210120131129SL0002.00027271Izjava GruzijeGruzija, ki uporablja sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, si bo prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njeni lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti držav, sodelujočih v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev.

(113)

S tem izračunom, uporabljenim za leto 2012 na podlagi finančnih podatkov za leto 2010 (glej preglednico 3 spodaj), se dobi najvišja stopnja 5,6 %, saj se upošteva skupni znesek stroškov skupnega interesa v višini 519 milijonov EUR. Mehanizem, predviden v prvotni priglasitvi, bi privedel do 8-odstotne stopnje, izračunane na podlagi skupnih stroškov v višini 747 milijonov EUR.

Preglednica 3

Izračun stopnje dajatve za leto 2012

	Stroški skupnega interesa (2010) (v […] EUR)	Priglašeni stroški javne službe (2010) (v […] EUR)
Spodbude	[…]	[…]
Organizacijski stroški matičnih družb	[…]	[…]
Organizacijski stroški regionalnih družb	[…]	[…]
Snemanje in prenašanje konjskih dirk	[…]	[…] (*2)
Boj proti nedovoljenim poživilom	[…]	[…]
Usposabljanje in socialni ukrepi	[…]	[…]
(a) Stroški skupaj	[…]	[…]
(b) Prihodki družb za prirejanje konjskih dirk	[…]
L0142014SL210120131129SL0002.00017171Izjava držav članic EUDržave članice EU, ki uporabljajo sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, v katerih sodeluje Gruzija, si bodo prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do Gruzije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njihovi lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje iz Gruzije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti Gruzije, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Gruzije pri uporabi teh sredstev.L0142014SL210120131129SL0002.00027271Izjava GruzijeGruzija, ki uporablja sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, si bo prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njeni lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti držav, sodelujočih v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev. Neto stroški za financiranje	519	747
(d) Skupni znesek vplačil fizičnih in spletnih stav na konjske dirke	9 286
L0142014SL210120131129SL0002.00017171Izjava držav članic EUDržave članice EU, ki uporabljajo sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, v katerih sodeluje Gruzija, si bodo prizadevale, kolikor to dopuščajo njihovi notranji pravni sistemi, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do Gruzije zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njihovi lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje iz Gruzije pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti Gruzije, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje iz Gruzije pri uporabi teh sredstev.L0142014SL210120131129SL0002.00027271Izjava GruzijeGruzija, ki uporablja sklep Sveta EU glede operacij EU za krizno upravljanje, si bo prizadevala, kolikor to dopušča njen notranji pravni sistem, v čim večji meri opustiti kakršne koli zahtevke do katere koli druge države, sodelujoče v operaciji EU za krizno upravljanje, zaradi telesne poškodbe, smrti svojega osebja, škode ali izgube kakršnih koli sredstev, ki so v njeni lasti in se uporabljajo v okviru operacije EU za krizno upravljanje, če je takšno telesno poškodbo, smrt, škodo ali izgubo:povzročilo osebje pri opravljanju svojih nalog v povezavi z operacijo EU za krizno upravljanje, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve, alipovzročila uporaba kakršnih koli sredstev, ki so v lasti držav, sodelujočih v operaciji EU za krizno upravljanje, pod pogojem, da so bila ta sredstva uporabljena v povezavi z operacijo, razen v primeru hude malomarnosti ali namerne kršitve osebja operacije EU za krizno upravljanje pri uporabi teh sredstev. Ustrezna višina dajatve	5,6  %	8  %

(114)

Kot je bilo navedeno v točki 90 obrazložitve tega sklepa, je ta sklep omejen na preučitev združljivosti ukrepa, ki ga je Francija priglasila v korist družb za prirejanje konjskih dirk, z notranjim trgom. Kot je navedeno v točki 90 obrazložitve tega sklepa, ta sklep nikakor ne vpliva na prihodnje stališče Komisije do morebitnih dodatnih ukrepov v korist združenja PMU ali družb za prirejanje konjskih dirk, na katere so opozorili nekateri deležniki in so navedeni v točki 89 obrazložitve tega sklepa.

(115)

Komisija je v odločitvi o začetku postopka ugotovila, da priglašeni ukrep pomeni državno pomoč (29) v smislu člena 107(1) PDEU. Francoski organi niso te ugotovitve nikoli izpodbijali, prav tako ne izpodbijajo opredelitve za državno pomoč po spremembi priglasitve z dne 29. aprila 2013.

(116)

Vseeno so v nadaljevanju predstavljeni elementi, ki upravičujejo opredelitev za državno pomoč, pri čemer so upoštevane tudi pripombe nekaterih deležnikov.

(117)

V skladu s prakso Komisije in sodno prakso Sodišča Evropske unije pojem državna sredstva v smislu člena 107(1) PDEU zajema vsa finančna sredstva, ki jih javni organi lahko uporabijo za pomoč gospodarskim subjektom, ne da bi bilo pomembno, ali ta sredstva trajno pripadajo premoženju navedenih javnih organov ali ne. Torej tudi če zneski, povezani s spornim ukrepom, niso v trajni lasti javnih organov, že dejstvo, da so pod stalnim javnim nadzorom in torej na razpolago pristojnim nacionalnim organom, zadostuje, da se štejejo za državna sredstva. (30) Tudi prvotno zasebna narava sredstev ne preprečuje, da se ta sredstva štejejo za državna sredstva v smislu te določbe. (31)

(118)

V skladu s sodno prakso zgolj to, da je sistem subvencij za nekatere gospodarske subjekte določenega sektorja v celoti ali deloma financiran iz prispevkov, ki jih zadevnim gospodarskim subjektom naloži javni organ, ne omogoča ugotovitve, da ta sistem ni državna pomoč. (32)

(119)

V obravnavanem primeru je z nacionalno zakonodajo (zakon z dne 12. maja 2010) določena obvezna dajatev na spletne stave na konjske dirke, prihodki od katere so z isto zakonodajo namenjeni družbam za prirejanje konjskih dirk, ki so upravičenke ukrepa. Ukrep se torej financira iz državnih sredstev.

(120)

S priglašenim ukrepom, s katerim se prihodki od parafiskalne dajatve na spletne stave na konjske dirke namenjajo financiranju dejavnosti, ki jih družbe za prirejanje konjskih dirk trenutno financirajo iz svojih prihodkov, se družbam za prirejanje konjskih dirk a priori daje gospodarska prednost. Tekoče dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk, kot je organizacija konjskih dirk, se namreč tako delno financirajo iz državnih sredstev.

(121)

Poleg tega so družbe za prirejanje konjskih dirk zaradi članstva v združenju PMU dejansko tudi ponudnice spletnih stav. Ker je PMU gospodarsko interesno združenje, ima pregledno strukturo. Zato se prihodki, ki jih združenje PMU ustvari z dejavnostjo sprejemanja stav na konjske dirke, prenesejo na družbe za prirejanje konjskih dirk, te pa s prihodki, ustvarjenimi s stavami na konjske dirke, sočasno financirajo združenje PMU in prirejanje konjskih dirk. Poleg tega so samo te družbe za prirejanje konjskih dirk sposobne izvesti pomembne naložbe za razvoj dejavnosti združenja PMU, če se to izkaže za potrebno.

(122)

Posredna posledica ukrepa, katerega namen je družbam za prirejanje konjskih dirk zagotoviti določeno višino prihodkov, če bi zaradi odprtja trga spletnih stav na konjske dirke konkurenci morda upadla dejavnost združenja PMU, je, da lahko te družbe zaščitijo in okrepijo položaj združenja PMU na tem trgu.

(123)

Ker naj bi se prihodki od parafiskalne dajatve, naložene ponudnikom spletnih stav na konjske dirke, večinoma prenesli na družbe za prirejanje konjskih dirk, ki so članice združenja PMU, je ukrep očitno selektiven.

(124)

Vpliv na trgovino in izkrivljanje konkurence je treba presoditi, kar zadeva dejavnost prirejanja konjskih dirk, pa tudi dejavnost sprejemanja stav.

(125)

Komisija je v obvestilu 97/C 163/03 o domnevnih pomočeh, odobrenih družbam za prirejanje konjskih dirk in združenju PMU, (33) menila, da obstaja trg Skupnosti s stavami na konjske dirke, da je pobiranje stav na konjske dirke predmet trgovine v Skupnosti in da si podjetja, ki sprejemajo te stave, medsebojno konkurirajo.

(126)

Dajatev, ki bo koristila samo družbam za prirejanje konjskih dirk, ki jih je odobrilo francosko ministrstvo za kmetijstvo, je po naravi taka, da bi lahko izkrivljala konkurenco na trgu ponudnikov stav na konjske dirke in prirejanja konjskih dirk, na katerem povezano delujejo družbe za prirejanje konjskih dirk.

(127)

Poleg tega je koristno navesti, da je v odloku št. 2010-1314 z dne 2. novembra 2010 o obveznostih javne službe, naloženih družbam za prirejanje konjskih dirk, in podrobnih pravilih o ukrepanju matičnih družb za konjske dirke določeno, da si družbe za prirejanje konjskih dirk „prizadevajo za ohranjanje privlačnosti francoskih preizkušenj v primerjavi s primerljivimi preizkušnjami, organiziranimi v tujini, da bi se spodbujalo sodelovanje najboljših subjektov“.

(128)

Ker ukrep, ki so ga priglasili francoski organi, omogoča ohranjanje visokih premij, (34) s čimer se posledično zagotavlja zvestoba najboljših konj (in na primer prepreči, da bi se prodali v tujino), privabljajo vplačniki stav in maksimirajo prihodki od stav za francoske družbe za prirejanje konjskih dirk v primerjavi s stavami na dirke, ki jih organizirajo druge evropske družbe za prirejanje konjskih dirk, bi lahko izkrivljal konkurenco med družbami za prirejanje konjskih dirk iz različnih držav članic.

(129)

Ugotoviti je mogoče tudi, da ponudniki stav iz drugih držav članic ponujajo stave na francoske dirke. (35) Ukrep v korist družb za prirejanje konjskih dirk bi torej lahko vplival na trgovino med državami članicami.

(130)

Komisija meni, da je mogoče priglašeni ukrep šteti za združljiv z notranjim trgom na podlagi odstopanja iz člena 107(3)(c) PDEU, ki dovoljuje „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“.

(131)

Komisija je namreč na podlagi navedenega člena za združljive razglasila več pomoči, ki so bile z dajatvijo, naloženo podjetjem iz določenega sektorja, namenjene financiranju kolektivnih dejavnosti, izvedenih v korist celotnega sektorja, če so bili cilji teh ukrepov razširjanje tehničnega napredka, izboljšanje kakovosti, konkurenčnosti in produktivnosti podjetij ter njihova prilagoditev potrebam trga. (36)

(132)

Novi mehanizem, ki so ga priglasili francoski organi, izpolnjuje pogoje tega pristopa: ukrep pomeni pomoč konjeniškemu sektorju, ki koristi vsem ponudnikom spletnih stav na konjske dirke, zavezanim dajatvi. Bistvena točka, ki jo je treba preveriti za ugotovitev morebitne združljivosti pomoči, je torej, ali so stroški, ki se financirajo z dajatvijo, stroški skupnega interesa. Poleg tega je bilo zaradi tesne povezave med parafiskalno dajatvijo in pomočjo družbam za prirejanje konjskih dirk (37) v odločitvi o začetku postopka opozorjeno, da združljivosti pomoči ni mogoče oceniti, ne da bi se preverila združljivost dajatve z načelom svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU in načelom prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU. (38)

(133)

V skladu s pristopom, navedenim v točki 131 obrazložitve tega sklepa, Komisija meni, da se za priglašeni ukrep ne uporabljajo trenutno veljavne smernice za uporabo člena 107(3)(c) PDEU, ampak ga je mogoče odobriti neposredno na podlagi te določbe Pogodbe. Za določitev, ali je ukrep pomoči združljiv z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) PDEU, Komisija pretehta pozitivne učinke ukrepa (izpolnitev cilja skupnega interesa) in njegove morebitne negativne učinke (izkrivljanje trgovine in konkurence). (39) Ukrep se preuči v treh fazah na podlagi naslednjih vprašanj:

(134)

Ukrep s pravično razdelitvijo bremena financiranja konjskih dirk, za katere se sprejemajo stave, med različne ponudnike spletnih stav na konjske dirke omogoča pravično konkurenco med temi ponudniki na novem liberaliziranem trgu spletnih stav na konjske dirke. Zato ukrep prispeva tudi k cilju liberalizacije sektorja spletnih iger v skladu z načelom svobode opravljanja storitev v Uniji, določenim v členu 56 PDEU.

(135)

Liberalizacija spletnih iger v Franciji je v skladu s ciljem Zelene knjige Evropske komisije z dne 24. marca 2011 o „spletnih igrah na srečo na notranjem trgu“, in sicer prispevati k vzpostavitvi pravnih okvirov za spletne igre v državah članicah in tako zagotoviti večjo pravno varnost za vse zadevne strani. (40)

(136)

Liberalizacija spletnih iger v Franciji je tudi v skladu s ciljem, poudarjenim v Sporočilu Evropske komisije z dne 23. oktobra 2012 o spletnih igrah na srečo, in sicer prispevati k vzpostavitvi pravnih okvirov za spletne igre v državah članicah in tako zagotoviti večjo pravno jasnost za vse zadevne strani. (41)

(137)

Poleg tega priglašeni ukrep spodbuja racionalni razvoj reje kopitarjev in konjerejo, kar je prav tako cilj skupnega interesa. Svet v uvodnih izjavah Direktive Sveta 90/428/EGS z dne 26. junija 1990 o prometu s kopitarji, namenjenimi tekmovanjem, in o določitvi pogojev za udeležbo na tekmovanjih (42) priznava pomen „zagotavljanja racionalnega razvoja reje kopitarjev“ in opozarja, da je „reja in vzreja kopitarjev, posebno konj, na splošno vključena v kmetijski sektor [in] predstavlja vir dohodka za del prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom“.

(138)

Komisija torej ugotavlja, da ima ukrep pomoči, ki so ga priglasili francoski organi, natančno opredeljene cilje skupnega interesa.

(139)

Ukrep pomoči se šteje za nujen in uravnotežen, če pomeni ustrezen instrument, ki omogoča uresničitev določenega cilja skupnega interesa, ima spodbujevalni učinek na upravičence do pomoči in ne izkrivlja konkurence.

(140)

Francoska vlada se je odločila liberalizirati trg spletnih stav na konjske dirke. Pred to liberalizacijo so se konjske dirke skoraj izključno financirale s prihodki, ustvarjenimi s stavami na konjske dirke, ki so jih prek združenja PMU organizirale družbe za prirejanje konjskih dirk. Namen ukrepa pomoči je porazdeliti breme financiranja konjskih dirk med vse ponudnike, pooblaščene za ponujanje spletnih stav na konjske dirke na francoskem trgu. Zato je povsem primeren za zagotavljanje pravične konkurence med ponudniki stav na konjske dirke, saj preprečuje, da bi konkurenti združenja PMU pridobili tržne deleže na področju spletnih stav, ne da bi prispevali k stroškom prirejanja konjskih dirk. Z ukrepom se tako zagotavlja nadaljnji obstoj konjskih dirk in njihovih pozitivnih učinkov na konjerejo in celotno konjeniško dejavnost.

(141)

Komisija v Zeleni knjigi z dne 24. marca 2011 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu navaja, da je „[e]na od posebnosti konjskih dirk v primerjavi z drugimi športi […], da pritegnejo zlasti igralce na srečo. Zato je njihova donosnost bolj kot pri drugih športnih dogodkih odvisna od tega, ali se zadostni delež prihodka od iger na srečo ponovno investira v to panogo.“ (43)

(142)

Glede na zgoraj navedeno se ukrep, ki so ga priglasili francoski organi, zdi ustrezen za dosego cilja zagotovitve nadaljnjega obstoja konjskih dirk in zagotovitve pravične konkurence na novem liberaliziranem trgu spletnih stav na konjske dirke.

(143)

Če ukrepa ne bi bilo, bi razvoj konkurence v sektorju stav na konjske dirke dolgoročno privedel do zmanjšanja sredstev družb za prirejanje konjskih dirk, kar bi povzročilo krčenje sektorja ali celo njegovo izginotje.

(144)

Ob upoštevanju dejstva, da se dejavnosti družb za prirejanje konjskih dirk financirajo s prihodki od stav na konjske dirke, ima ukrep pomoči neposreden učinek na ravnanje družb za prirejanje konjskih dirk, saj jih spodbuja k ohranjanju in razvoju dejavnosti prirejanja konjskih dirk.

(145)

Namen ukrepa pomoči je zagotoviti, da se financiranje stroškov, neposredno povezanih s prirejanjem dirk s stavami, uravnoteženo porazdeli med ponudnike stav na konjske dirke. Mehanizem izračuna stopnje dajatve zagotavlja, da skupni znesek, pobran od spletnih stav na konjske dirke, in s tem pomoč, odobrena družbam za prirejanje konjskih dirk, ne more preseči celotnega zneska stroškov skupnega interesa.

(146)

Vsi drugi stroški družb za prirejanje konjskih dirk tako ostajajo v breme teh družb, najsi gre za financiranje dirk brez stav ali za stroške, ki lahko koristijo združenju PMU, ne pa tudi drugim ponudnikom stav na konjske dirke.

(147)

Glede na navedeno Komisija meni, da ukrep pomoči izpolnjuje merilo sorazmernosti.

(148)

Pomoč v korist družb za prirejanje konjskih dirk bi lahko ovirala konkurenco med evropskimi ponudniki konjskih dirk, če ne bi bila sorazmerna. Ker je ukrep sorazmeren (glej točke od 145 do 147 obrazložitve tega sklepa), je tveganje, da bi bila z ukrepom nesorazmerna prednost dana francoskim družbam za prirejanje konjskih dirk, izključeno.

(149)

Poleg tega bi bilo mogoče ugotoviti nekatere negativne učinke pomoči na konkurenco in trgovino med državami članicami, če bi se izkazalo, da je njen način financiranja, ki je v tem primeru dajatev na spletne stave na konjske dirke, v nasprotju z načeloma svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU in prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU. Komisija na podlagi analize v nadaljevanju ugotavlja, da takih negativnih učinkov ni. Dejansko ukrep kot celota spodbuja konkurenco v tem smislu, da zagotavlja pravično konkurenco med ponudniki spletnih stav na konjske dirke.

(150)

Komisija je pri prvotno priglašenem ukrepu opredelila tri mogoče ravni diskriminacije in kršenja načela svobode opravljanja storitev, ki so opisane v nadaljevanju. Francoski organi so odgovorili na vsako od tveganj, ki jih je opredelila Komisija, tako da so mehanizem, predviden v prvotni priglasitvi, spremenili ali dopolnili z zadostnimi obvezami.

(151)

Po mnenju Komisije je sporno, da bi se z dajatvijo financirale premije za rejce in lastnike, če bi bile te pridržane za konje, skotene in vzrejene v Franciji (to je veljalo za galopske dirke). Tako bi bila evropskim subjektom, ki nimajo sedeža v Franciji, naložena dajatev, s katero bi omogočili financiranje premij, ki koristijo izključno rejcem in lastnikom konj, skotenih in vzrejenih v Franciji.

(152)

Francoski organi so za odpravo težave, navedene v prejšnji točki obrazložitve, iz izračuna skupnih stroškov, ki naj bi se financirali z dajatvijo, izključili vse premije, ki so pridržane za konje, skotene in vzrejene v Franciji (glej točko 103 obrazložitve tega sklepa).

(153)

Dajatev, s katero se dejansko organizira prenos med konkurenti združenja PMU in družbami za prirejanje konjskih dirk, ki se ukvarjajo tudi s spletnimi stavami, bi bila diskriminacijska, če bi se z njo financirali stroški, ki bolj koristijo družbam za prirejanje konjskih dirk in združenju PMU kot drugim ponudnikom stav.

(154)

Komisija meni, da se tveganje diskriminacije med ponudniki stav na konjske dirke na ravni dobičkov od dajatve nevtralizira, če so financirani stroški v skupnem interesu vseh ponudnikov stav na konjske dirke.

(155)

Vendar Komisija meni tudi, da je zaradi spreminjanja teh stroškov skupnega interesa nujno, da se to gibanje stroškov, ki je večinoma odvisno od odločitev družb za prirejanje konjskih dirk, zlasti kar zadeva spodbude, omeji z nadzorom. Tako bi preprečili, da bi družbe za prirejanje konjskih dirk poskušale nepremišljeno povečati spodbude, če bi njihove stroške delno nosili konkurenti združenja PMU, ki bi bili nato zavezani dajatvi po višji stopnji.

(156)

Francoski organi so se za odpravo zgoraj navedenega tveganja in zagotovitev, da bo gibanje stroškov skupnega interesa ostalo razumno, zavezali ohranitvi naslednjih ukrepov nadzora:

(157)

Po mnenju Komisije bo zgoraj navedeni način nadzora francoskim organom omogočil zagotoviti, da bo gibanje stroškov skupnega interesa ostalo razumno in da se z njim ne bodo povečale koristi, ki jih imajo družbe za prirejanje konjskih dirk od pobiranja dajatve. Gibanje stroškov skupnega interesa bo preverjala tudi Komisija na podlagi poročila o izvajanju, ki ga bodo predložili francoski organi (glej točko 94 obrazložitve tega sklepa).

(158)

Opozoriti je treba, da ima združenje PMU monopol nad upravljanjem fizičnih stav na konjske dirke in da ima na tej podlagi tudi koristi od dirk s stavami, ne da bi bilo zavezano plačilu parafiskalne dajatve. Po mnenju Komisije je treba zagotoviti, da tako kot prihodki ponudnikov spletnih stav na konjske dirke, vključno s samim združenjem PMU, k financiranju dirk s stavami enako prispevajo tudi prihodki iz monopola združenja PMU nad fizičnimi stavami na konjske dirke.

(159)

Francoski organi menijo, da je nevtralnost med fizičnimi in spletnimi stavami zagotovljena, ker:

(160)

Vendar so se francoski organi vseeno zavezali, da bodo od združenja PMU prek predstavnikov države, ki so člani upravnega odbora združenja PMU in imajo 40 % glasov, zahtevali, naj na konjeniško dejavnost vsako leto prenese del vložkov fizičnih stav na konjske dirke združenja PMU, ki bo višji ali enak parafiskalni dajatvi na spletne stave na konjske dirke.

(161)

Če bi združenje PMU predložilo proračun, v katerem bi bilo predvideno nižje vračilo prihodkov v konjeniško dejavnost od parafiskalne dajatve na spletne stave, in če bi družbe za prirejanje konjskih dirk odobrile tak proračun, s čimer bi bili predstavniki države v upravnem odboru združenja PMU preglasovani, se francoski organi zavezujejo, da bodo pristojni ministri uresničili pravico do zavrnitve proračuna v skladu s členom 33 odloka št. 97-456 z dne 5. maja 1997 o družbah za prirejanje konjskih dirk in stavah z nagradnim skladom, ki se glasi: „Proračun družb za prirejanje konjskih dirk in skupnih organizacij, navedenih v odstavku I člena 12 [med katerimi je združenje PMU], ter njihove spremembe med poslovnim letom postanejo izvršljivi šele potem, ko jih odobrijo organi, opredeljeni v členu 34 v nadaljevanju. Proračun in spremembe se štejejo za odobrene, če navedeni organi ne odgovorijo v enem mesecu od prejetja dokumentov. Če pred začetkom poslovnega leta ni sprejeta nobena odločitev, ni mogoče izvesti nobenega naložbenega izdatka, odhodki iz poslovanja, predvideni v predhodnem proračunu, pa se lahko zmanjšani za 5 % prenesejo do odobritve osnutka proračuna.“

(162)

Komisija meni, da se lahko nevtralnost dajatve med fizičnimi stavami in spletnimi stavami šteje za zajamčeno z zgornjimi obvezami francoskih organov, ob hkratnem upoštevanju posebnih odnosov med združenjem PMU, družbami za prirejanje konjskih dirk in državo. Komisija bo tudi to preverjala na podlagi poročila o izvajanju, ki ga bodo predložili francoski organi (glej točko 94 obrazložitve tega sklepa).

(163)

Komisija na podlagi zgornje analize ugotavlja, da je dajatev, s katero se financira ukrep pomoči za družbe za prirejanje konjskih dirk, združljiva z načeloma svobode opravljanja storitev in prepovedi diskriminacije. Način financiranja ukrepa torej ne more spremeniti trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnim interesom. Komisija zato meni, da je ukrep združljiv z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(c) PDEU.

(164)

Komisija meni, da priglašeni ukrep pomoči, kakor je bil spremenjen, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(165)

Vendar meni, da pomoč izpolnjuje pogoje, na podlagi katerih se lahko šteje za združljivo z notranjim trgom v smislu člena 107(3)(c) PDEU.

(166)

Komisija zlasti meni, da spremembe načina financiranja pomoči, ki jih je navedla Francija, omogočajo zagotovitev skladnosti dajatve z načelom svobode opravljanja storitev iz člena 56 PDEU in načelom prepovedi diskriminacije iz člena 110 PDEU –