5.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 325/1

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je z Uredbo (EU) št. 513/2013 (2) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“ ali „zadevna država“) ali ki so od tam poslani.

(2)

Preiskava je bila uvedena na podlagi pritožbe, ki jo je 25. julija 2012 vložilo združenje EU ProSun („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje Unije fotonapetostnih modulov in njihovih ključnih sestavnih delov iz kristalnega silicija. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (3) začasne uredbe, je Komisija na podlagi zahtevka pritožnika, podprtega z zahtevanimi dokazili, 1. marca 2013 sprejela Uredbo (EU) št. 182/2013 (3) o registraciji uvoza fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic in rezin) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, ki se uporablja od 6. marca 2013. Začasna uredba je ustavila registracijo uvoza za namene protidampinške preiskave v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, saj je začasna protidampinška dajatev zagotovila zaščito proti dampinškemu uvozu.

(4)

Nekatere zainteresirane strani so trdile, da je odločitev o registraciji uvoza neutemeljena, saj pogoji niso bili izpolnjeni v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe. Vendar pa te trditve niso bile utemeljene ali niso temeljile na dejanskih dokazih. V času sprejetja sklepa o registraciji uvoza je imela Komisija za upravičenost potrebe po registraciji uvoza zadostne dokaze prima facie, zlasti močno povečanje v smislu absolutnega uvoza, pa tudi v smislu tržnega deleža. Trditve v zvezi s tem je bilo zato treba zavrniti.

(5)

S Sklepom Komisije 2013/423/EU (4) je Komisija sprejela zavezo, ki so jo ponudili proizvajalci izvozniki skupaj s kitajsko gospodarsko zbornico za izvoz in uvoz strojev in elektronskih izdelkov („CCCME“).

(6)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih protidampinških ukrepov („začasno razkritje“), so kitajska vlada in več zainteresiranih strani predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranem, ki so zahtevale zaslišanje, je bila ta možnost odobrena. Združenje za cenovno dostopno sončno energijo (Association for Affordable Solar Energy – „AFASE“), ki zastopa uvoznike, gospodarski subjekti, ki so nižje ali višje v prodajni verigi, in en uvoznik sta zahtevala zaslišanje v navzočnosti pooblaščenca za zaslišanje iz Generalnega direktorata za trgovino, ki jima je bilo odobreno.

(7)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za oblikovanje dokončnih ugotovitev. Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile začasne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(8)

Poleg tega so bili v prostorih naslednjih družb opravljeni preveritveni obiski:

(9)

Združenje AFASE je izrazilo dvom o pravni podlagi za obisk, opravljen v prostorih družbe Europressedienst, in trdilo, da ta družba ni zainteresirana stran v tej preiskavi in se zato člen 16 osnovne uredbe zanjo ne uporablja. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (99) in (120) začasne uredbe, je Europressedienst zagotovila informacije o makroekonomskih kazalnikih. Pojasnjeno je, da je Komisija opravila preveritev na kraju samem v prostorih družbe Europressedienst zaradi načela dobrega upravljanja, da bi preverila zanesljivost in točnost podatkov, s katerimi je Komisija utemeljila svoje ugotovitve.

(10)

Kitajska vlada je ponovno trdila, da so bile njene pravice do obrambe glede dostopa do dokumentacije, ki je na voljo za pregled zainteresiranim stranem, kršene, ker (i) v nezaupnih dokumentih ni bilo informacij, ne da bi bili pri tem navedeni „dober razlog“ ali dovolj podrobni povzetki oziroma izjemoma razlogi, zakaj nezaupen povzetek ni naveden, (ii) je manjkala nezaupna različica odziva na celotni vprašalnik proizvajalca Unije, (iii) so bile zamude pri dostopnosti nezaupnih različic odzivov na vprašalnik proizvajalcev Unije za zainteresirane strani prevelike.

(11)

(i) Glede trditve o manjkajočih informacijah v dokumentaciji, ki je bila na voljo, zainteresirana stran ni natančno navedla, na katere informacije se sklicuje. (ii) Njena trditev, da nezaupna različica odziva na celotni vprašalnik ni bila na voljo, je napačna. (iii) Glede zamud pri dostopnosti nezaupnih odzivov na vprašalnik vzorčenih proizvajalcev Unije je bilo zadevni strani pojasnjeno, da so bili vprašalniki nezaupnemu spisu dodani šele po pregledu njihove popolnosti in razumnosti povzetkov. Da se zagotovi proizvajalcem Unije pravica do anonimnosti, je bilo tudi preverjeno, da nezaupne različice vprašalnikov niso razkrivale identitete zadevnega proizvajalca Unije. V nekaterih primerih so morale strani svoje predložene nezaupne različice zato ustrezno popraviti, da so postale na voljo drugim zainteresiranim stranem.

(12)

Vsekakor se šteje, da to nikakor ni vplivalo na pravico do obrambe zainteresiranih strani. Komisija je vsem zainteresiranim stranem dala možnost, da se pravočasno odzovejo na informacije iz dokumentacije, ki je na voljo za pregled, da bi se njihove utemeljene in upravičene pripombe lahko upoštevale pred sprejetjem sklepov v preiskavi. Zainteresirana stran je imela možnost predložiti pripombe glede vprašalnika vzorčenih proizvajalcev Unije tudi po začasnem in dokončnem razkritju. Čeprav so razkritja in dostop do dokumentacije, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, temeljila na različnih pravnih določbah, so imele zainteresirane strani dovolj priložnosti za predložitev pripomb na vse informacije, ki so jih vse strani dale na razpolago za preiskavo. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(13)

Vse zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(14)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane.

(15)

Komisija je po dokončnem razkritju prejela spremenjeno ponudbo za zavezo proizvajalcev izvoznikov skupaj s CCCME, ki zajema tudi vzporedno protisubvencijsko preiskavo. Komisija je potrdila sprejetje navedene zaveze z Izvedbenim sklepom Komisije 2013/707/EU (5) z dne 4. decembra 2013 o potrditvi sprejetja zaveze, ponujene v okviru protidampinškega in protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija in njihovih ključnih sestavnih delov (tj. celic) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske ali ki so od tam poslani, za obdobje uporabe dokončnih ukrepov.

(16)

Po uvedbi začasnih ukrepov so nekatere zainteresirane strani ponovno poudarile, da zaradi pretirane uporabe zaupnosti ne morejo podati pripomb o izbiri vzorca proizvajalcev Unije in zato ne morejo ustrezno uveljavljati svojih pravic do obrambe. Komisija je to vprašanje že obravnavala v uvodni izjavi (9) začasne uredbe. Ker v zvezi s tem niso bile predložene nobene nove informacije, se sklepne ugotovitve v uvodni izjavi (9) začasne uredbe potrdijo.

(17)

Kitajska vlada je ponovila svojo trditev, da uporaba zaupnosti imen pritožnikov in vzorčenih proizvajalcev Unije ni upravičena. Kot je že navedeno v uvodni izjavi (9) začasne uredbe, so proizvajalci Unije zahtevali, naj njihova imena ostanejo zaupna zaradi nevarnosti povračilnih ukrepov. Komisija je menila, da so te zahteve dovolj utemeljene, da se upoštevajo. Informacij, predloženih Komisiji za utemeljitev nevarnosti povračilnih ukrepov, ni mogoče razkriti tretjim stranem, saj bi takšno razkritje onemogočilo namen zahteve po zaupnosti. Po poročanju kitajske vlade v primeru, da je proizvajalec Unije ponovno ocenil svoj položaj in razkril svojo identiteto z izpolnjeno vlogo za zadevo Sodišča proti začasni uredbi, razloga za razkritje informacij, na podlagi katerega je bila anonimnost odobrena, ni več, saj je bila identiteta razkrita.

(18)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovno poudarila, da informacije, na katerih je temeljila izbira vzorca, niso bile zanesljive, vendar ni zagotovila nobenih novih dokazov v zvezi s tem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(19)

Po dokončnem razkritju je CCCME ponovno ponovil svoje argumente glede metode, uporabljene za izbiro začasnega vzorca proizvajalcev Unije. Trdi zlasti, da institucije niso upoštevale 120 proizvajalcev. Komisija je to vprašanje že obravnavala v uvodni izjavi (9) začasne uredbe. Institucije so preverile dejavnosti družb iz navedenega seznama. Izkazalo se je, da navedeni seznam vključuje zlasti monterje, distributerje, povezane uvoznike in proizvajalca izvoznika iz Kitajske, Tajvana in Indije. Zato ni ustrezno dokazoval, da so institucije spregledale znatno število proizvajalcev Unije. CCCME prav tako ni nasprotoval celotni proizvodni Unije s posredovanjem alternativnih številk, prav tako ni posredovala dokazov, da je bila reprezentativnost vzorca lahko prizadeta, saj ne bi bil nihče od domnevnih dodatnih proizvajalcev Unije izbran v vzorec, če bi bilo to predloženo Komisiji.

(20)

Po izključitvi rezin iz opredelitve zadevnega izdelka in torej iz obsega te preiskave, kakor je navedeno v uvodni izjavi (32), je končni vzorec sestavljalo osem proizvajalcev Unije. Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede vzorčenja proizvajalcev Unije, se ugotovitve v uvodnih izjavah (7) do (10) začasne uredbe potrdijo, kakor so bile spremenjene zgoraj.

(21)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (12) začasne uredbe, je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov vzpostavila stik z dodatnimi uvozniki, ki so že sodelovali v preiskavi v začetni fazi z zagotavljanjem osnovnih informacij o svojih dejavnostih v obdobju preiskave, ki se nanašajo na izdelek v preiskavi, kot je določeno v obvestilu o začetku. Namen je bil ugotoviti, ali je vzorec nepovezanih uvoznikov mogoče povečati. Šest družb, uvrščenih med nepovezane uvoznike, ki trgujejo z zadevnim izdelkom (tj. z nakupi in nadaljnjo prodajo), se je javilo in bilo pripravljeno sodelovati v nadaljnji preiskavi. Pet od njih je odgovorilo v predpisanem roku. Od petih prejetih odgovorov so bili samo trije ustrezni in primerni za smiselno oceno. Na podlagi tega je bil vzorec nepovezanih uvoznikov razširjen in je zajemal štiri uvoznike za module, ki predstavljajo približno 2–5 % celotnega uvoza iz zadevne države. Glede na strukturo nepovezanih uvoznikov, ki so bili večinoma mala in srednje velika podjetja, vzorec, ki bi predstavljal večji delež, ni bil mogoč, saj so bili viri, ki so jih imele institucije na voljo, omejeni.

(22)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede vzorčenja nepovezanih uvoznikov, se uvodni izjavi (11) in (12) začasne uredbe, kakor sta bili zgoraj spremenjeni, potrdita.

(23)

Po začasnem razkritju je več nevzorčenih družb predložilo pripombe, v katerih so trdile, da je njihov položaj drugačen od položaja vzorčenih družb. Trdile so, da bi se morale zato za njih uporabljati individualne stopnje dajatev v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. Vendar zaradi velikega števila sodelujočih družb (pogosto skupin družb) ni bilo mogoče posamično preiskati vseh družb. Zato za te družbe velja tehtano povprečje dajatve vzorčenih družb v skladu s členom 9(6).

(24)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb glede vzorčenja proizvajalcev izvoznikov, se uvodni izjavi (13) in (14) začasne uredbe potrdita.

(25)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (19) začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2009 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(26)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (20) do (49) začasne uredbe, zadevni izdelek, kot je začasno opredeljen, pomeni fotonapetostne module ali panele iz kristalnega silicija ter celice in rezine vrst, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslane. Celice in rezine so debeline največ 400 mikrometrov. Ta izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 3818 00 10, ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90 („zadevni izdelek“).

(27)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:

(28)

Zainteresirane strani so po začasnem razkritju trdile, da bi bilo treba rezine odstraniti iz obsega izdelka, saj nimajo enakih osnovnih fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti kot celice in moduli. Poleg argumentov, predloženih v začasni fazi, sta bila po začasnem razkritju predložena dva dodatna argumenta v zvezi s tem.

(29)

Prvič, zainteresirane strani so trdile, da se rezine lahko uporabijo za druge namene kot za proizvodnjo celic, zlasti za proizvodnjo integriranih vezij in drugih mikro naprav. V zvezi s tem je treba opozoriti, da niso vse rezine vključene v obseg izdelka te preiskave, ki je omejena na „vrste rezin, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija“, in da so navedene rezine „debeline do vključno 400 mikrometrov“. Rezine se vsekakor uporabljajo tudi drugje, vendar preiskava ni nikoli zajela rezin, ki se uporabljajo za proizvodnjo drugih izdelkov, kot so integrirana vezja. Poleg tega se proizvajalci, uvozniki ali uporabniki, ki so vključeni na trgu teh drugih vrst rezin, niso javili ali trdili, da se bo za njihove rezine uporabljala registracija ali začasne protidampinške dajatve. Zato se potrdi, da te druge vrste rezin niso zajete v obsegu izdelka te preiskave. To hkrati kaže, da rezine nimajo nujno enake končne uporabe kot celice in moduli.

(30)

Drugič, zainteresirane strani so trdile, da nepredelane rezine nimajo bistvenih električnih lastnosti, ki solarne celice in module ločijo od drugih izdelkov. Zlasti rezine ne morejo ustvarjati električne energije iz sončne svetlobe, kar je ključna funkcija solarnih celic in fotonapetostnih modulov iz kristalnega silicija.

(31)

Ta trditev se lahko sprejme. Po nadaljnjem preverjanju in v nasprotju z navedbo v uvodni izjavi (36) začasne uredbe, da imajo „moduli, celice in rezine enako končno uporabo, in sicer pretvarjanje sončne svetlobe v električno energijo“, rezina dejansko dobi funkcijo za ustvarjanje električne energije iz sončne svetlobe šele po tem, ko se predela v celico.

(32)

Zaradi različnih osnovnih fizikalnih in tehničnih lastnosti, določenih med preiskavo, med drugim funkcionalnosti ustvarjanja elektrike iz sončne svetlobe, je bilo sklenjeno, da bi bilo treba rezine na splošno izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka in torej iz obsega te preiskave.

(33)

Zainteresirane strani so ponovno poudarile, da celice in moduli niso en sam izdelek in jih je zato treba oceniti ločeno, pri tem pa so predvsem ponovile argumente, ki so bili že obravnavani v uvodnih izjavah (27) do (39) začasne uredbe. V nasprotju z rezinami imajo celice in moduli enako osnovno lastnost, tj. zmožnost ustvarjanja elektrike iz sončne svetlobe. Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(34)

Po dokončnem razkritju je proizvajalec trdil, da celice same ne morejo proizvajati elektrike. Za to bi jih bilo treba vgraditi v module. Vendar ima vsaka posamezna celica zmogljivost ustvarjati elektriko iz sončne svetlobe običajno v moči približno 4 W. Čeprav je ta moč nezadostna za večino namenov uporabe v napravah, ki potrebujejo združevanje več celic v module, to ne pomeni, da ima celica sama po sebi zmogljivost ustvarjanja elektrike.

(35)

Po dokončnem razkritju je en izvoznik trdil, da nezmožnost določanja normalne vrednosti za module na podlagi normalne vrednosti za celice, kot je opisana v uvodni izjavi (100), kaže, da se celice in moduli ne bi smeli šteti za en sam izdelek.

(36)

V zvezi s tem se ugotavlja, da pri večini protidampinških preiskav, vključno s to preiskavo, primerjava med normalnimi vrednostmi in izvoznimi cenami temelji na vrsti izdelka. To je posledica tega, da imajo zelo različne vrste izdelkov pogosto enake osnovne fizikalne, tehnične in/ali kemične lastnosti, zato vrste izdelkov z zelo različnimi stroški in cenami pogosto spadajo v opredelitev „zadevnega izdelka“. Čeprav ni mogoče določiti normalne vrednosti za določeno vrsto izdelka na podlagi normalne vrednosti druge vrste izdelka, to samo po sebi ne pomeni, da teh vrst izdelkov ni mogoče obravnavati kot en sam izdelek. Kot je opisano v uvodni izjavi (32), imajo celice in moduli enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, med drugim funkcionalnost ustvarjanja elektrike iz sončne svetlobe.

(37)

Dodatno se je trdilo, da prilagajanje cen celic za določanje cen modulov ne bi smelo biti težavno, če bi bile celice in moduli en sam izdelek z manjšimi razlikami. V zvezi s tem se ugotavlja, da ni zahteve po le manjših razlikah med različnimi vrstami zadevnega izdelka. Prav nasprotno, zadostuje, da imajo različne vrste zadevnega izdelka enake osnovne fizikalne, tehnične in/ali kemične lastnosti. V tem primeru to velja za module in celice, med drugim funkcionalnost ustvarjanja elektrike iz sončne svetlobe.

(38)

Ista zainteresirana stran je še naprej trdila, da celice niso le še ena vrsta modula, ampak popolnoma drug izdelek. Celica je dejansko ključni sestavni del modula. Kot ključni sestavni del, celica nedvomno ni „popolnoma drug izdelek“, saj imajo moduli in celice enako osnovno značilnost ustvarjanja elektrike iz sončne svetlobe, kot je navedeno v uvodni izjavi (32).

(39)

Ista stran je prav tako trdila, da se je po izbiri vzorcev za proizvajalce Unije in kitajske izvoznike upoštevala razlika med celicami in moduli. Zato je treba določiti različne stopnje dajatev za module in celice. V zvezi s tem je potrjeno, da se je pri vzorčenju proizvajalcev Unije in kitajskih proizvajalcev razlika med moduli in celicami dejansko upoštevala, kot je navedeno v uvodnih izjavah (10) in (14) začasne uredbe. Vendar je bilo to narejeno samo zato, da se zagotovi reprezentativnost vzorca in ne pomeni, da se celice in moduli ne bi smeli šteti za en sam zadevni izdelek ali da je treba zanje določiti ločene stopnje dajatev. Za zagotovitev, da je bil vzorec reprezentativen za vse vrste izdelka, je bilo ločevanje med celicami in moduli pri izbiri vzorca dejansko pomembno. Zaradi določene negotovosti glede vprašanja, ali se celice in moduli štejejo za en ali za dva ločena izdelka, je bilo treba zagotoviti reprezentativnost za oba morebitna rezultata.

(40)

Poleg tega se je trdilo, da je uvodna izjava (100), v kateri je navedeno, da so stroški predelavi za module bistveni, v nasprotju z uvodno izjavo (32) začasne uredbe, v kateri je navedeno, da dodana vrednost ni koncentrirana v določeni stopnji proizvodnega procesa. V zvezi s tem se opozarja, da je v uvodni izjavi (100) pojasnjeno tudi, da razlika v stroških med celicami in moduli znaša 34 %, kar pomeni, da 66 % vrednosti modulov izhaja iz celic. Zato se je sklenilo, da dodana vrednost ni koncentrirana v določeni stopnji proizvodnega procesa.

(41)

Proizvajalci izvozniki so trdili, da naj bi dejstvo, da zaveza uvaja različne minimalne uvozne cene in obsege za celice in module, potrjevalo, da gre za dva različna izdelka, za katera se zahtevata dve različni preiskavi. Vendar so različne minimalne uvozne cene le znak, da so celice in moduli različni skupini vrst izdelka, ki se prodajajo po različnih cenah. Zato je treba določiti različne cene, da so minimalne uvozne cene smiselne.

(42)

Prav tako dejstvo, da so celice in moduli različni skupini vrst izdelka, samo po sebi za opredelitev zadevnega izdelka ni tako pomembno. Za opredelitev zadevnega izdelka zadostuje, da imajo izdelki skupne osnovne značilnosti in končne uporabe, kar za module in celice velja, kot je opisano v uvodnih izjavah (32) in (48).

(43)

Kitajska vlada je trdila, da ocena v zvezi z določitvijo, ali so celice in moduli en sam izdelek, ne obravnava številnih meril, ki jih je opredelil pritožbeni organ v zadevi ES – azbest (6). Vendar se ta merila se uporabljajo za opredelitev „podobnega izdelka“ in ne zadevnega izdelka. Povedano drugače, ta merila se morajo uporabljati za opredelitev podobnega izdelka, na primer podobnega izdelka, proizvedenega v industriji Unije, ki se nato primerja z zadevnim izdelkom, ki so ga izvozili kitajski proizvajalci izvozniki. Ta merila niso primerna za opredeljevanje zadevnega izdelka. Kakor koli, instituciji ugotavljata, da uporaba meril, uporabljenih v zadevi ES – azbest, pri opredelitvi zadevnega izdelka v zadevnem primeru ne bi vodila k drugačnemu izidu. Prvo in drugo merilo (lastnosti, narava in kakovost oziroma končne uporabe) sta enaki merilu glede fizikalnih, kemičnih in tehničnih lastnosti ter končnih uporab iz prejšnjih uvodnih izjav. Tretje merilo (okus in navada potrošnikov) za zadevni primer ni uporabno, saj so celice ključni del modulov; glede četrtega merila (tarifna uvrstitev) je treba opozoriti, da se lahko prav tako celice kot tudi moduli navedejo pod carinsko oznako 8541 40 90, medtem ko carinske oznake pod oznako 8501 veljajo za električne generatorje na splošno in ne posebej za solarne izdelke.

(44)

Druge zainteresirane strani so trdile, da naj bi objektivna uporaba meril, ki jih je razvilo Sodišče v prejšnjih zadevah (7), vodila k sklepu, da so moduli in celice različni izdelki. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Sodišče le navedlo številna merila, ki se jih lahko upošteva, vendar vseh ni treba uporabljati v vseh zadevah, saj nekatera od njih morda niso ustrezna. Ta merila so bila ocenjena v uvodnih izjavah od (27) do (39) začasne uredbe, kjer je bilo ugotovljeno, da številna merila niso ustrezna za zadevni primer. Tudi v zadevi Brosmann je ocena, ali različne vrste čevljev pripadajo k „zadevnemu izdelku“, temeljila le na treh merilih, ki so bila ustrezna za ta primer. Ker zainteresirane strani niso pojasnile, zakaj bi objektivna uporaba meril vodila k sklepu, da so moduli in celice različni izdelki, argumenta ni mogoče sprejeti.

(45)

Opozoriti je treba tudi, da imajo celice in moduli enake osnovne končne uporabe, in sicer se prodajajo za integracijo v solarne fotonapetostne sisteme. Delovanje modulov je neposredno povezano z delovanjem celic, kot je navedeno v uvodni izjavi (28) začasne uredbe.

(46)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se z izključitvijo rezin iz obsega izdelkov in zaradi precejšnje predelave, ki je potrebna za proizvodnjo modulov iz celic, izpodbija argument, da imajo celice in moduli enake končne uporabe. Trdilo se je tudi, da ocena glede enakih končnih uporab modulov in celic temelji na domnevi, da se za rezine, module in celice uporablja enak proizvodni proces.

(47)

Sklep, da ocena glede enakih končnih uporab modulov in celic temelji na proizvodnem procesu, je napačen. Čeprav obe trditvi izhajata iz uvodne izjave (36) začasne uredbe, to ne pomeni, da en sklep temelji na drugi domnevi. Besedna zveza „poleg tega“, ki loči obe trditvi, jasno kaže, da druga trditev ne temelji na prvi. Prav tako naj bi navedeni trditvi obravnavali ločena vprašanja pod naslovom„Končna uporaba in medsebojna zamenljivost“. Prva trditev glede proizvodnega procesa obravnava zamenljivost, druga pa končno uporabo. Osnovna domneva, da ocena glede enakih končnih uporab modulov in celic temelji na domnevi, da se za rezine, module in celice uporablja enak proizvodni proces, je zato napačna.

(48)

Glede dejanske končne uporabe celic in modulov zainteresirane strani ne oporekajo, da se moduli in celice prodajajo za integracijo v solarne fotonapetostne sisteme. Sklep, da imajo moduli in celice enako končno uporabo, je zato potrjen.

(49)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se monokristalne celice v Uniji ne proizvajajo in da njen izvoz takšnih celic ne tekmuje z industrijo Unije. Vendar je preiskava pokazala, da se monokristalne celice v Uniji proizvajajo. Ta trditev je bila zato zavrnjena. V vsakem primeru je Splošno sodišče v zadevi Brosmann navedlo, da „odsotnost proizvodnje Skupnosti določene vrste izdelka ni odločilnega pomena“.

(50)

Zainteresirane strani so trdile, da razširitev obsega preiskave na izdelke, „ki so od tam poslani“ (iz LRK) ni bila utemeljena, ker je bila preiskava uvedena le proti izdelkom s poreklom iz LRK.

(51)

Vendar pa je bilo blago, ki je poslano iz LRK, zajeto že v začetni fazi. V točki 5 obvestila o začetku (8) je navedeno, da „so družbe, ki dobavljajo zadevni izdelek iz Ljudske republike Kitajske, a so mnenja, da del ali celo celoten izvoz po carinskem poreklu ne izvira iz Ljudske republike Kitajske, pozvane, da se javijo v preiskavi in predložijo ustrezne informacije“. Zato je jasno, da so vse družbe, ki pošiljajo blago iz LRK, lahko sodelovale v tej preiskavi. Ker izdelek v preiskavi pogosto vključuje sestavne dele in dele iz različnih držav, je bilo v točki 5 obvestila o začetku določeno, da „se lahko sprejmejo posebne določbe“ za reševanje tega vprašanja.

(52)

Zato se šteje, da so bili vsi gospodarski subjekti, ki jih preiskava zadeva, ustrezno obveščeni o možnosti, da se sprejmejo posebne določbe v zvezi z blagom, ki se pošilja iz LRK, če je to primerno, in povabljeni k sodelovanju v preiskavi. Zato obseg preiskave ni bil razširjen na izdelke, „ki so poslani iz LRK“, saj so bili vključeni že od samega začetka.

(53)

Po razkritju so zainteresirane strani trdile, da je bila preiskava ne glede na določbe iz obvestila o začetku iz uvodne izjave (51) omejena na blago s poreklom iz LRK in ni ocenjevala vpliva blaga, poslanega iz LRK.

(54)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da so bili za zagotovitev ocene med preiskavo vsega blaga, poslanega iz LRK, in ne le blaga s poreklom iz LRK, sprejeti naslednji ukrepi:

(55)

Na podlagi tega se sklene, da je preiskava zajela vse blago s poreklom iz LRK ali ki je od tam poslano, in da ugotovitve preiskave, vključno z dampingom in škodo zajemajo vse blago s poreklom iz LRK ali od tam poslano.

(56)

Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani trdile, da je pritožba vsebovala le dokaze prima facie glede uvoza solarnih panelov s poreklom iz LRK in ne blaga, poslanega iz LRK. V zvezi s tem je treba pojasniti, da je pritožba dejansko vsebovala blago „iz LRK“, kar je mogoče videti na naslovnici, ki jo predložil vlagatelj z žigom. Pred to stranjo je še ena stran v dokumentaciji, ki res vsebuje besedilo „s poreklom iz Ljudske republike Kitajske“. Vendar ta primer ni bil del dokumentacije, ki jo je predložil pritožnik, ampak so ga službe Komisije dodale kot naslovnico, na kateri niso ponovile naslova pritožbe, ampak so uporabile ime preiskave. Zato se meni, da je pritožba zajela vse blago iz LRK, ne glede na to, ali je bilo s poreklom iz LRK ali ne.

(57)

Kitajski proizvajalci izvozniki so še nadalje trdili, da ni mogoče pričakovati, da bi proizvajalci izvozniki iz tretjih držav vedeli, da bodo tudi njihovi izdelki lahko del preiskave. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da se ukrepi ne uporabljajo za blago v tranzitu v smislu člena V GATT. Zato ukrepi na proizvajalce izvoznike brez dejavnosti v LRK ne bodo vplivali. Prav tako noben proizvajalec izvoznik v tretjih državah ni javil, da bi za izdelke, ki jih izvažajo, veljale protidampinške dajatve.

(58)

Isti proizvajalci izvozniki so trdili, da proizvajalci iz tretjih držav niso bili pozvani, naj se javijo in niso imeli priložnosti pokazati, da njihovi izdelki niso dampinški. Institucije menijo, da ukrepi na navedene proizvajalce izvoznike brez dejavnosti v LRK niso vplivali, saj bi bilo njihovo blago, če bi bilo poslano iz LRK, v tranzitu. Vsi drugi proizvajalci izvozniki so bili v obvestilu o začetku obveščeni, da so njihove dejavnosti del preiskave.

(59)

Kitajska vlada je trdila, da se ta člen v tej zadevi ne more uporabljati, čeprav člen 1(3) osnovne uredbe omogoča odstopanje od načela, da je država izvoznica država porekla. V podporo temu argumentu trdi, da ni bila narejena popolna analiza, ali je država izvoznica lahko država posrednica. Institucije se ne strinjajo s to razlago člena 1(3) osnovne uredbe. Nobena zainteresirana stran ne nasprotuje temu, da je v LRK proizvodnja velika. Ali je LRK država porekla končnih izdelkov, je odvisno od več dejavnikov. Analiza dampinga, škode, vzročne zveze in interesa Unije, ki so jo izvedle institucije, kaže na to proizvodnjo, ne glede na vprašanje, ali ima končan izvožen izdelek carinsko poreklo v LRK. Ker je bilo veliko znakov, da se ne bi vsi izdelki, ki so bili vsaj deloma proizvedeni v LRK, obravnavali, kot da imajo carinsko poreklo v LRK, so se institucije odločile, da je bilo treba zajeti tudi izdelke, pri katerih je LRK le država posrednica.

(60)

Kitajska vlada je poleg tega trdila, da ni primerljive cene za solarne panele v LRK, saj nobenemu kitajskemu izvozniku ni bil dodeljen TGO, zato se LRK ne more uporabljati kot država posrednica. Vendar v tej zadevi se opozarja, da so trije pogoji iz člena 1(3) osnovne uredbe navedeni le kot primeri in da vsi pogoji niso relevantni v vseh primerih. V tej zadevi je bilo treba primerljivo ceno določiti v primerljivi državi, saj nobenemu kitajskemu izvozniku ni bil dodeljen TGO, ta primerljiva cena pa je enaka ne glede na to, ali se LRK obravnava kot država porekla ali država posrednica. Zato je vprašanje, ali v „navedeni državi“ je primerljiva cena, nepomembna, saj v tej zadevi primerljiva cena ni bila določena v „navedeni državi“, temveč v primerljivi državi.

(61)

Po začasnem razkritju so zainteresirane strani trdile, da je opredelitev „solarni napajalniki, ki so sestavljeni iz manj kot šestih celic“, preozka in jo je treba razširiti na izdelke s podobno funkcijo, ki v tej opredelitvi niso zajeti, kot so izdelki podobne velikosti, ki uporabljajo večje število manjših celic.

(62)

Poleg tega so zainteresirane strani trdile, da je opredelitev „fotonapetostni izdelki iz kristalnega silicija, ki so trajno vgrajeni v električne naprave“ prav tako preozka, saj izključuje samo popolne električne naprave, medtem ko solarni sestavni deli za integracijo v električne naprave niso nujno izključeni.

(63)

Analiza navedenih argumentov je res pokazala, da je glede izključitve takšnih izdelkov bolj primerno dodati merilo na podlagi tehničnega standarda. Zlasti je bilo ugotovljeno, da opredelitve naslednjega standarda ustrezneje opredeljujejo izdelke, ki jih je treba izključiti iz področja uporabe ukrepov: mednarodni standard IEC 61730-1, razredi uporabe, razred C: Omejena napetost, omejena uporaba energije (str. 13) (9).

(64)

Po dokončnem razkritju so bile prejete pripombe glede izključitve na podlagi zgoraj navedenega mednarodnega standarda. Trdilo se je, da bi bilo namesto sklicevanja na standard izključitev bolj primerno opredeliti na podlagi izhodne napetosti in izhodne moči, kot „module ali panele z najvišjo izhodno napetostjo 50 V DC in z najvišjo izhodno močjo 50 W z le neposredno uporabo kot polnilniki baterije v sistemih z enakimi lastnostmi napetosti in moči“. To trditev je mogoče sprejeti in izključitev je nazadnje določena v skladu s to opredelitvijo.

(65)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je treba strešno integrirane solarne module izključiti iz obsega preiskave, saj združujejo funkcionalnost solarnega modula s funkcionalnostjo strešnika ali skrilavca. Zato niso neposredno zamenljivi s standardnimi solarnimi moduli.

(66)

Vendar je preiskava pokazala, da morajo standardni moduli in strešno integrirani solarni moduli izpolnjevati iste standarde za električne naprave. Poleg tega kljub temu, da strešno integriranih solarnih modulov ni mogoče enostavno nadomestiti s standardnimi moduli, jih je mogoče nadomestiti s kombinacijo standardnih modulov in strešnikov oziroma strešne kritine. Zato imajo ti izdelki enako osnovno tehnično lastnost proizvajanja električne energije iz sončne svetlobe. Dodana funkcionalnost (ki je sicer zagotovljena s strešnim materialom) se ni štela za bistveno in ne zadostuje za izločitev strešno integriranih solarnih modulov iz obsega izdelka.

(67)

Po dokončnem razkritju je ista zainteresirana stran trdila, da odsotnost dvojne zamenljivosti med strešno integriranimi solarnimi moduli in standardnimi solarnimi moduli pomeni, da je treba strešno integrirane solarne module izključiti iz obsega ukrepov, in se pri tem sklicevala na primer v zvezi z obutvijo  (10) na splošno ter zlasti na obutev „STAF“. Vendar so bili razlogi za izključitev obutve STAF številni in odsotnost dvojne zamenljivosti same po sebi za Splošno sodišče v zadevi Brosmann  (11) ni bil zadosten razlog, kar potrjuje, da se lahko zelo različni izdelki, na primer mestni in pohodniški čevlji, kljub razlikam štejejo za zadevni izdelek v eni sami protidampinški preiskavi.

(68)

Zainteresirana stran je trdila, da naj bi odsotnost proizvodnje v Uniji in dejstvo, da ima zainteresirana stran pravice intelektualne lastnine, potrjevala inovativnost in drugačnost strešno integriranih solarnih modulov. Glede primera v zvezi z obutvijo, ki jo je omenila zainteresirana stran, pa je Splošno sodišče v zadevi Brosmann navedlo, da „odsotnost proizvodnje Skupnosti navedene vrste obutve in obstoj patenta nista odločilna dejavnika“ (12). Zato se je obutev, narejena s patentirano tehnologijo, v navedenem primeru štela za zadevni izdelek.

(69)

Zainteresirana stran je prav tako trdila, da je treba strešno integrirane solarne module izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, saj se prodajajo po znatno višji ceni kot standardni moduli. Tudi v primeru v zvezi z obutvijo je bila obutev STAF nad določeno ceno izključena iz opredelitve zadevnega izdelka. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da strešno integrirani solarni modul združuje funkcionalnost solarnega modula in funkcionalnost strešnika ali skrilavca, kot je navedeno v uvodni izjavi (66). Neposredna primerjava cen je zato brezpredmetna, saj dodana funkcionalnost seveda vodi k višjim cenam.

(70)

V odgovoru na ta argument je zainteresirana stran trdila, da bi se bilo na podlagi teh argumentov nemogoče sklicevati na razlike v cenah kot dodatnega znaka, ki bi zadostoval za izločitev iz obsega izdelkov. Vendar je ta razlaga preveč daljnosežna. Prejšnja uvodna izjava navaja le, da v tem določenem primeru, kjer strešno integrirani moduli združujejo funkcionalnost zadevnega izdelka in še enega izdelka (v tem primeru strešnika ali skrilavca), cena seveda ni pomembna. To vsekakor ne pomeni, da v drugih primerih razlika v cenah ne more biti uporaben kazalec za določanje, ali se izdelek izključi iz opredelitve zadevnega izdelka.

(71)

Nazadnje, zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba njenemu dobavitelju strešno integriranih solarnih modulov odobriti dostop do minimalne cenovne zaveze. Vendar pa je videti, da zadevni kitajski izvoznik ni sodeloval v preiskavi in kot nesodelujoča stran ni upravičen do sodelovanja v zavezi. Te zahteve zato ni mogoče sprejeti.

(72)

Glede na navedeno se obseg izdelka dokončno opredeli kot fotonapetostni moduli ali paneli iz kristalnega silicija ter celice, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, razen če so v tranzitu v smislu člena V GATT. Celice so debeline največ 400 mikrometrov. Ta izdelek je trenutno uvrščen pod oznake KN ex 8501 31 00, ex 8501 32 00, ex 8501 33 00, ex 8501 34 00, ex 8501 61 20, ex 8501 61 80, ex 8501 62 00, ex 8501 63 00, ex 8501 64 00 in ex 8541 40 90.

(73)

Naslednje vrste izdelka so izključene iz opredelitve zadevnega izdelka:

(74)

Po izključitvi rezin je bila analiza spremenjena z izključitvijo podatkov in analize v zvezi z rezinami, če ni bilo določeno drugače. Glede na to, da so rezine predstavljale le majhen delež uvoza zadevnega izdelka v Uniji (približno 2 % vrednosti) med OP, se šteje, da je imela izključitev rezin zanemarljiv vpliv na ugotovitve ali pa nanje sploh ni vplivala. Obravnavane so bile vse pripombe zainteresiranih strani, vendar se je izključilo vsako sklicevanje na rezine, tudi če je bilo izpostavljeno. Zato se vsa sklicevanja na rezine in povezani podatki v zvezi z rezinami, navedeni v uvodnih izjavah začasne uredbe, ne uporabljajo več, tudi če se zadevne uvodne izjave potrdijo s to uredbo.

(75)

Zato se začasni sklepi, kot so spremenjeni na podlagi uvodnih izjav (26) do (74), dokončno potrdijo. Za namene tega postopka in v skladu z običajno prakso se zato šteje, da so vse vrste zadevnega izdelka en sam izdelek.

(76)

Po začasnem razkritju so zainteresirane strani trdile, da je bila TGO določena prepozno, tj. po koncu trimesečnega obdobja iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe, in da je treba preiskavo zato takoj zaključiti.

(77)

V zvezi s tem so navedene strani trdile, da je sprememba osnovne uredbe (13), ki naj bi podaljšala rok določitve TGO na osem mesecev, začela veljati šele po izteku trimesečnega roka, ki se je uporabljal pred tem. Sprememba naj bi veljala samo za prihodnje in tekoče preiskave, pri katerih se rok za določitev TGO takrat še ni iztekel.

(78)

Vendar pa člen 2 spremenjene osnovne uredbe jasno določa: „[t]a uredba se od 15. decembra 2012 uporablja za vse nove in vse tekoče preiskave“. Ta člen ali celo celotna uredba ne vsebuje omejitve „pri katerih se rok za določitev TGO takrat še ni iztekel“, ki so jo navedle zainteresirane strani. Zato te trditve ni mogoče sprejeti.

(79)

Po dokončnem razkritju je več zainteresiranih strani ponovilo svojo trditev, da je bila TGO določena prepozno, pri tem pa niso izpodbijale dejstva, da se sprememba osnovne uredbe iz uvodne izjave (78) uporablja za „vse tekoče preiskave“, vključno s to preiskavo. Zato se je dokončno sklenilo, da TGO ni bila določena prepozno.

(80)

Po dokončnem razkritju je en izvoznik trdil, da se TGO ne bi smelo zavrniti, saj tri družbe, ki so leta 2011 prenehale poslovati, niso imele enega jasnega svežnja osnovnih računovodskih evidenc. Zlasti je bilo izraženo vprašanje, po katerem računovodskem standardu bi morala družba, ki je prenehala poslovati, vseeno pripraviti take računovodske evidence.

(81)

V zvezi s tem se opozarja, da računovodski standardi ne določajo, katere družbe morajo pripraviti računovodske izkaze, temveč opredeljujejo, kako naj se ti računovodski izkazi pripravijo. V primeru LRK je to „računovodski standard za gospodarske družbe: osnovni standard“, ki v členu 4 določa, da „družba pripravi finančna poročila“. To je obvezna zaveza, iz katere družbe, ki so prenehale poslovati, niso izvzete.

(82)

Čeprav so te družbe prenehale poslovati, so še vedno imele v lasti sredstva (vključno z zemljišči, zgradbami, stroji in zalogami) in obveznosti ter so bile pravni subjekti vsaj do začetka leta 2013. Zato se meni, da bi te družbe morale objaviti računovodske evidence za leto 2011, pomanjkanje teh računovodskih evidenc pa pomeni kršitev merila 2.

(83)

Po dokončnem razkritju so izvozniki trdili tudi, da ugodnosti preferenčnih davčnih režimov in nepovratna sredstva ne pomenijo bistvenega dela njihovega prometa, kar naj bi potrjevala tudi vzporedna protisubvencijska preiskava.

(84)

V zvezi s tem je treba ponovno opozoriti, da je bila ta trditev obravnavana že v uvodni izjavi (65) začasne uredbe. Bilo je poudarjeno, da je zlasti zaradi značaja te prednosti absolutna ugodnost, prejeta v OP, nepomembna za ocenjevanje, ali je bilo izkrivljanje „bistveno“. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(85)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s tržnogospodarsko obravnavo, se vse ugotovitve v uvodnih izjavah (50) do (69) začasne uredbe potrdijo.

(86)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (70) začasne uredbe, je 18 sodelujočih proizvajalcev izvoznikov ali skupin proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, predložilo zahtevke za individualno preiskavo v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe. V tem primeru je vzorec že vključeval sedem skupin družb, ki jih običajno sestavlja več proizvajalcev izvoznikov, povezanih trgovcev in povezanih uvoznikov v Uniji ter v tretjih državah. Individualna preiskava 18 dodatnih (skupin) proizvajalcev izvoznikov poleg sedmih skupin proizvajalcev izvoznikov, vključenih v vzorec, bi pomenila preveliko breme in bi onemogočila pravočasen zaključek preiskave.

(87)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z individualno preiskavo, se vse ugotovitve v uvodnih izjavah (70) do (71) začasne uredbe potrdijo.

(88)

Zainteresirane strani so opozorile, da Indija ni ustrezna primerljiva država zaradi določb o lokalni vsebini za projekte v okviru pobude Jawaharlal Nehru National Solar Mission („JNNSM“). Ena stran je trdila, da se zahteva 75 % lokalne vsebine, medtem ko je druga stran trdila, da lahko indijski proizvajalci zaračunajo višje cene za module, ki so v celoti proizvedeni v Indiji. Nadalje sta trdili, da takšne zahteve znatno povečajo cene lokalnih izdelkov. V podporo tej trditvi je bil predložen članek iz indijskega časopisa (14). Vendar je bil ta članek objavljen skoraj eno leto po koncu OP, poleg tega pa niso bili predloženi dokazi o njegovem učinku v OP.

(89)

Vendar je bilo v istem članku navedeno, da se indijska solarna industrija sooča s „hudo konkurenco zahodnih in kitajskih proizvajalcev“. To je podprto z dejstvom, da se uvoz v Indijo postopoma povečuje, kot je navedeno v uvodni izjavi (92). Medtem ko je verjetno, da imajo zahteve po lokalni vsebini dejansko določen vpliv na indijski domači trg, se lahko kljub temu sklene, da je indijski trg, na katerem številne indijske in tuje družbe učinkovito tekmujejo med seboj, konkurenčen.

(90)

Poleg tega informacije, ki jih je objavilo Skupno raziskovalno središče („JRC“) (15), kažejo, da bo večina projektov JNNSM na voljo na spletu od leta 2015 naprej. Cilj za fotonapetostne sisteme, ki se priključijo na omrežje, v okviru JNNSM je za leto 2012 znašal le 50 MW v primerjavi s skupno zmogljivostjo za priključitev na omrežje Indije, ki je že junija 2012 presegla 1 GW. To kaže, da je bil v OP pomen JNNSM pri skupnih solarnih napravah v Indiji manjši od 5 %, zato učinek JNNSM in njegovih zahtev po lokalni vsebini, če so že obstajale v OP, kar zainteresirane strani niso potrdile, zelo omejen, če je obstajal. Večina naprav v OP je bila v pokrajini Gujarat (približno 65 %), spodbujale pa so jih državne podporne politike.

(91)

Zainteresirane strani so trdile, da je bil indijski trg med OP dejansko zaščiten pred uvozom iz različnih virov, vključno z LRK, ker se je o začetku protidampinške preiskave govorilo že od začetka leta 2012. Indija je 23. novembra 2012 res začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom solarnih celic in modulov iz LRK, Malezije, Tajvana in ZDA, tj. skoraj pet mesecev po koncu OP.

(92)

Vendar ta trditev ni podprta z razvojem uvoza solarnih celic in modulov, o katerem priča indijska trgovinska statistika (16):

(93)

Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je uvoz solarnih celic in modulov med letoma 2010/2011 in 2011/2012 drastično povečal, in sicer se je uvoz iz LRK povečal za več kot 600 %, celotni uvoz pa za več kot 400 %. Pozneje so se uvozne vrednosti nekoliko zmanjšale, vendar so se znižale tudi cene solarnih celic in modulov. Padec uvoznih vrednosti med letoma 2011/2012 in 2012/2013 je dejansko skladen z znižanjem cen, o katerem so v zvezi z istim obdobjem poročala specializirana svetovalna podjetja, kot je pvXchange, na podlagi česar je mogoče sklepati, da je obseg uvoza med letoma 2011/2012 in 2012/2013 ostal skoraj nespremenjen. Zato se sklene, da indijski trg med OP ni bil dejansko zaščiten pred uvozom iz različnih virov, vključno z LRK.

(94)

Po dokončnem razkritju je kitajska vlada trdila, da so ZDA 6. februarja 2013 zahtevale posvetovanja z Indijo v okviru postopkov reševanja sporov STO glede zahtev po lokalni vsebini JNNSM. Ta pravila o lokalni vsebini naj bi skupaj s protidampinško preiskavo iz uvodne izjave (91) v obdobju od aprila 2012 do marca 2013 povzročila 38-odstotno zmanjšanje vrednosti v primerjavi s predhodnim letom, kar je v nasprotju z rastjo v prejšnjih letih.

(95)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je zmanjšanje vrednosti posledica nižjih cen in ne obsega uvoza. Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran predložila informacije o razvoju obsega uvoza solarnih celic in modulov na indijskemu trgu med letom 2010 in marcem 2013. Ti podatki kažejo stalno rast obsega uvoza solarnih modulov in celic na indijski trg. Zato je bilo sklenjeno, da indijski trg dejansko ni bil zaščiten zaradi prihajajoče protidampinške preiskave, zatrjevani, a nedokazani, in v vsakem primeru največ majhni učinki zahtev po lokalni vsebini v okviru JNNSM, omenjeni v uvodni izjavi (90), pa niso preprečili stalne rasti obsega uvoza.

(96)

Poleg tega je izpostavljeno, da je obdobje od aprila 2012 do marca 2013, ki naj bi kazalo učinke JNNSM na uvoz v Indijo, večinoma po OP. Vsi morebitni učinki tega domnevnega zmanjšanja na OP so zato lahko le majhni.

(97)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je družba Tata Power Solar („Tata“) šele pred kratkim vstopila na trg in zato ni ustrezen proizvajalec iz primerljive države. V zvezi s tem je treba opozoriti, da družba, ki se je prej imenovala Tata BP Solar, proizvaja solarne module od leta 1989 in zato zanjo ne velja, da je na trg vstopila šele pred kratkim. Glede na informacije, ki jih je predložila druga zainteresirana stran, je Tata vstopila na trg bistveno prej kot pet največjih vzorčenih kitajskih izvoznikov.

(98)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je Tajvan bolj primerna primerljiva država kot Indija, ker je velikost tajvanskih družb bolj primerljiva z velikostjo kitajskih izvoznikov in ker je bilo sodelovanje s tajvanskimi proizvajalci že vzpostavljeno. Tudi druge zainteresirane strani so dvomile, da je Indija smiselna primerljiva država glede na sorazmerno majhno velikost družbe Tata, v zvezi s tem pa niso predlagale bolj primerne alternative.

(99)

Tajvanske družbe so res že sodelovale. Ena družba je sodelovala v celoti, druga pa je sodelovala le delno. Vendar je edina tajvanska družba, ki je sodelovala v celoti, manjša od družbe Tata, zlasti v smislu prodaje in proizvodnje modulov, ki predstavljajo približno 90 % prodaje zadevnega izdelka, medtem ko je prodaja družbe Tata znatno večja kot pri tajvanski družbi, ki ima v zvezi s tem le zanemarljivo prodajo, kot je navedeno v uvodni izjavi (76) začasne uredbe. Po dokončnem razkritju je en izvoznik vprašal, ali je bil vzpostavljen stik s tajvansko družbo, ki je sodelovala le deloma, da predloži manjkajoče informacije. V zvezi s tem se sklicuje na uvodno izjavo (76) začasne uredbe, ki pojasnjuje, da se Tajvan ni mogel uporabiti kot primerljiva država, saj so sodelujoče tajvanske družbe proizvajale skoraj izključno celice, kitajski izvoz pa večinoma sestavljajo moduli. To velja tudi za tajvanskega proizvajalca, ki je sodeloval le deloma. Ta proizvajalec se iz tega razloga že tako ni štel za ustreznega, zato se ni štelo za primerno, da se od te družbe zahtevajo dodatne informacije.

(100)

Ista zainteresirana stran je trdila, da izredno majhna prodaja modulov sama po sebi ne pomeni, da Tajvan ni primerljiva država, saj je mogoče brez težav ugotoviti stroške predelave celic v module. Vendar pa dejstva preiskave ne podpirajo te trditve. Izdelava modula iz celic zahteva več faz proizvodnje, v okviru katerih se ustvari precejšen del dodane vrednosti modula. Kot je navedeno v uvodni izjavi (137) začasne uredbe, je bila v OP povprečna razlika v ceni med celicami in moduli 555,92 EUR ali 54 %, medtem ko je povprečna razlika v stroških znašala 377,99 EUR ali 34 %. To bi pomenilo, da bi moral velik del možne tajvanske normalne vrednosti za module temeljiti na prilagoditvah zaradi stroškov predelave, zato Tajvana ni mogoče obravnavati kot bolj smiselnega od držav, kjer lahko normalna vrednost temelji na domačih prodajnih cenah za večino vrst zadevnih izdelkov. Zato se šteje, da je bila Indija za primerljivo državo izbrana na razumen način, ob upoštevanju razpoložljivih zanesljivih informacij.

(101)

Druga zainteresirana stran je trdila, da ni bilo podanih nobenih razlogov, zakaj se ZDA ni štela za primerno primerljivo državo. V zvezi s tem se navaja sklicevanje na uvodno izjavo (74) začasne uredbe, v kateri je jasno navedeno, „da ZDA ni primerna primerljiva država, predvsem ker je bil trg ZDA med delom OP zaščiten pred kitajskim uvozom s protidampinškimi in protisubvencijskimi ukrepi“. Ker ni bilo prejetih nobenih pripomb o navedeni zaščiti trga ZDA, stališče v zvezi s tem ostaja nespremenjeno.

(102)

Zainteresirane strani so trdile, da je rezultat izračuna dampinga izkrivljen zaradi razlik v ekonomijah obsega med kitajskimi proizvajalci in indijskim proizvajalcem. Zato se je preverilo, ali res obstaja povezava med obsegom proizvodnje družbe in njeno stopnjo dampinga.

(103)

Sedem skupin družb, vključenih v vzorec, vključuje dve srednje veliki skupini družb (Jinzhou Yangguang in Delsolar) ter pet velikih skupin družb (JingAo, LDK, Suntech, Trina in Yingli). Med srednje velikimi družbami ima Jinzhou Yangguang najnižjo stopnjo, Delsolar pa najvišjo. Stopnje petih velikih družb so nekje vmes. To jasno kaže, da ni nobene povezave med ekonomijo obsega in stopnjo dampinga. Zato se šteje, da izračun dampinga ni izkrivljen zaradi razlik v ekonomijah obsega med kitajskimi proizvajalci in indijskim proizvajalcem.

(104)

Po dokončnem razkritju so zainteresirane strani trdile, da odsotnost povezave med ekonomijami obsega in stopnjami dampinga ne kaže, da učinek na ekonomije obsega in primerljivost cen ne obstaja. V položaju, ko stopnja dampinga temelji na enaki normalni vrednosti za vse izvoznike kot v tem primeru, je stopnja dampinga odvisna večinoma od izvoznih cen. Odsotnost povezave med ekonomijami obsega in stopnjo dampinga zato prav tako kaže odsotnost povezave med ekonomijami obsega in prodajnimi cenami. Zato se sklene, da razlike med ekonomijami obsega v tem primeru ne vplivajo na primerljivost cen.

(105)

Ena zainteresirana stran je trdila, da ima proizvajalec v primerljivi državi izjemno visoke domače prodajne cene, ki so domnevno precej višje od prodajnih cen industrije Unije, saj stopnja dampinga znatno presega stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. To trditev je podprla s primerjavo med indijskimi normalnimi vrednostmi in prodajnimi cenami industrije Unije. Ta primerjava pa je pomanjkljiva, saj indijska normalna vrednost temelji samo na dobičkonosni prodaji. Zlasti v primerih, ko industrija Unije ustvarja izgube, ni presenetljivo, da dobičkonosne cene v Indiji presegajo povprečne cene industrije Unije. Zato dejstvo, da indijska normalna vrednost presega povprečne cene industrije Unije, ne dokazuje, da je izbira Indije za primerljivo državo neprimerna.

(106)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so cene družbe Tata izkrivljene, saj je povezana z družbo Tata Power, ki je družba za javne storitve. To naj bi družbi Tata omogočalo, da zaračuna višje cene na območjih, ki jih pokriva Tata Power. Vendar ni bilo predloženih podpornih dokazov, poleg tega pa domnevni učinek ni bil količinsko opredeljen. Te trditve zato ni bilo mogoče sprejeti.

(107)

Po dokončnem razkritju je en izvoznik trdil, da je Tata nekonkurenčna družba z visokimi proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami, kar naj bi bil razlog, da je družba BP Solar decembra 2011 izstopila iz skupnega podjetja. V podporo navedenega je citiran članek, v katerem je navedeno, da „izstop BP iz solarne industrije po približno štirih desetletjih kaže, kako konkurenčen in natrpan je postal trg sončne energije“. Vendar v tem članku Tata ni bila izpostavljena kot nekonkurenčna družba, temveč je bil obravnavan splošen položaj na trgu solarnih panelov, saj je članek poročal o „brezobzirni konkurenci, ki je značilna za industrijo“ in o tem, da so „mnoge družbe po svetu zaprle tovorne, odpustile na stotine delavcev in vložile predlog za stečajni postopek“. Ta članek torej ne more dokazati, da je Tata nekonkurenčna družba z visokimi proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami.

(108)

Po razkritju je en izvoznik trdil, da Tata v tekoči indijski protidampinški preiskavi iz uvodne izjave (91) zaradi velikega uvoza celic ni bila vključena kot del indijske nacionalne industrije. Čeprav je bilo potrjeno, da Tata v tekoči indijski protidampinški preiskavi res ni del indijske nacionalne industrije, to samo po sebi ne pomeni, da Tata ni ustrezen proizvajalec iz primerljive države. Normalna vrednost je temeljila izključno na celicah in modulih, ki jih je Tata proizvedla v Indiji, in ne na uvoženem blagu. Dejstvo, da so bili pri proizvodnji nekaterih izdelkov uporabljeni uvoženi izdelki, ne pomeni, da izračunana normalna vrednost ni reprezentativno za Indijo, saj poleg tega večinoma temelji na prodajnih cenah in ne na stroških.

(109)

Kitajska vlada je trdila, da naj bi prodaja modulov družbe Tata pomenila le 0,3 % kitajskega izvoza v EU in se zato ne more šteti za reprezentativno, pri tem pa se je sklicevala na sodbo Sodišča v zadevi Detlef Nölle  (17). V tej zadevi je Sodišče menilo, da skupna proizvodnja v državi znaša le 1,25 % obsega izvoza v EU, kar je znak, da zadevni trg ni zelo reprezentativen. V tem primeru kitajska vlada ni primerjala skupne proizvodnje Indije s skupnim kitajskim izvozom, temveč le proizvodnjo ene indijske družbe s skupnim izvozov vseh kitajskih izvoznikov. Vendar je ta primerjava napačna, saj na konkurenčnem trgu z več udeleženci količine, povezane le z enim proizvajalcem, niso znak reprezentativnosti celotnega trga. Poleg tega to ni primerjava iz zadeve Detlef Nölle, v kateri se je skupna proizvodnja države primerjala s skupnim izvozom. Glede na informacije Kitajske gospodarske zbornice za izvoz in uvoz strojev se je napovedovalo, da bo proizvodnja v Indiji presegla 2 GW pred koncem leta 2012, tj. kmalu po koncu OP. Taka proizvodnja bi znašala 14 % kitajskega izvoza v EU, kar je bistveno več od 5-odstotnega okvirnega praga, ki je bil omenjen v sodbi Detlef Nölle.

(110)

Po razkritju se je ena zainteresirana stran sklicevala na dejstvo, da Tata nima integracije višje v prodajni verigi in mora rezine dobavljati od tretjih strani. To pomanjkanje vertikalne integracije višje v prodajni verigi naj bi povzročilo višje stroške v primerjavi z vertikalno integriranimi kitajskimi proizvajalci. Vendar ta trditev ni bila utemeljena. Zlasti bi bili skupni stroški družbe Tata le višji, če bi njena kupna cena za rezine presegala stroške proizvodnje rezin, kar ni gotovo, saj so mnoge družbe v sektorju sončne energije v OP ustvarjale izgubo. Poleg tega tudi večji vertikalno integrirani kitajski proizvajalci pogosto kupujejo velike količine rezin od neodvisnih dobaviteljev, kar podpira sklep, da pomanjkanje vertikalne integracije v rezine ni nujno razlog za višje cene modulov in celic.

(111)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je primerljiva država nekonkurenčna. Trditev je podprla z dejstvom, da je proizvodnja solarnih celic v Indiji leta 2013 dosegla najnižjo raven po petih letih. Vendar je bilo v poročilu, ki ga je zainteresirana stran citirala, navedeno, da je bila proizvodnja celic v Indiji v OP še vedno na visoki ravni in blizu opažene najvišje ravni. Proizvodnja se je bistveno zmanjšala po OP, kar ni imelo učinka na rezultate preiskave.

(112)

Drug argument, ki naj bi podpiral trditev, da je primerljiva država nekonkurenčna, je protidampinška preiskava iz uvodne izjave (91). Institucije opažajo, da navedena preiskava še poteka, zato na njeni podlagi ni mogoče oblikovati sklepov. Na splošno protidampinške preiskave niso znak pomanjkanja konkurenčnosti, temveč znak, da nacionalna industrija meni, da tekmeci iz tretjih držav zanjo uporabljajo nepoštene trgovinske prakse.

(113)

Na splošno Komisija meni, da izbira Indije za primerljivo državo ni neprimerna.

(114)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s primerljivo državo, se vse ugotovitve iz uvodnih izjav od (72) do (77) začasne uredbe potrdijo.

(115)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran predložila pripombo, da indijske družbe prodajajo predvsem module, ki niso namenjeni za priključitev na električno omrežje in katerih cene in stroški so višji kot pri modulih, ki se priključijo na omrežje in jih prodajajo kitajski izvozniki. Nadalje se je trdilo, da imajo moduli, ki se ne priključijo na omrežje, manjšo izhodno moč kot moduli, ki se lahko priključijo.

(116)

V zvezi s tem je treba omeniti, da je bila za „standardne velikosti“ modulov z več kot 36 celicami, ki se običajno priključijo na omrežje, določena drugačna normalna vrednost kot za manjše module s 36 celicami ali manj, ki se običajno uporabljajo ločeno od električnega omrežja. Zato se šteje, da so vse normalne vrednosti, ki so bile določene za posamezne vrste izdelka, vključno z moduli, ki niso namenjeni za priključitev na električno omrežje, in moduli, ki se uporabljajo priključeni na omrežje, primerne.

(117)

Druga zainteresirana stran je navedla, da družba Tata deluje tudi kot razvijalec projektov in zato njena prodaja ni primerljiva s prodajo modulov kitajskih proizvajalcev izvoznikov. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se primerjava med indijskimi domačimi cenami in kitajskimi izvoznimi cenami nanaša izključno na prodajo modulov ter da se prodaja celotnih projektov ali integriranih rešitev pri določitvi normalne vrednosti ni upoštevala, ker se je štela za neprimerljivo.

(118)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z normalno vrednostjo, se vse ugotovitve iz uvodnih izjav od (78) do (86) začasne uredbe potrdijo.

(119)

Po začasnem razkritju so nekateri vzorčeni izvozniki predložili pripombe v zvezi z manj pomembnimi vprašanji glede izvozne cene, ki se je uporabila za določitev stopnje dampinga. Utemeljene pripombe so se upoštevale, zato so bile stopnje dampinga zadevnih družb nekoliko spremenjene.

(120)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z izvozno ceno, se vse ugotovitve iz uvodnih izjav od (87) do (89) začasne uredbe potrdijo.

(121)

Po začasnem razkritju so nekateri vzorčeni izvozniki predložili pripombe v zvezi z manj pomembnimi vprašanji glede prilagoditve, ki so se uporabile pri primerjavi izvoznih cen. Utemeljene pripombe so se upoštevale, zato so bile stopnje dampinga zadevnih družb nekoliko spremenjene.

(122)

Po začasnem razkritju je bila odkrita stvarna napaka, zaradi katere je bila prilagoditev normalne vrednosti za domači prevoz nepravilna. Ta napaka je bila popravljena, zato so se stopnje dampinga nekoliko znižale.

(123)

Po razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da je prilagoditev ravni trgovine lahko upravičena, saj zainteresirana stran ne prodaja neposredno monterjem, temveč posrednikom in distributerjem. Zainteresirana stran je zahtevala podrobne informacije o prodajnih poteh proizvajalca iz primerljive države, ki niso bile predložene zaradi varstva zaupnih informacij. Zato so bile stranke proizvajalca iz primerljive države razvrščene v različne kategorije glede na obseg prodaje, kar je pokazalo, da prilagoditev ravni trgovine ni bila upravičena.

(124)

V odgovoru na to analizo je zainteresirana stran priznala, da bi bile posledica razlik v obsegu prodaje razlike v cenah, vendar še vedno trdila, da bi se zaračunale višje cene za monterje kot za distributerje/posrednike, tudi če bi monterji kupili podobno količino kot distributerji/posredniki. Vendar ta trditev ni bila utemeljena in je zato ni bilo mogoče upoštevati.

(125)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z izvozno ceno, se vse ugotovitve iz uvodnih izjav od (90) do (92) začasne uredbe potrdijo.

(126)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je zahteval popolno razkritje svojih izračunov dampinga in trdil, da drugače ne more predložiti pripomb o njihovi točnosti. Ker tej družbi TGO ni bila dodeljena, je njena normalna vrednost temeljila na podatkih Indije kot primerljive države. Ker je v primerljivi državi v tej preiskavi v celoti sodeloval le en proizvajalec, zaradi varstva zaupnih informacij ni mogoče razkriti informacij primerljive države o ravni vrste izdelka. Zato je treba to trditev zavrniti.

(127)

Za vzorčene družbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste podobnega izdelka, določena za primerljivo državo, primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe.

(128)

Tehtana povprečna stopnja dampinga sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki niso bili vključeni v vzorec, je bila izračunana v skladu z določbami člena 9(6) osnovne uredbe. V skladu s tem je bila ta stopnja določena na podlagi stopenj, ugotovljenih za vzorčene proizvajalce izvoznike.

(129)

Na podlagi tega je bila dokončna stopnja dampinga za sodelujoče družbe, ki niso bile vključene v vzorec, določena na 88,1 %.

(130)

Za vse druge proizvajalce izvoznike iz LRK so bile stopnje dampinga določene na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. V ta namen je bila raven sodelovanja najprej ugotovljena s primerjavo obsega izvoza v Unijo, ki so ga prijavili sodelujoči proizvajalci izvozniki, z obsegom kitajskega izvoza, kot je določen v uvodni izjavi (167).

(131)

Sodelujoče družbe so pomenile več kot 80 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo, zato se lahko šteje, da je bila raven sodelovanja visoka. Ker ni bilo razloga za mnenje, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik načrtno vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni vzorčene družbe z najvišjo stopnjo dampinga. To se je štelo za primerno, ker ni bilo dokazov, da je stopnja dampinga nesodelujočih družb nižja, in da bi se zagotovila učinkovitost vseh ukrepov.

(132)

Na podlagi tega so dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, naslednje:

(133)

Podobni izdelek je proizvajalo približno 215 proizvajalcev Unije. Institucije so preverile trditve zainteresiranih strani, da je število večje; pri preverjanju se je razkrilo, da so bili domnevni dodatni proizvajalci v resnici proizvajalci izvozniki, z njimi povezani uvozniki, distributerji in monterji.

(134)

Po začasnem razkritju je več strani nasprotovalo dejstvu, da so bili podatki, ki jih je zagotovilo neodvisno svetovalno podjetje Europressedienst („svetovalec“), med drugim uporabljeni za določitev proizvodnje Unije, proizvodne zmogljivosti Unije in drugih makroekonomskih kazalnikov škode v zvezi z industrijo Unije in podatkov o uvozu. Te strani so dvomile v neodvisnost svetovalca in trdile, da je povezan s pritožnikom. Zahtevale so tudi pojasnila glede podlage, na kateri je Komisija izbrala svetovalca, in izrazile dvom o njegovi strokovnosti pri zbiranju gospodarskih podatkov v zvezi s fotonapetostnim sektorjem. V zvezi s tem se je trdilo, da bi morala Komisija svoje ugotovitve utemeljiti s podatki iz drugih razpoložljivih virov, zlasti znanih raziskovalnih inštitutov. Nazadnje se je združenje AFASE sklicevalo na dokument o dobrih praksah za predložitev gospodarskih dokazov in zbiranje podatkov v primerih, ki so povezani z uporabo členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), in v primeru združitve ter s tem izpodbijalo zanesljivost podatkov, ki jih je predložil svetovalec.

(135)

Glede domnevne povezave med svetovalcem in pritožnikom zadevne zainteresirane strani niso predložile dokazov, da takšna povezava obstaja. Poleg tega preiskava ni pokazala, da med njima obstaja odnos, ki presega izključno komercialni značaj. Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da so obstajali znaki, da so dokazi prima facie, ki jih je v pritožbi predložil pritožnik, industrija Unije, temeljili na podatkih, ki jih je zagotovil isti svetovalec. Čeprav se priznava, da so bile ugotovitve za nekatere kazalnike dejansko podobne dokazom, predloženim v pritožbi, to še ne pomeni nujno, da so bile oblikovane na podlagi samo enega vira. V zvezi s tem so v pritožbi navedeni različni uporabljeni viri.

(136)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (99) začasne uredbe, je Komisija menila, da je v sedanji preiskavi primerno uporabiti to svetovalno podjetje zaradi nerazpoložljivosti potrebnih makroekonomskih podatkov, ki se nanašajo na celoten trg Unije, in uvoznih podatkov iz drugih javnih virov. Komisija je pred izbiro podjetja Europressedienst ocenila metodologijo, ki jo svetovalec uporablja za zbiranje ustreznih podatkov, ter njegovo zmožnost, da zagotovi potrebne podatke za vsako posamezno vrsto izdelka in za celotno obravnavano obdobje.

(137)

Poleg tega so se podatki, ki jih je zagotovil svetovalec, med preiskavo navzkrižno preverjali z drugimi razpoložljivimi viri, če je bilo to mogoče, in so bili potrjeni. V zvezi s tem je treba opozoriti, da na trgu obstaja več raziskovalnih podjetij, specializiranih za zbiranje statističnih podatkov o fotonapetostnem sektorju, in da vrednosti, ki jih sporočajo, skoraj nikoli niso enake. To je posledica dejstva, da raziskovalni inštituti težko izračunajo natančne številke, zato sporočeni kazalniki fotonapetostnega trga vedno temeljijo na ocenah, neodvisno od tega, kdo te številke sporoči. V zvezi s tem je navzkrižno preverjanje, ki ga je izvedla Komisija, vključevalo primerjavo trendov podatkov, prejetih od svetovalca, s trendi razpoložljivih enakih podatkov, ki so jih o istih temah objavila druga raziskovalna podjetja, Skupni raziskovalni center (Joint Research Center – „JRC“) Komisije in Evropsko industrijsko združenje za fotovoltaiko (European Photovoltaic Industry Association – „EPIA“). Navzkrižno preverjanje ni razkrilo nobenih pomembnih razlik, saj so bili trendi kazalnikov, vključenih v navzkrižno preverjanje, podobni. Torej začasne ugotovitve niso temeljile le na podatkih, ki jih je zagotovil svetovalec, ampak tudi na analizi Komisije in njeni presoji teh podatkov. Kot je navedeno v uvodni izjavi (9), je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov opravila tudi preveritveni obisk v prostorih svetovalca. Komisija je opravila pregled na kraju samem v prostorih svetovalca, da bi preverila zanesljivost metodologije in predloženih podatkov.

Pregled na kraju samem je bil opravljen kot nadaljnji ukrep po navzkrižnem preverjanju podatkov s strani Komisije, da bi se pridobila dodatna zagotovila glede zanesljivosti in kakovosti podatkov in povezane metodologije. Preveritev na kraju samem se je štela za primerno za uporabo načela dobrega upravljanja, tudi če navedenih podatkov ni predložila zainteresirana stran, ampak svetovalec. Tako je Komisija dobila dodatna zagotovila glede zanesljivosti podatkov svetovalca.

(138)

Ena stran je trdila, da metodologija navzkrižnega preverjanja, ki jo je uporabila Komisija, ni bila dovolj podrobno pojasnjena, ter zahtevala, da bi bilo treba razkriti druge vire, uporabljene za navzkrižno preverjanje. Ta stran je nadalje trdila, da je bila uporabljena metodologija v vsakem primeru neveljavna, ker so bili primerjani samo trendi različnih virov in ne absolutne vrednosti.

(139)

Kar zadeva druge vire, uporabljenih za navzkrižni preverjanje podatkov, ki jih je zagotovil svetovalec, so to bila poročila, ki sta jih o enakih temah objavila JRC in EPIA. Glede primerjave podatkov z drugimi viri je treba poudariti, da ni pokazala samo podobnih trendov, ampak tudi podobne vrednosti. Zato je bilo sklenjeno, da je bila uporabljena ustrezna metodologija, trditve v zvezi s tem pa so bile zavrnjene.

(140)

V zvezi s strokovnostjo svetovalca je treba opozoriti, da je njegova glavna dejavnost zbiranje podatkov, povezanih s fotonapetostnim sektorjem, in razvoj posodobljene baze podatkov družb, ki delujejo na fotonapetostnemu trgu. Ti podatki se objavljajo v specializiranih revijah o fotonapetostni industriji in jih uporabljajo tudi posamezne družbe, za katere svetovalec opravlja specializirane raziskave. Baza podatkov, ki jo razvija Europressedienst, se redno posodablja in objavlja. Poleg tega ima svetovalec večletne izkušnje v tem sektorju. Natančneje, metodologija svetovalca vključuje zbiranje, navzkrižno preverjanje in združevanje informacij z uporabo različnih virov, ki so na voljo na trgu. V ta namen zbira podatke s pomočjo standardnih vprašalnikov, poslanih družbam, ki so vključene v bazo podatkov, ali prek telefona, zlasti od proizvajalcev Unije, ali pa na specializiranih sejmih, kjer pridobiva podatke zlasti od proizvajalcev iz tretjih držav. Kadar podatkov ni mogoče pridobiti na navedene načine, Europressedienst preveri računovodska poročila družb v fotonapetostnem sektorju ali pa prosto sodeluje z drugimi raziskovalnimi inštituti, da bi pridobil ali navzkrižno preveril podatke. Preverjeno in potrjeno je bilo, da svetovalec te vire uporablja v okviru vsakodnevnih dejavnosti. Glede na navedeno se je štelo za primerno, da se v sedanji preiskavi uporabijo storitve podjetja Europressedienst, trditve strani v zvezi s tem pa so bile zato zavrnjene.

(141)

V zvezi z dokumentom o dobrih praksah za predložitev gospodarskih dokazov, ki ga je izdala pristojna služba Komisije („Dobre prakse“), je treba pripomniti naslednje. Prvič, to je dokument, ki ne more vključiti Komisije, ker ga ni sprejel kolegij, ampak ga je objavila pristojna služba, da bi stranem zagotovila priporočila za predložitev gospodarskih dokazov. Drugič, dobre prakse se nanašajo na predložitev gospodarske analize in podatkov, ki se uporabljajo v nekaterih preiskavah v zvezi s konkurenco v skladu s členoma 101 in 102 PDEU, in v primerih združitev. Veljavnih pravil, dokaznih standardov in preiskovalnih pristojnosti Komisije v primerih v zvezi s konkurenco ni mogoče primerjati s preiskavami trgovinske zaščite, za katere velja popolnoma drugačen niz pravil.

(142)

Po začasnem razkritju je več strani nasprotovalo metodologiji, ki jo uporablja svetovalec, in trdilo, da ne dosega priznanih znanstvenih standardov. Vendar pa je bila metodologija ocenjena, kot je navedeno v uvodni izjavi (137), pridobljeni podatki pa so bili navzkrižno preverjeni, zaradi česar so se šteli za skladne z drugimi objavljenimi podatki in zato za upravičeno zanesljive. Posebna vprašanja, ki so jih izpostavile zainteresirane strani, predvsem združenje AFASE, so bila pojasnjena in dana na voljo v dokumentaciji preiskave, odprti za pregled zainteresiranih strani.

(143)

CCCME je trdil, da metodologija združevanja podatkov ni bila pojasnjena. Ta trditev je bila zavrnjena, saj so bile ustrezne informacije dane na voljo vsem zainteresiranim stranem v dokumentaciji preiskave, odprti za pregled zainteresiranih strani.

(144)

Po dokončnem razkritju je več strani ponovilo pomisleke glede izbire svetovalca, ki jo je opravila Komisija, in glede kakovosti zagotovljenih podatkov. V zvezi s tem so trdile, da je mogoče podatke svetovalca naročiti in kupiti na ad hoc podlagi, da bi se izpolnile posebej opredeljene zahteve potencialnih strank, in da zato morda niso objektivni. Poleg tega je CCCME nasprotoval trditvi, da se lahko podatki, ki jih je zbral svetovalec, štejejo za trdne dokaze v smislu člena 3(2) osnovne uredbe, ker so podatki v veliki meri temeljili na predpostavkah in ocenah. Poleg tega se je trdilo, da zagotovljeni podatki niso bili zadostno podprti z dokazi iz spisa ter da niso imeli pritrdilnega, objektivnega in preverljivega značaja.

(145)

V zvezi s temi trditvami je treba omeniti uvodni izjavi (136) in (137), v katerih so navedene dodatne informacije o izbiri svetovalca. Poleg tega je treba omeniti, da je Komisija najela svetovalca na podlagi najboljših informacij, ki so bile na voljo v tistem trenutku, in v popolni skladnosti s finančno uredbo Komisije, ki velja za postopek. Treba je tudi dodati, da je bila zmožnost svetovalca, da pravočasno zagotovi vse potrebne podatke, zelo pomembna, ker je Komisija bila zavezana k spoštovanju zakonsko predpisanih rokov za objavo začasnih ugotovitev v potekajoči preiskavi.

(146)

Kar zadeva kakovost zagotovljenih podatkov in vprašanja, ali se lahko štejejo za trdne dokaze v skladu s členom 3(2) osnovne uredbe, kot je omenjeno v uvodni izjavi (137), je bila kakovost svetovalčeve metodologije za zbiranje podatkov proučena in ocenjena kot zadovoljiva. Poleg tega, kot je tudi omenjeno v isti uvodni izjavi, so bili podatki, ki jih je zagotovil svetovalec, navzkrižno preverjeni z drugimi viri, če je bilo to mogoče, in ugotovljeno je bilo, da so sprejemljivo točni. Nazadnje je treba poudariti, da ima svetovalec eno zbirko podatkov, ki se redno posodablja, neodvisno od potreb in zahtev stranke. Ista zbirka podatkov se uporablja za združevanje in dostavo statističnih podatkov s področja fotonapetostne industrije različnim strankam, zato je bilo treba zavrniti trditev, da podatki niso objektivni.

(147)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da Komisija ni razkrila virov, uporabljene metodologije in družb, s katerimi je svetovalec sodeloval pri zbiranju zagotovljenih makroekonomskih podatkov. Druga zainteresirana stran je ponovila, da metodologija, ki jo je uporabil svetovalec, daje netočne rezultate. Več zainteresiranih strani je zahtevalo dodatne informacije o metodologiji, ki jo je uporabil svetovalec, na primer informacije o povprečnih časih odziva na vprašalnike/ankete, o odstotkih podatkov, zbranih po posameznih kanalih, o preverjanju, o ocenah/predpostavkah, uporabljenih za pripravo podatkov, o številu družb, za katere so bili narejene ocene in vsaj o razponu števila zaposlenih pri svetovalcu.

(148)

V zvezi s temi trditvami je treba opozoriti, da je Komisija po uvedbi začasnih ukrepov zainteresirane strani seznanila z metodologijo in viri, ki jih je svetovalec uporabil pri združevanju podatkov, ter obravnavala posebna vprašanja zainteresiranih strani v zvezi s tem, ki so se pojavila po začasnem razkritju. Šteje se, da so dodatne zahteve za informacije, ki so jih po dokončnem razkritju predložile zadevne zainteresirane strani, izpolnjene z informacijami, ki so bile v obsegu, ki ga dopuščajo omejitve zaradi zaupnosti, dane na voljo po uvedbi začasnih dajatev. Poleg tega je treba poudariti, da je Komisija na kraju samem preverila, kako svetovalec zbira in združuje podatke, in ustrezne temeljne postavke za združevanje podatkov. Rezultati preverjanja so bili zadovoljivi, Komisija pa je dobila zagotovila o razumnosti temeljnih predpostavk in o kakovosti podatkov, ki jih je zagotovil svetovalec. Poleg tega strani niso izpodbijale podatkov samih po sebi.

(149)

Po dokončnem razkritju je druga stran zahtevala pojasnila glede števila proizvajalcev Unije, ki jih je svetovalec upošteval v svoji zbirki podatkov, ter glede prekrivanja med temi in približno 215 proizvajalci Unije, ki so znani Komisiji. V zvezi s tem je treba pojasniti, da so proizvajalci Unije, ki jih je upošteval svetovalec, večinoma isti kot tisti, ki predstavljajo industrijo Unije v tej preiskavi, kot je omenjeno v uvodni izjavi (133).

(150)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da je Komisija izvedla analizo škode na neskladen način, ker je bila opravljena ločeno za module in celice, medtem ko so bili izračuni škode in stopnje dampinga izvedeni kot tehtano povprečje za module in celice skupaj. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so kazalniki res bili prikazani ločeno za posamezno vrsto izdelka, sklepi glede posameznega kazalnika pa se nanašajo na izdelek v preiskavi kot celoto. Opozoriti je treba tudi, da so moduli in celice en sam izdelek, zato so bile stopnje dampinga in stopnja odprave škode določene na tej podlagi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(151)

Nazadnje je druga stran trdila, da je izračun vrednosti makroekonomskih kazalnikov v OP napačno temeljil na preprostem povprečju let 2011 in 2012, ker takšna metodologija ni objektivna in ne daje rezultatov, ki izražajo resnično stanje v OP. Pojasnjeno je, da je preprosto povprečje podatkov bilo uporabljeno samo, ko so v zadevnih obdobjih obstajali podobni trendi. Če so bili trendi različni, je bila metodologija ustrezno prilagojena glede na tržno stvarnost. Zadevna stran ni podrobneje pojasnila, v kolikšni meri rezultati uporabljene metodologije ne izražajo tržne stvarnosti. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(152)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (98) do (101) začasne uredbe potrdijo.

(153)

Več strani je trdilo, da bi bilo treba škodo oceniti ločeno za zaprti trg in prosti trg. Ena stran je trdila, da bi bilo treba podatke, ki se nanašajo na celice, namenjene lastni uporabi, izključiti iz ocene škode, ker dampinški uvoz nanje ne vpliva.

(154)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (105) začasne uredbe, je treba potrošnjo, obseg prodaje, proizvodnjo, proizvodno zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, rast, naložbe, zaloge, zaposlenost, produktivnost, denarni tok, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala in višino stopnje dampinga proučiti glede na celotno dejavnost industrije Unije, tj. vključno z lastno uporabo, saj ima konkurenca uvoza iz zadevne države enak vpliv tudi na proizvodnjo izdelkov za zaprti trg.

(155)

Preiskava je torej pokazala, da so bili vertikalno integrirani proizvajalci Unije prisiljeni uvažati dampinške izdelke (celice) in ustaviti proizvodnjo teh izdelkov, katere stroški so bili višji od uvozne cene, zaradi pritiska na cene, ki se je izvajal z dampinškim uvozom. Poleg tega je preiskava pokazala, da je trend cen na prostem in zaprtem trgu podoben, kar kaže tudi, da zadevni uvoz enako vpliva na cene na obeh trgih.

(156)

Po dokončnem razkritju je več strani ponovilo, da Komisija ni uspela zagotoviti ustrezne in utemeljene analize zaprtega trga, oziroma zakaj ni bila opravljena ločena analiza. Ena stran je trdila, da ni bilo zagotovljenih nobenih informacij o pomembnosti proizvodnje Unije, namenjene za lastno uporabo. Poleg tega je trdila, da je uvodna izjava (106) začasne uredbe, ki navaja, da cene na zaprtem trgu ne izražajo vedno tržnih cen, v nasprotju s sklepi iz uvodne izjave (155), da je trend cen na prostem trgu podoben tistemu na zaprtem trgu.

(157)

Najprej je treba omeniti, da so v uvodni izjavi (105) začasne uredbe določeni razlogi, zakaj se je štelo primerno, da se proučijo kazalniki škode (razen dobičkonosnosti) glede na celotno dejavnost industrije Unije, vključno z lastno uporabo. V zvezi s tem je treba opozoriti, kot je določeno v isti uvodni izjavi, da je preiskava razkrila, da je na proizvodnjo, namenjeno lastni uporabi, enako vplivala konkurenca uvoza iz LRK, ki je kot takšne zainteresirane zadevne strani niso izpodbijale. Trditev, da niso bile navedene obrazložitve, zakaj ni bila opravljena ločena analiza, je bilo zato treba zavrniti. Prav tako, ker izhaja iz tega sklepa, je bilo treba zavrniti tudi trditev, da bi bilo treba opraviti takšno ločeno analizo zaprtega trga.

(158)

Nadalje, čeprav se na podlagi navedenega pomembnost proizvodnje Unije, namenjene za lastno uporabo, ni štela za bistveni element, je treba omeniti, da je proizvodnja celic v Uniji, namenjena za lastno uporabo, pomenila približno polovico skupne proizvodnje v OP. Nazadnje je treba pojasniti, da dejstvo, da cene na zaprtem trgu ne izražajo cen na prostem trgu, ni nujno v nasprotju z dejstvom, da je trend cen enak na obeh trgih, saj sta lahko še vedno na različnih stopnjah ali pa so gibanja cen na višji ali nižji stopnji, zato je prikazano drugačno stanje. Na podlagi navedenega so bile trditve v zvezi z zaprtim trgom zavrnjene.

(159)

Zadevne strani niso predložile nobenih informacij, ki bi lahko zmanjšale pomen ugotovitev glede določitve trga Unije. Na podlagi tega so trditve v zvezi s tem zavrnjene, ugotovitve iz uvodnih izjav od (102) do (106) začasne uredbe pa se potrdijo.

(160)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se podatki o potrošnji izdelka v preiskavi v Uniji znatno razlikujejo, odvisno od uporabljenega vira. Ta stran je trdila, da se lahko zanesljivi podatki pridobijo samo na podlagi informacij specializiranih institucij ali raziskovalnih centrov. Ob upoštevanju pojasnil in ugotovitev iz uvodnih izjav od (134) do (152) v zvezi z zanesljivostjo podatkov, ki jih je zagotovil svetovalec in ki so se uporabili v preiskavi, je bil ta argument zavrnjen.

(161)

Ista stran je trdila, da se potrošnja Unije ne bi smela določiti zgolj s seštevanjem razpoložljivih zmogljivosti za proizvodnjo modulov v Uniji in da bi bilo treba potrošnjo modulov za lastne projekte industrije Unije odšteti od navedenega seštevka. Ta argument je bil zavrnjen, saj je bila potrošnja modulov določena na podlagi na novo nameščenih zmogljivosti v Uniji. To je običajna praksa za določitev potrošnje modulov. Za celice je bila potrošnja določena na podlagi celotne proizvodnje modulov v Uniji.

(162)

Druga stran je trdila, da metodologija, ki jo je opisal svetovalec, dopušča težave pri določanju zanesljivih številk o porabi. Nadalje je trdila, da so podatki o uvozu in izvozu iz industrije Unije temeljili na nepreverljivih ocenah ali nepopolnih podatkih in da navzkrižno preverjanje, ki ga je opravila Komisija, ni bilo zadostno, da bi bilo mogoče skleniti, da so ti podatki dejansko zanesljivi in točni.

(163)

Kot je že omenjeno v uvodnih izjavah (136) in (137), je Komisija kakovost podatkov in metodologije, uporabljene za zbiranje, preverila med obiskom na kraju samem in na podlagi tega ugotovila, da so bile uporabljene ustrezne metode in da so rezultati točni in dokaj zanesljivi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(164)

Na podlagi tega in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s potrošnjo Unije, se uvodne izjave od (107) do (109) začasne uredbe potrdijo.

(165)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se podatki o obsegu uvoza izdelka v preiskavi znatno razlikujejo, odvisno od uporabljenega vira. Ta stran je trdila, da se lahko zanesljivi podatki pridobijo samo na podlagi informacij specializiranih institucij ali raziskovalnih centrov. Ob upoštevanju pojasnil in ugotovitev iz uvodnih izjav od (134) do (152) v zvezi z zanesljivostjo podatkov, ki jih je zagotovil svetovalec in so se uporabili v preiskavi, je bil ta argument zavrnjen.

(166)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran nasprotovala metodologiji za določitev celotne uvozne vrednosti iz LRK, ker naj bi temeljila na transakcijah na ravni CIF brez plačane dajatve, zato je vprašljivo, ali so te transakcije bile namenjene za potrošnjo v Uniji. V zvezi s to trditvijo je treba pojasniti, da celotna uvozna vrednost iz LRK, kot jo je zagotovil svetovalec, ni bila uporabljena v začasnih in dokončnih ugotovitvah, in da so bili med preiskavo določeni samo obseg uvoza in uvozne cene, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (110) do (113) začasne uredbe. Ker zadevna zainteresirana stran ni izpodbijala metodologije za določitev uvoznih cen same po sebi, je treba omeniti ustrezne ugotovitve v uvodnih izjavah od (113) do (117) začasne uredbe in uvodnih izjavah od (168) do (176). Zgornja trditev je bila zato zavrnjena.

(167)

Na podlagi navedenega in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z uvozom zadevnega izdelka iz LRK, se uvodne izjave od (110) do (112) začasne uredbe potrdijo.

(168)

En sodelujoči nepovezan uvoznik je trdil, da bi se morale uvozne cene določiti na podlagi njegovega uvoza zadevnega izdelka v Unijo. Vendar so podatki, ki jih je ta uvoznik zagotovil med preiskavo, pomenili le delček celotnega uvoza v Unijo in ni bilo mogoče sprejeti nobenih smiselnih ugotovitev glede povprečne uvozne cene celotnega uvoza iz LRK v celotnem obravnavanem obdobju, ki zajema več let. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(169)

Druga stran je trdila, da metodologija za določanje cen ni bila pojasnjena, zlasti glede tega, kako so bili združeni in usklajeni podatki iz različnih virov. Trdila je tudi, da bi morali stroški uvoza temeljiti na preverjenih podatkih, zbranih med preiskavo, in ne na ocenah.

(170)

Šteje se, da je metodologija, ki je bila dana na voljo zainteresiranim stranem, dovolj dodelana, da je mogoče razumeti, kako so bile številke določene. Kar zadeva stroške „uvoza“, je treba pojasniti, da so bile cene na kraju samem popravljene, tako da so usklajene s cenami CIF. Ocena je bila potrjena s podatki, zbranimi med preiskavo.

(171)

Po začasnem razkritju so številne zainteresirane strani zahtevale več podrobnosti o izračunu nelojalnega nižanja cen poleg tistih iz uvodne izjave (116) začasne uredbe. Dodatne informacije so bile predložene v okviru dvostranskih razkritij, kolikor sta to dopuščala občutljiva narava teh informacij in dejstvo, da je bila proizvajalcem Unije zagotovljena anonimnost.

(172)

V skladu z odločitvijo, da se rezine izključijo iz obsega izdelka (glej uvodne izjave od (28) do (32)), so bili ti izdelki izključeni tudi iz izračuna nelojalnega nižanja cen. Poleg tega so bile cene CIF, ki so jih predložile zainteresirane strani, nekoliko popravljene. Ker je bil vzorec nepovezanih uvoznikov spremenjen zaradi razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi (21), so bili uporabljeni povprečni stroški po uvozu novega vzorca uvoznikov, če so bili na voljo popolni podatki.

(173)

Spremenjena primerjava cen je bila izvedena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovine in po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov. Rezultat primerjave, izražen kot odstotek prihodkov od prodaje vzorčenih proizvajalcev Unije v OP, je pokazal tehtano povprečno stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen, ki je znašala 19,8 %–32,1 % za module, 4 %–28,5 % za celice, na splošno pa 8 %–29 % za zadevni izdelek.

(174)

Treba je opozoriti, da je bilo za enega vzorčenega proizvajalca izvoznika ugotovljeno negativno nelojalno nižanje prodajnih cen za celice. Vendar pa njegove izvozne količine niso bile velike in se zato ne štejejo za reprezentativne.

(175)

En vzorčeni proizvajalec izvoznik je izpodbijal vir za prilagoditev vrednosti za monokristalne celice na multikristalne celice, vendar argumenta ni utemeljil. Ker niso bile predložene nobene nove informacije ali dokazi, se ta trditev zavrne.

(176)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s cenami uvoza iz LRK ali izračunom nelojalnega nižanja cen, se uvodne izjave od (113) do (117) začasne uredbe potrdijo, kot so bile spremenjene zgoraj.

(177)

Nekatere strani so podvomile v splošno zanesljivost makroekonomskih kazalnikov škode, ki jih je uporabila Komisija za namen te preiskave. Trdile so, da se trendi, določeni za številne od teh kazalnikov, razlikujejo od trendov enakih kazalnikov, določenih za vzorčene proizvajalce Unije. Zlasti so izpostavile proizvodnjo Unije, produktivnost, prodajo, povprečne stroške dela in zaposlenost.

(178)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (121) začasne uredbe, so bili makroekonomski kazalniki določeni v zvezi z vsemi proizvajalci v Uniji. Če se zberejo enaki podatki v zvezi s posameznimi proizvajalci Unije ali skupino proizvajalcev Unije (tj. vzorčenimi proizvajalci Unije), trendi niso nujno identični, ker se npr. teža vsake obravnavane družbe v takšni primerjavi ne upošteva. Zato rezultati primerjave makroekonomskih kazalnikov za vse proizvajalce Unije in za vzorčene proizvajalce Unije niso nujno pomembni in na njihovi podlagi ni mogoče skleniti, da je prvi ali drugi nabor podatkov nezanesljiv. V vsakem primeru je pri primerjavi trendov makroekonomskih kazalnikov industrije Unije s konsolidiranimi enakimi kazalniki vzorčenih proizvajalcev Unije mogoče opaziti razlike v trendih številnih kazalnikov, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje, zaposlenost in produktivnost industrije Unije med letom 2011 in OP. Rezultati vzorčenih proizvajalcev Unije v zvezi z vsemi temi kazalniki so bili boljši od rezultatov celotne industrije Unije. Razlog za to je, da so številni proizvajalci Unije, ki niso bili vključeni v vzorec, v OP ustavili svojo proizvodnjo ali postali plačilno nesposobni, kar je negativno vplivalo na makroekonomski kazalnik, izračunan na ravni Unije. Te trditve so bile zato zavrnjene.

(179)

Ena zainteresirana stran je trdila, da ugotovitev iz uvodne izjave (153) začasne uredbe, da je analiza položaja industrije Unije pokazala očiten negativen trend vseh glavnih kazalnikov škode, temelji na podatkih, ki jih je zagotovil svetovalec. V zvezi s tem je treba pojasniti, da po eni strani makroekonomski kazalniki, ki so navedeni v preglednicah od 4-a do 6-c v začasni uredbi, temeljijo na podatkih, ki jih je zagotovil svetovalec in so bili navzkrižno preverjeni z drugimi razpoložljivimi viri, če je bilo to mogoče. Po drugi strani pa mikroekonomski kazalniki, ki so navedeni v preglednicah od 7-a do 11-c v začasni uredbi, temeljijo na podatkih, ki so bili pridobljeni od vzorčenih proizvajalcev Unije in jih je Komisija preverila na kraju samem. Opozoriti je treba tudi, da odločilni dejavniki v zvezi s škodo industrije Unije, kot so stopnje dobičkonosnosti industrije Unije, povprečna prodajna cena v Uniji ter izračuni nelojalnega nižanja cen, temeljijo na podatkih, ki so bili pridobljeni od vzorčenih proizvajalcev Unije in proizvajalcev izvoznikov ter preverjeni na kraju samem. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(180)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s splošno metodologijo za ocenjevanje gospodarskega položaja industrije Unije, se uvodne izjave od (118) do (123) začasne uredbe potrdijo.

(181)

Združenje AFASE je trdilo, da sta obseg proizvodnje, določen za module v uvodni izjavi (124) začasne uredbe, in proizvodna zmogljivost industrije Unije, določena za module in celice v isti uvodni izjavi, precenjena, ter predložilo podatke iz drugih virov (tj. EPIA, IMS in BNEF), ki kažejo manjše količine.

(182)

Obseg proizvodnje, določen v uvodni izjavi (124) začasne uredbe, temelji na informacijah, ki zajemajo družbe, ki kotirajo na borzi, in družbe, ki ne kotirajo na borzi. Razvoj proizvodnje Unije, kot je določen v uvodni izjavi (124) začasne uredbe, je v skladu z razvojem potrošnje Unije, določenim v uvodni izjavi (108) začasne uredbe. V nasprotju s tem pa podatki o obsegu proizvodnje, ki jih je predložilo združenje AFASE, kažejo trende, ki se razlikujejo od trendov v zvezi s potrošnjo Unije, določenih v uvodni izjavi (108) začasne uredbe, in od statističnih podatkov o potrošnji Unije, ki jih je objavilo združenje EPIA.

(183)

V zvezi s proizvodno zmogljivostjo je preiskava pokazala, da ugotovitve iz uvodne izjave (124) začasne uredbe vključujejo proizvodne zmogljivosti družb, v zvezi s katerimi je bil začet stečajni postopek ali ki so v OP ustavile svojo proizvodnjo, vendar niso prodale svojih proizvodnih obratov in strojev, zato lahko v kratkem času spet začnejo s proizvodnjo. Kot je navedeno v uvodni izjavi (182), so številke v uvodni izjavi (124) začasne uredbe podobno vključevale podatke družb, ki ne kotirajo na borzi.

(184)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (137), so bili nazadnje podatki, ki jih je zagotovil neodvisni svetovalec, preverjeni in ugotovljeno je bilo, da so sprejemljivo točni. Na podlagi navedenega se sklene, da podatki, ki jih je zagotovilo združenje AFASE in temeljijo na drugih razpoložljivih virih, niso nujno v nasprotju z začasnimi ugotovitvami.

(185)

V vsakem primeru sprejetje podatkov, ki jih je zagotovilo združenje AFASE, ne bi vplivalo na splošno ugotovitev, da je industrija Unije utrpela znatno škodo, saj bi bili negativni trendi teh kazalnikov, tj. proizvodnje in proizvodne zmogljivosti Unije, še bolj izraziti.

(186)

Eden od sodelujočih nepovezanih uvoznikov je trdil, da bi bilo treba obseg proizvodnje, proizvodno zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti določiti izključno na podlagi podatkov vzorčenih proizvajalcev Unije. Ker pa so to makroekonomski kazalniki, jih je treba določiti na ravni vseh proizvajalcev Unije, da se ustvari smiselna in popolna slika položaja industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(187)

Po dokončnem razkritju je ena stran zahtevala, da Komisija pojasni, kako je svetovalec izračunal letno proizvodnjo Unije. Druga stran je zahtevala, da Komisija posreduje dodatna pojasnila o usklajevanju različnih dostopnih podatkov o celotni proizvodni zmogljivosti Unije. Še ena stran je predlagala, da bi bilo treba podatke o celotni proizvodnji in proizvodnji zmogljivosti Unije pridobiti od izbranih proizvajalcev Unije v vzorcu, saj bi tako bilo mogoče dobiti zanesljivejši rezultat. V zvezi s tem se je trdilo, da so bili javno dostopni podatki nenatančni zaradi zaupnega značaja teh podatkov in da so raziskovalna središča ali svetovalci morali utemeljiti svojo analizo na številnih ocenah in predpostavkah.

(188)

Jasno je, da je bila letna proizvodnja Unije izračunana na podlagi podatkov, ki so jih svetovalcu posredovali proizvajalci Unije. Kadar podatkov o letni proizvodnji določenega proizvajalca Unije za določeno leto ni bilo mogoče pridobiti, se je ta ocenila tako, da se je stopnja izkoriščenosti zmogljivosti iz prejšnjega leta uporabila za določitev nove proizvodne zmogljivosti v zadevnem letu. Institucije so tudi primerjale podatek, ki so ga pridobile od svetovalca, s podatki, ki jih je industrija Unije pred začetkom posredovala v odgovorih na stalne vprašalnike. Podatka sta podobna.

(189)

Glede zahteve za predložitev nadaljnjih pojasnil o usklajevanju različnih dostopnih podatkov o proizvodni zmogljivosti Unije je treba opozoriti, da so bile te informacije že posredovane v dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim stranem. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(190)

Proizvodnja in proizvodna zmogljivost Unije sta tudi makroekonomska kazalnika, zato ju je treba določiti na ravni celotne industrije Unije in ne na ravni vzorčenih proizvajalcev Unije.

(191)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da metodologija, s katero so se zbirali podatki o proizvodnji (predvsem intervjuji in obiski proizvodnih lokacij), ni zagotovila zanesljivih rezultatov zaradi zaupnega značaja teh podatkov in posledične nepripravljenosti podjetij, da jih razkrije. Takšne metodologije zato ni mogoče šteti za primerno. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je celoten obseg proizvodnje, ki ga je določil svetovalec, kljub temu da je pri proučitvi stanja v začetni fazi upošteval precej višje število proizvajalcev Unije kot ga je upoštevala Komisija, nižji od celotnega obsega proizvodnje, ki ga je določila Komisija za namen proučitve stanja. Ta stran je tudi trdila, da informacij, povezanih s tem kazalnikom škode, zaradi tega ni mogoče šteti za pozitiven dokaz v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(192)

Najprej je pojasnjeno, da je bilo število proizvajalcev, ki jih je upošteval svetovalec na eni strani in Komisija na drugi, v glavnem enako in da je treba trditev, da so rezultati nedosledni, zato zavrniti. Poleg tega je treba opozoriti, da so bili podatki, ki jih je zbral svetovalec, navzkrižno preverjeni z drugimi viri, kjer je bilo to mogoče, in da je bilo ugotovljeno, da so bile ocene dovolj zanesljive. Zato je potrjeno, da so se informacije o podatkih o proizvodnji, ki jih je posredoval svetovalec, štele za pozitiven dokaz v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(193)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s proizvodnjo, proizvodno zmogljivostjo in izkoriščenostjo zmogljivosti, se uvodne izjave od (124) do (128) začasne uredbe potrdijo.

(194)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je tržni delež industrije Unije za module že leta 2009 znašal samo 19 % in da zmanjšanja za 6 odstotnih točk v obravnavanem obdobju ni mogoče šteti za škodo.

(195)

Zmanjšanje tržnega deleža za 6 odstotnih točk v obravnavanem obdobju je treba obravnavati ob upoštevanju povečanja potrošnje modulov v Uniji za več kot 200 % v istem obdobju. Industrija Unije ni mogla izkoristiti povečane potrošnje; nasprotno, tudi ob povečani potrošnji ni mogla ustrezno povečati svojega obsega prodaje in je utrpela izgubo tržnega deleža. Zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(196)

Ena stran je trdila, da metodologija, s katero so se zbirali podatki o prodaji (predvsem intervjuji in obiski proizvodnih lokacij), ni zagotovila zanesljivih rezultatov zaradi zaupnega značaja teh podatkov in posledične nepripravljenosti podjetij, da jih razkrije. Takšne metodologije zato ni mogoče šteti za primerno. Podobno teh podatkov ni mogoče šteti za pozitiven dokaz v smislu člena 3(2) osnovne uredbe. Kot je navedeno v uvodni izjavi (137), so bili podatki, ki jih je zbral svetovalec, navzkrižno preverjeni z drugimi viri, kadar je bilo to mogoče, in ugotovljeno je bilo, da so bile ocene dovolj zanesljive. Zato je potrjeno, da so se informacije o podatkih o prodaji, ki jih je posredoval svetovalec, štele za pozitiven dokaz v smislu člena 3(2) osnovne uredbe.

(197)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z obsegom prodaje industrije Unije in njenimi tržnimi deleži, se uvodne izjave od (129) do (131) začasne uredbe potrdijo.

(198)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da je bila metodologija za določitev skupnega števila zaposlenih v Uniji v obravnavanem obdobju napačna. Ta stran je trdila, da se je namesto tega povsod tam, kjer podatek o stopnji zaposlenosti pri določenem proizvajalcu Unije ni bil dostopen, upoštevalo povprečno število zaposlenih pri tistih proizvajalcih Unije, za katere so bile te informacije dostopne. To je bilo treba zavrniti, saj je bila metodologija za določitev skupnega števila zaposlenih drugačna: tj. če podatki o številu zaposlenih za določenega proizvajalca Unije niso bili dostopni, se je ta podatek ocenil na podlagi podatkov istega podjetja za predhodna leta. Kot je navedeno v uvodni izjavi (137), je bila ta metodologija preverjena in ugotovljeno je bilo, da je smiselna. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(199)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi s stopnjo zaposlenosti in produktivnosti industrije Unije, se uvodne izjave od (132) do (134) začasne uredbe potrdijo.

(200)

Ker ni bilo pripomb v zvezi s tem, se uvodni izjavi (135) in (136) začasne uredbe potrdita.

(201)

Ena zainteresirana stran je nasprotovala trditvi, da je imelo znižanje povprečnih prodajnih cen uničujoč učinek na dobičkonosnost industrije Unije. Trdila je, da je bilo znižanje povprečnih stroškov industrije Unije enako in da je zato znižanje cen logično. Vendar, kot je opisano v uvodni izjavi (138) začasne uredbe, je preiskava pokazala, da se je prodajna cena industrije Unije zmanjšala bolj kot povprečni stroški proizvodnje in da takšno znižanje stroškov torej ni bilo izraženo z dobičkonosnostjo industrije Unije. Zato je potrjeno, da je imelo znižanje prodajnih cen industrije Unije uničujoč učinek na dobičkonosnost industrije Unije, in so trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(202)

Druga stran je ugovarjala sklepu iz uvodne izjave (138) začasne uredbe, da so cene v OP padle na nevzdržno raven, in je trdila, da bodo odločitev o tem morale sprejeti tržne sile. Ista stran je tudi ugovarjala sklepu iz iste uvodne izjave, da znižanja stroškov niso pomenila ugodnosti za industrijo Unije zaradi cenovnega pritiska dampinškega uvoza. Glede tega institucije ugotavljajo naslednje: „nevzdržna raven“ se nanaša na dejstvo, da je industrija Unije prodajala z izgubo, zato dolgoročno ni mogla preživeti. Vprašanje, ali je raven cen vzdržna, je torej vprašanje razmerja med stroški proizvodnje in cenami. To, da „znižanja stroškov niso pomenila ugodnosti“, pa se nanaša na dejstvo, da so se stroški zniževali počasneje od cen. Obe izjavi sta podprti z dokazi v uvodni izjavi (138) začasne uredbe. Zato je bilo treba ta argument zavrniti.

(203)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s povprečno prodajno ceno industrije Unije, se uvodni izjavi (137) in (138) začasne uredbe potrdita.

(204)

Ista zainteresirana stran je trdila, da v nasprotju s tem, kar je navedeno v uvodni izjavi (140) začasne uredbe, v obravnavanem obdobju ni bilo nobene inflacije in da zato ta dejavnik ni mogel povzročiti splošnega povečanja stroškov dela.

(205)

Preiskava je v nasprotju s trditvijo zadevne strani pokazala, da je v obravnavanem obdobju prišlo do inflacije in da je povečanje stroškov dela veljalo samo za module, kar je mogoče pojasniti z inflacijo in povečanjem produktivnosti.

(206)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročilo povečanje stroškov dela in vzporedno zmanjšanje produktivnosti. Vendar je treba najprej opozoriti, da so stroški dela pri celicah ostali stabilni, medtem ko se je produktivnost povečala za celice in module. Zato je povečanje stroškov dela mogoče pojasniti s povečanjem produktivnosti. Poleg tega preiskava kaže, da stroški dela niso bistven sestavni del stroškov proizvodnje, kot je navedeno že v uvodni izjavi (203) začasne uredbe. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(207)

Na podlagi tega se ugotovitve iz uvodnih izjav (139) in (140) začasne uredbe potrdijo.

(208)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo povečanje ravni zalog v obravnavanem obdobju, izraženo v odstotkih celotne proizvodnje, zanemarljivo in ga zato ni mogoče obravnavati kot dokaz za škodo. Ta stran je nadalje trdila, da so navedbe vrednosti zalog v uvodni izjavi (141) začasne uredbe zavajajoče, ker so zaloge za razliko od obsega proizvodnje industrije Unije izražene v kW namesto v MW.

(209)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se uvodna izjava (143) začasne uredbe spremeni, tako da se glasi „Zato povečanje zalog podobnega izdelka v obravnavanem obdobju ni pomemben dejavnik za presojo, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo“. Obstoj stvarne napake je razviden iz prejšnjega stavka začasne uredbe, v katerem se ugotavlja, da imajo proizvajalci Unije običajno omejene zaloge, saj njihova proizvodnja temelji na naročilih.

(210)

Nazadnje pri ugotavljanju, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo, ni pomembno, ali so zaloge izražene v kW ali MW.

(211)

Po dokončnem razkritju je več strani trdilo, da bi bilo treba določiti zaloge za celotno industrijo Unije in da podatki samo desetih proizvajalcev Unije niso bili reprezentativni. Jasno je, da so se zaloge štele za makroekonomski kazalnik in da bi jih zato bilo treba določiti na podlagi informacij, zbranih za posamezna podjetja, v tem primeru iz vzorca proizvajalcev Unije, ki šteje za reprezentativnega za celotno industrijo Unije. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(212)

Ker v zvezi z zalogami ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (141) do (143) začasne uredbe potrdijo.

(213)

Po pripombi zainteresirane strani se pojasnjuje, da je bila trditev, da so denarni tokovi med letom 2009 in OP sledili „postopnemu negativnemu trendu“ iz uvodne izjave (148) začasne uredbe, napačna, saj so se denarni tokovi za module leta 2011 pravzaprav povečevali in se ponovno zmanjševali v OP, čeprav so se zmanjševali med letoma 2009 in 2010.

(214)

Ista zainteresirana stran je trdila, da so bili podatki o naložbah iz uvodne izjave (149) začasne uredbe prenizki v primerjavi s proizvodno zmogljivostjo industrije Unije, kot je prikazana v uvodni izjavi (124) začasne uredbe. V podporo tej trditvi je stran potrdila, da je seznanjena z naložbo enega proizvajalca Unije v povečanje zmogljivosti, povezano s precej višjimi stroški. Zadevna stran je sklenila, da je ugotovljena proizvodna zmogljivost industrije Unije torej morala biti precenjena. Treba je omeniti, da trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi, zlasti v zvezi z naložbami zadevnega proizvajalca Unije. Nasprotno pa so podatki o naložbah v začasni uredbi temeljili na dejanskih in preverjenih informacijah vzorčenih proizvajalcev Unije. Treba je opozoriti, da je ta trditev temeljila tudi na primerjavi med skupnimi naložbami vzorčenih proizvajalcev Unije in skupno proizvodno zmogljivostjo celotne industrije Unije, česar ni mogoče šteti za ustrezno podlago za primerjavo, saj pri tem niso bile upoštevane skupne naložbe celotne industrije Unije. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(215)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom, naložbami, donosnostjo naložb in zmožnostjo zbiranja kapitala, se uvodne izjave od (144) do (152) začasne uredbe potrdijo.

(216)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav od (153) do (158) začasne uredbe, tj. da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe, potrdijo.

(217)

Po začasnem razkritju je več zainteresiranih strani trdilo, da analiza vzročne zveze ni ločevala ali razlikovala med škodljivimi učinki dampinškega uvoza in učinki drugih znanih dejavnikov, ki istočasno škodijo industriji Unije, ter učinkov ni količinsko opredelila. Poleg tega so trdile, da Komisija ni opravila skupne analize teh drugih znanih dejavnikov.

(218)

V odgovor na to trditev je treba poudariti, da je Komisija v skladu z uveljavljeno prakso najprej proučila, ali obstaja vzročna zveza med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, ter ali je kateri koli od drugih znanih dejavnikov prekinil vzročno zvezo med znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom. V tej analizi so bili učinki drugih znanih dejavnikov na položaj industrije Unije ocenjeni ločeno od škodljivih učinkov dampinškega uvoza in tako se je zagotovilo, da se škoda, ki so jo povzročili ti dejavniki, ni pripisala dampinškemu uvozu. Ugotovljeno je bilo, da nobeden od teh dejavnikov ni imel znatnega vpliva, če ga je sploh imel, na položaj celotne industrije, ki bi lahko spremenil dejstvo, da je treba ocenjeno znatno škodo pripisati dampinškemu uvozu. Na podlagi tega je bila trditev zavrnjena.

(219)

Po dokončnem razkritju je zgornje trditve ponovilo več zainteresiranih strani. Glede tega so trdile, da bi Komisija morala v utemeljenem in ustreznem pojasnilu izrecno navesti, da se škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki razen dampinškega uvoza, takšnemu uvozu ne pripisuje.

(220)

V tej preiskavi je bilo po proučitvi vseh dejstev sklenjeno, da je dampinški uvoz, ki se je preiskoval ločeno, povzročil znatno škodo industriji Unije. V tej zvezi ni bilo mogoče natančno določiti učinka drugih znanih dejavnikov, zato je bila opravljena količinska ocena, določena v uvodnih izjavah od (164) do (222) začasne uredbe. Na koncu je bilo potrjeno, da je dampinški uvoz povzročil znatno škodo industriji Unije. Učinki drugih dejavnikov na negativni razvoj industrije Unije se dejansko štejejo za omejene. Treba je opozoriti, da na podlagi člena 3(6) in člena (7) osnovne uredbe ni bila predpisana nikakršna obveznost glede oblike analiz pripisovanja in nepripisovanja, ki bi jih bilo treba izvajati. Nasprotno je treba navedene analize na podlagi člena 3(6) in člena (7) osnovne uredbe izvajati tako, da se s tem omogoči ločitev in razlikovanje škodljivih učinkov dampinškega uvoza od škodljivih učinkov drugih dejavnikov. Preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da bi vsi drugi znani dejavniki, ki so skupaj ali ločeno lahko prispevali k škodi, prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Na podlagi navedene analize je bilo potrjeno, da drugi znani dejavniki niso mogli spremeniti ugotovitve, da je treba znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, pripisati dampinškemu uvozu. Na podlagi tega so bile trditve zavrnjene.

(221)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ugovarjale ugotovitvi v uvodni izjavi (160) začasne uredbe. Ponovno so poudarile, da so se tržne razmere za izdelek v preiskavi razlikovale glede na državo članico in da je analizo vzročne zveze zato treba opraviti na ravni vsake države članice posebej. Poleg tega so te zainteresirane strani trdile, da se nacionalne sheme podpore, izpostavljenost soncu in cene električne energije (vključno z regulatornimi dajatvami) med državami razlikujejo in da poleg tega na vsakem trgu obstajajo različni tržni segmenti (stanovanjske naprave z manj kot 40 kW, trgovinske in industrijske naprave s 40 kW in 1 MW ter naprave za tržni segment javne porabe z 1 MW–10 MW). Glede na to so trdile, da bi bilo treba analizo vzročne zveze opraviti ločeno za vsako državo članico ter za segmente večjih in stanovanjskih naprav posebej.

(222)

Po dokončnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile svojo trditev, da bi bilo treba analizo vzročne zveze opraviti ločeno za vsako državo članico, vendar tega niso dodatno utemeljile ali podprle z novimi dokazi.

(223)

Preiskava je pokazala, da so prodaja in uvozne cene podobne po vsej Uniji. Zato je mogoče šteti, da za izdelek v preiskavi dejansko obstaja en trg. Preiskava prav tako ni pokazala, da proizvajalci v vsaki državi članici ali regiji koncentrirajo svoje dejavnosti na ta določen trg ali da je dampinški uvoz koncentriran na eno državo članico ali regijo. Poleg tega nobena zainteresirana stran ni trdila, da bi bilo treba damping ali škodo analizirati ločeno za vsako državo članico, kar pa bi bil predpogoj za izvajanje ločene analize vzročne zveze za vsako državo članico. Preiskava ni pokazala, da bi to bil ustrezen pristop, zlasti glede na to, da so se na ravni Unije upoštevale podobne cene izdelka po Uniji. Poleg tega se lahko izpostavljenost soncu razlikuje v različnih regijah iste države članice, npr. južna Francija ima več sonca kot severna Francija, ali pa imajo lahko različne regije v isti državi članici različne sheme podpore (npr. Belgija) in da se lahko zato učinek teh dejavnikov na povpraševanje razlikuje od regije do regije v isti državi članici. Vendar pa razlike v ureditvenem okviru vsake države članice oziroma regije in različne razmere, kot je izpostavljenost soncu, ne upravičujejo ločene analize vzročne zveze in s tem ločene analize škode in dampinga. Zato je bilo treba te trditve zavrniti.

(224)

Druga zainteresirana stran je trdila, da, čeprav so drugi dejavniki pomembni, nacionalne sheme podpore ostajajo glavni dejavnik pri določanju povpraševanja. Ista stran je poleg tega nasprotovala trditvi, da je bila pariteta omrežja na nekaterih lokacijah že dosežena, in trdila, da so se cene modulov po OP zvišale, cene električne energije pa znižale. Trdila je tudi, da v vsakem primeru regulativni, gospodarski in tehnični pogoji vsaj v nekaterih državah članicah ne dopuščajo priključitve na omrežje in da za navedene države članice zato ni pomembno, ali je bila pariteta omrežja dosežena ali ne. Vendar ta stran ni predložila nobenih dokazov za zgornje navedbe. V vsakem primeru navedene trditve potrjujejo, da se lahko razmere v zvezi z nacionalnimi shemami podpore in pariteto omrežja v različnih državah članicah do določene mere razlikujejo. Vendar pa predložene informacije niso kazale, da bi bila ločena analiza za posamezne države članice upravičena.

(225)

Po dokončnem razkritju je ista zainteresirana stran ponovila trditev in predložila nekaj informacij, ki naj bi dokazovale različne razmere na trgu po posameznih državah članicah in po segmentih. Predloženih informacij pa ni bilo mogoče šteti za dokončne, saj je šlo za predstavitev s PowerPointom brez kakršnih koli podpornih dokazov, zato te informacije niso pokazale, da bi bila analiza, ki bi se izvajala ločeno v vsaki državi članici, upravičena. Trditev te strani je bila zato zavrnjena.

(226)

Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da se analiza vzročne zveze po posameznih državah članicah oziroma regijah in segmentih ne bi ujemala z dejanskimi razmerami na trgu. Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav (159) in (160) začasne uredbe potrdijo.

(227)

Kitajska vlada je trdila, da je analiza vzročne zveze, ki jo je izvedla Komisija, nedosledna, saj je bila analiza škode izvedena ločeno za module in celice, medtem ko se analiza vzročne zveze ni izvajala za vsako vrsto izdelka posebej. Ker so bili kazalniki škode dejansko prikazani ločeno za vsako vrsto izdelka, je treba v zvezi s tem opozoriti, da se sklepi, ki so bili sprejeti za vsak kazalnik posebej, nanašajo na izdelek v preiskavi kot celoto. Treba je tudi opozoriti, da so moduli in celice en sam izdelek in da je bila analiza vzročne zveze izvedena na tej podlagi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(228)

Ena zainteresirana stran je nasprotovala trditvi, da obstaja zadostna povezava med dampinškim uvozom zadevnega izdelka iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Trdila je, da se lahko to po eni strani podpre z dejstvom, da se je stopnja dobička industrije Unije za celice od leta 2009 do leta 2010 znatno zvišala (z negativnih vrednosti na 12-odstotni dobiček), medtem ko so bile cene kitajskega uvoza 36 % nižje od cen industrije Unije in se je tržni delež tega uvoza v istem obdobju podvojil. Po drugi strani pa se je tržni delež kitajskega uvoza med letoma 2010 in 2011 povečal le za 6 odstotnih točk, čeprav se je potrošnja v istem obdobju precej bolj povečala, industrija Unije pa je kljub temu ustvarila 36-odstotno izgubo. Ta stran je nadalje trdila, da so bile cene uvoza celic iz drugih tretjih držav v OP na enaki ravni kot cene kitajskega uvoza, vendar je uvoz iz tretjih držav pridobil večji tržni delež, ki ustreza izgubi tržnega deleža industrije Unije.

(229)

Preiskava je pokazala, da se je kitajski tržni delež v obravnavanem obdobju stalno povečeval, kar velja za vse vrste izdelka (17 odstotnih točk za module in 17 odstotnih točk za celice). Dampinški uvoz iz LRK se je povečal za več kot 300 % za module in za 482 % za celice. Hkrati so se cene kitajskega uvoza znatno in stalno zniževale (64 % za module in 42 % za celice v obravnavanem obdobju) in so v OP znatno nelojalno zniževale cene industrije Unije. Vzporedno je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila tržni delež, vsi glavni kazalniki škode pa so pokazali negativne trende, kot je opisano v uvodnih izjavah (153) in (154) začasne uredbe. Zato je potrjeno, da je povečanje dampinškega uvoza očitno časovno sovpadalo z izgubo tržnega deleža industrije Unije.

(230)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah (161) in (162) začasne uredbe, je bila ta časovna povezava ugotovljena za vsako vrsto izdelka posebej. Poleg tega analiza učinka uvoza na stopnjo dobička industrije Unije, opravljena ločeno za vsako leto obravnavanega obdobja, ne prinese pomembnih rezultatov, saj obstoja dampinga in materialne škode ter vzročne zveze med njima ni treba ugotoviti za vsako leto posebej. Povezava med dampinškim uvozom in znatno škodo je zadovoljivo dokazana z analizo razvoja v celotnem obravnavanem obdobju.

(231)

Opozoriti je treba tudi, da je dobičkonosnost industrije Unije eden od dejavnikov iz člena 3(5) osnovne uredbe, ki jih je treba proučiti pri presoji učinka dampinškega uvoza na položaj industrije Unije. Samo dejstvo, da industrija Unije v določenem letu ni bila dobičkonosna, ne pomeni nujno, da ni utrpela znatne škode. Poleg tega za ugotovitev vzročne zveze med škodo in dampinškim uvozom ni nujno, da se izguba tržnega deleža industrije Unije točno ujema s povečanjem tržnega deleža dampinškega uvoza. Nazadnje so bili ločeno proučeni in obravnavani drugi dejavniki (npr. uvoz drugih tretjih držav in razvoj potrošnje), ki bi lahko vplivali na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in sicer v uvodnih izjavah od (164) do (224) začasne uredbe.

(232)

Časovno sovpadanje med povečanjem dampinškega uvoza v znatnih količinah, ki je nelojalno nižalo cene industrije Unije, in vse bolj negotovim položajem industrije Unije je jasen pokazatelj vzročne zveze v tem primeru, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (161) do (163) začasne uredbe. Trditve v zvezi z odsotnostjo povezave med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, so bile zato zavrnjene.

(233)

Po dokončnem razkritju je zainteresirana stran nadaljevala z izpodbijanjem analize vzročne zveze, saj analiza dobičkonosnosti industrije Unije ni bila izvedena v zvezi z določenimi leti (zlasti za leto 2010), temveč za celotno upoštevano obdobje.

(234)

Glede tega je treba opozoriti, da v zvezi z vzročno zvezo ni mogoče izpeljati nobenih veljavnih sklepov z ločeno obravnavo enega določenega leta v obravnavanem obdobju in sočasnem neupoštevanju razvoja industrije Unije v celotnem obravnavanem obdobju ter njegovih povezav z razvojem dampinškega uvoza. Takšna analiza ne more ustvariti celovite slike in na njeni podlagi ni mogoče priti do nikakršnih trdnih sklepov. Zato so bile visoke tudi stopnje dobičkonosnosti, ki so dvigovale tudi druge finančne kazalnike, ki jih je industrija Unije dosegla v letu 2010, in sicer zaradi posebej visokega porasta potrošnje Unije, do katerega je prišlo zaradi zelo velikodušnih programov podpore in zaradi česar je industrija Unije v tem istem letu lahko kar najbolj povečala prodajo, kar pa je bilo samo začasno in v vsakem primeru nevzdržno za to vrsto industrije. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(235)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z učinki dampinškega uvoza, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (159) do (163) začasne uredbe potrdijo.

(236)

Več zainteresiranih strani je po začasnem razkritju podalo pripombe v zvezi z ugotovitvami o uvozu iz ostalih tretjih držav in jih ponovilo po dokončnem razkritju. Vendar pa te strani niso predstavile novih informacij in podpornih dokazov, ki bi lahko spremenili zadevne začasne ugotovitve.

(237)

Navedene strani so zlasti poudarile obseg uvoza celic iz Tajvana. Vendar pa absolutni obseg uvoza zadevnega izdelka iz Tajvana (1 132 MW) predstavlja glede na celotno potrošnje Unije (21 559 MW) in v primerjavi z uvozom iz LRK (15 005 MW) le zelo majhen delež (manj kot 5-odstoten). Zato je uvoz iz Tajvana, če sploh, samo delno prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, in ni prekinil vzročne zveze.

(238)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z uvozom iz drugih tretjih držav, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (164) do (167) začasne uredbe potrdijo.

(239)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni analizirala učinka razvoja potrošnje. V zvezi s tem je trdila, da uvoz iz LRK ni zajel celotnega povečanja potrošnje in da se je dobičkonosnost industrije Unije med letoma 2009 in 2010 povečala, čeprav se je v primeru modulov njen tržni delež v istem obdobju zmanjšal. Poleg tega je trdila, da je industrija Unije v letu 2009, ko je imel uvoz celic iz LRK le 8-odstotni tržni delež, vseeno ustvarila 8-odstotno izgubo.

(240)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (168) začasne uredbe, je dampinški uvoz iz LRK v obravnavanem obdobju kljub zmanjšanju potrošnje Unije v OP ohranil (v primeru modulov) ali povečal (v primeru celic) svoj tržni delež v škodo industrije Unije. Zato ni mogoče sklepati, da je bilo zmanjšanje potrošnje tolikšno, da je prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Poleg tega je preiskava pokazala, da zaradi dejstva, da je bila zmogljivost industrije Unije v vsakem primeru precej manjša od ravni potrošnje, zmanjšanje potrošnje v OP ni moglo vplivati na škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(241)

Druga zainteresirana stran je ugovarjala, da bi povpraševanje v Uniji obstajalo tudi v odsotnosti nacionalnih shem podpore. Ta stran je trdila, da obstaja povezava med povpraševanjem in shemami podpore ter da projekti v fotonapetostnem sektorju v odsotnosti takšnih shem ne bi bili več dobičkonosni in bi se zato povpraševanje po solarnih panelih povsem ustavilo.

(242)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (169) začasne uredbe, je bilo med preiskavo zbranih nekaj dokazov, ki kažejo, da bi povpraševanje v Uniji celo v odsotnosti shem podpore še vedno obstajalo in da se bo nadaljevalo. Stran ni predložila nobenih dokazov, ki bi lahko zmanjšali pomen teh ugotovitev. Ker ni bilo predloženih novih informacij v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodne izjave (169) začasne uredbe potrdijo, trditev v zvezi s tem pa se zavrne.

(243)

Po dokončnem razkritju je kitajska vlada trdila, da je dejstvo, da zmogljivost industrije Unije ni v nobenem primeru izpolnila zahteve Unije, nepomembno, saj se je obseg prodaje modulov industrije Unije zmanjšal v skladu z zmanjšanjem potrošnje, ob tem pa je ponovila, da je zmanjšanje potrošnje med letom 2011 in OP povzročilo znatno škodo, ki jo utrpela industrija Unije. Ker sta se potrošnja in obseg prodaje modulov med letom 2011 in OP dejansko zmanjševala na podoben način, je treba to upoštevati skupaj z razvojem kitajskih dampinških cen, ki so bistveno prispevale k nelojalnem nižanju cen industrije Unije in s tem slednjo prisilile, da je prodajala z izgubo. Glede tega je treba opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (111) začasne uredbe, da je ob zmanjševanju potrošnje dampinški uvoz iz LRK bodisi ohranil svoj tržni delež (moduli) ali ga povečal (celice). Obenem so se bistveno znižale kitajske uvozne cene, ki so bistveno prispevale k nelojalnem znižanju prodajnih cen industrije Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(244)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z razvojem potrošnje Unije, se ugotovitve iz uvodnih izjav (168) in (169) začasne uredbe potrdijo.

(245)

Po začasnem razkritju je več strani ponovno poudarilo, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil razvoj tarif za dovajanje toka. Trdile so, da je razvoj tarif za dovajanje toka povzročil močan pritisk na znižanje cen in s tem na dobičkonosnost industrije Unije. Ena zainteresirana stran je trdila, da je bil proučen samo učinek razvoja tarif za dovajanje toka na povpraševanje, medtem ko bi bilo treba analizirati tudi učinek na cene. V zvezi s tem je več zainteresiranih strani trdilo, da je večina držav članic izvedla znatna znižanja že v letu 2010 in tako ustvarila pritisk na znižanje cen modulov.

(246)

V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da so države članice tarife za dovajanje toka znižale v različnih obdobjih in z različno hitrostjo ter da je precej težko ustvariti splošno sliko za celotno Unijo. Ne glede na obdobje, ko so stopnje tarif za dovajanje toka dosegle zelo nizko raven, znatnega znižanja cen Unije in njene dobičkonosnosti v obravnavanem obdobju ni mogoče pojasniti zgolj ali predvsem z znižanjem tarif za dovajanje toka. Prvič, glede na informacije, zbrane za Nemčijo in Italijo, ki sta v letu 2011 skupaj predstavljali približno 75 % trga Unije, je bilo zmanjšanje povprečne prodajne cene izrazitejše od zmanjšanja stopenj tarif za dovajanje toka v OP. Drugič, zbrani dokazi kažejo, da je morala industrija Unije v nekaterih državah, kot je Italija, znatno znižati svoje cene, celo kadar so bile stopnje tarif za dovajanje toka zelo ugodne. Nazadnje so morali proizvajalci Unije v OP prodajati po cenah, nižjih od stroškov proizvodnje, kar je bilo zlasti posledica dejstva, da so imeli kitajski proizvajalci izvozniki 80-odstotni delež na trgu Unije in so zato lahko vplivali na mehanizme določanja cen.

(247)

Preiskava je pokazala tudi, da so bile naložbe v sončno energijo do leta 2011 zelo privlačne zaradi višjih tarif za dovajanje toka in znižanja cen modulov v Uniji, saj so imeli vlagatelji zelo visoke stopnje donosnosti. Zato je bilo število naložb visoko, povpraševanje po solarnih panelih pa veliko. Zaradi večjega povpraševanja se je skupni znesek izplačanih tarif za dovajanje toka znatno povečal in večina držav članic je z znižanjem tarif spremenila obstoječe sheme, da bi med drugim preprečila povečanje stroškov električne energije. To kaže, da bi lahko bila znižanja tarif za dovajanje toka posledica znižanja cen in ne obratno.

(248)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da sta uvodna izjava (246) o tem, da je težko oceniti povpraševanje na ravni celotne Unije, in uvodna izjava (223) o tem, da analiza vzročne zveze za vsako državo članico posebej ne bi pokazala pomembnih rezultatov, protislovni. V zvezi s tem je pojasnjeno, da se ocena iz uvodne izjave (246) sklicuje na težave pri ustvarjanju splošnega pregleda razvoja tarif za dovajanje toka za celotno Unijo in ne na povpraševanje v Uniji, kot trdi zainteresirana stran. To pomeni, da uvodni izjavi nista protislovni, zato je bila trditev zavrnjena.

(249)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da se cene modulov tudi na podlagi visokih tarif za dovajanje toka lahko bistveno znižajo zaradi tehnološkega razvoja, ekonomije obsega, znižanja stroškov in naraščajoče svetovne proizvodne zmogljivosti. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da zbrani dokazi kažejo, da so italijanski proizvajalci tudi v primeru, ko so bile tarife za dovajanje toka visoke, morali znižati svoje cene do te mere, da so bile nižje od stroškov proizvodnje. Medtem ko ti dejavniki dejansko lahko vplivajo na povprečne stroške, pa ne morejo pojasniti, zakaj so morali proizvajalci Unije znižati svoje cene do te mere, da so bile nižje od stroškov proizvodnje. Zato se sklene, da so cene dosegle nevzdržne ravni predvsem zaradi dampinškega uvoza iz LRK, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(250)

Po dokončnem razkritju je ena stran trdila, da sklep iz uvodne izjave (247), da bi lahko bila znižanja tarif za dovajanje toka posledica znižanja cen in ne obratno, ni podprt z nobenimi dokazi.

(251)

Treba je opozoriti, da so sklepi iz uvodne izjave (247) temeljili na informacijah, ki so bile dostopne med preiskavo, opisan scenarij pa se je dejansko štel za razumnega glede na okoliščine na tem določenem trgu. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(252)

Po dokončnem razkritju je ena stran ponovila, da se ne strinja s sklepom, da je negativni cenovni pritisk na proizvajalce Unije predvsem posledica dampinškega uvoza, in je trdila, da so, ravno nasprotno, proizvajalce Unije k nižanju cen prisilila znižanja tarif za dovajanje toka. Ista stran je ponovila, da so se v času znižanja tarif za dovajanje toka sočasno znižale tudi cene fotonapetostnih sistemov, da se ne bi povečali stroški razvijalcev projektov, kar je na koncu povzročilo cenovni pritisk na proizvajalce Unije.

(253)

Ker te trditve niso bile podprte z nobenimi prepričljivimi dokazi, je Komisija vztrajala pri svoji analizi in sklepih, navedenih v uvodnih izjavah (246) in (247).

(254)

Ista stran je trdila, da trge usmerja razvoj tarif za dovajanje toka, in predložila informacije o številu fotonapetostnih naprav v letih 2012 in 2013 v Združenem kraljestvu. Pri teh informacijah, ki jih je predložila ta stran, je šlo za publikacijo vlade Združenega kraljestva, ki temelji na tedenskih registracijah v Centralnem registru tarif za dovajanje toka v Združenem kraljestvu. Treba je opozoriti, da ta informacija velja predvsem za obdobje zunaj OP in samo za eno državo članico, medtem ko je sedanja preiskava osredotočena na položaj trga Unije v celoti. Vsekakor se ne izpodbija, da ravni tarif za dovajanje toka vplivajo na povpraševanje, saj je dobičkonosnost naložb na lokacijah z manjšim sončnim sevanjem odvisna od teh ravni. Vendar bi morale zainteresirane strani, da bi dokazale, da je raven tarife za dovajanje toka, kot je bila določena v OP, povzročila škodo, pokazati, da bi znižanje cen proizvajalcev Unije na neškodljivo raven pomenilo, da proizvajalci Unije ne bi mogli prodati zadevnega izdelka, ker naložbe v fotonapetostne sisteme pri navedenih ravneh cen ne bi bile uspešne. Takšni dokazi niso bili predloženi. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(255)

Zato je bil argument, da je znižanje tarif za dovajanje toka prekinilo vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, zavrnjen.

(256)

Po začasnem razkritju je ena stran ponovno poudarila, da so priložnosti za vlaganje v sončno energijo postale neprivlačne za vlagatelje zaradi razvoja tarif za dovajanje toka in da se je zato povpraševanje po izdelku zmanjšalo. Druga stran je trdila, da ugotovitev iz uvodne izjave (173) začasne uredbe, da se naložbe v Španiji še vedno izvajajo kljub ukinitvi sheme tarif za dovajanje toka, ni pravilna.

(257)

Vpliv tarif za dovajanje toka na povpraševanje je bil obravnavan v uvodni izjavi (173) začasne uredbe. Ker glede tega niso bili predloženi novi argumenti, je bila navedena trditev, da se je povpraševanje zmanjšalo zaradi razvoja tarif za dovajanje toka, zavrnjena. Glede naložb v Španiji je treba pojasniti, da ugotovitve iz uvodne izjave (177) začasne uredbe temeljijo na informacijah, ki so bile pridobljene med preiskavo in preverjene v okviru preveritve na kraju samem. Ker zadevna stran ni zagotovila novih informacij ali dokazov v zvezi s tem, je bilo treba to trditev zavrniti.

(258)

V zvezi z nizkimi stopnjami tarif za dovajanje toka je po začasnem razkritju več strani trdilo, da so bile naložbe v fotonapetostne projekte ekonomsko uspešne le v primerih, ko je bila zagotovljena oskrba s cenejšimi solarnimi paneli, uvoženimi iz LRK. Zato so trdile, da so zmanjšanja tarif za dovajanje toka povzročila znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Druga stran je trdila, da stopnja tarif za dovajanje toka vpliva na mehanizme določanja cen modulov.

(259)

Treba je opozoriti, da se stroški modula, s katerimi bi bil projekt ekonomsko uspešen, razlikujejo glede na državo članico ali regijo in so odvisni od številnih dejavnikov, kot so tarife za dovajanje toka, druge regulativne pobude, izpostavljenost soncu, cene konvencionalne električne energije itd.

(260)

Poleg tega je preiskava pokazala, da so obstoječe naprave vse manj odvisne od tarif za dovajanje toka, saj bodo določene vrste naprav verjetno dosegle pariteto fotonapetostnega omrežja v več regijah v Evropi, kot so velik del Italije, Španija, Portugalska, južna Francija in Grčija.

(261)

Zaradi navedenih razlogov so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(262)

Ena zainteresirana stran je trdila, da Komisija ni proučila, ali industrija Unije ni predvidevala, da bodo državne sheme podpore nenadoma ukinjene ali zmanjšane. V podporo tej trditvi niso bili predloženi nobeni argumenti. Vendar je treba opozoriti, da glede na zbrane dokaze ni nobenih informacij, ki bi kazale, da se je industrija Unije na tržne razmere (tj. razvoj potrošnje) in druge razpoložljive informacije (tj. zmanjšanje shem podpore) odzvala na nerazumen način. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(263)

Ena zainteresirana stran je trdila, da se je prodaja industrije Unije zmanjšala zaradi znižanj tarif za dovajanje toka, saj so bile naložbe uspešne le, če so se izdelki kupovali po ugodnih kitajskih cenah. Zbrani dokazi dejansko kažejo le, da se je prodaja industrije Unije v OP nekoliko zmanjšala, kar je v nasprotju s tem, kar bi se pričakovalo, če bi bili fotonapetostni projekti uspešni samo s kitajskimi moduli. Ravno nasprotno, prodaja modulov industrije Unije se je povečevala do leta 2011 in se nato nekoliko zmanjšala v OP, kar je v skladu s trendom potrošnje. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(264)

Druga zainteresirana stran je trdila, da ugotovitve iz uvodnih izjav (174) in (175) začasne uredbe, da spremembe tarif za dovajanje toka niso prekinile vzročne zveze, nimajo niti dejanske niti pravne podlage in niso v skladu s členom 3(7) osnovne uredbe, ker Komisija ni ocenila ravni škode, ki so jo povzročila znižanja tarif za dovajanje toka, in ker je menila, da je bil znaten padec cen industrije Unije posledica izključno kitajskega dampinškega uvoza. Ista stran je trdila, da je bilo znižanje cen modulov, celic in rezin svetovni pojav, ne pa posledica pritiska kitajskega uvoza.

(265)

V zvezi s trditvijo, da Komisija ni ocenila ravni škode, ki so jo povzročila znižanja tarif za dovajanje toka, je treba omeniti uvodne izjave (174), (175) in (182) začasne uredbe ter uvodne izjave od (245) do (263) te izvedbene uredbe, v katerih je Komisija sklenila, da niti zmanjšanje povpraševanja niti vpliv tarif za dovajanje toka na cene Unije nista bila takšna, da bi prekinila vzročno zvezo med škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, in dampinškim uvozom iz LRK, ne glede na to, ali in v kolikšnem obsegu sta bila morda posledici znižanj tarif za dovajanje toka. Trditev, da ugotovitve Komisije nimajo dejanske podlage, je bila zato zavrnjena. V zvezi s trditvijo, da je bilo znižanje cen modulov in celic svetovni pojav, je treba omeniti uvodne izjave od (164) do (167) začasne uredbe, kjer so ocenjeni obseg in cene uvoza iz držav, ki niso LRK, v Unijo. Čeprav je bilo upadanje cen modulov in celic res svetovni trend, so cene dampinškega uvoza iz LRK še poslabšale negativen trend, zato so bile dosežene ravni cen, ki ustvarjajo izgubo. Na podlagi navedenega je bila ta trditev zavrnjena.

(266)

Ker ni bilo pripomb glede drugih shem finančne pomoči, odobrene industriji Unije, se ugotovitve v uvodnih izjavah (184) in (185) začasne uredbe potrdijo.

(267)

Ena od zainteresiranih strani je ponovila trditev, da je znatno škodo povzročila presežna zmogljivost na svetovnem trgu in na trgu Unije in ne uvoz iz LRK. V zvezi s tem je trdila, da je industrija Unije preveč razširila svoje zmogljivosti, kar dokazuje nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti, ter da je bila zato škoda samopovzročena. Domnevni vpliv presežne zmogljivosti v Uniji in po svetu je bil že obravnavan v uvodnih izjavah od (185) do (190) začasne uredbe, trditev pa je bilo treba zavrniti, ker ni bilo novih elementov.

(268)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je presežna zmogljivost povzročila racionalizacijo cen. V zvezi s tem je treba poudariti, da je po eni strani presežna zmogljivost dejansko povzročila tekmovanje za najnižjo raven in zajezitev cen industrije Unije, ki je v povprečju presegla zmanjšanje proizvodnih stroškov. Kot je navedeno v uvodni izjavi (186) začasne uredbe, pa je po drugi strani povečanje zmogljivosti industrije Unije sledilo razvoju trga in se je štelo za razumno. Poleg tega je bilo povečanje zmogljivosti za proizvodnjo celic manjše kot pri modulih. Zadevna stran ni predložila nobenih novih informacij ali dokazov v zvezi s tem, zato je bilo treba zadevne trditve zavrniti.

(269)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica njene osredotočenosti zgolj na posebne naložbe ter njenega neizvajanja potrebnih naložb v povečanje zmogljivosti in znižanje stroškov. Tudi te trditve ni bilo mogoče potrditi z ugotovitvami preiskave, ki je pokazala, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju povečala svoje proizvodne zmogljivosti in učinkovitost (uvodni izjavi (124) in (187) začasne uredbe). Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(270)

Poleg tega je druga zainteresirana stran trdila, da je industrija Unije povečala svoje proizvodne zmogljivosti kljub že tako nizkim stopnjam izkoriščenosti zmogljivosti in si s tem sama povzročila škodo. Ta trditev je temeljila na primerjavi med trendom naložb vzorčenih proizvajalcev Unije in trendom izkoriščenosti zmogljivosti celotne industrije Unije, kar ni ustrezna podlaga za primerjavo. Poleg tega je preiskava pokazala, da industrija Unije svojih proizvodnih zmogljivosti ni razširila v obsegu, ki bi presegal razvoj potrošnje Unije, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(271)

Zbrani dokazi tudi kažejo, da bi lahko industrija Unije z naložbami v novo strojno opremo zmanjšala stroške proizvodnje in postala bolj stroškovno konkurenčna. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(272)

Ena zainteresirana stran je trdila, da so ugotovitve iz uvodne izjave (189) začasne uredbe v nasprotju z ugotovitvami iz uvodnih izjav (124) in (186) začasne uredbe, vendar ni podala nobenih nadaljnjih pojasnil, ki bi opisale naravo ali obseg domnevnih protislovij. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(273)

Po dokončnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ugovarjale trditvi, da so bila povečanja zmogljivosti industrije Unije razumna in da so sledila razvoju trga in zlasti razvoju potrošnje v Uniji. Vendar pa se je vsaj v zvezi z moduli proizvodna zmogljivost v upoštevanem obdobju povečala za 106 %, medtem ko se je potrošnja Unije povečala za 221 %, tj. več kot dvakrat. Podobno se je v zvezi s celicami proizvodna zmogljivost v upoštevanem obdobju povečala za 39 %, potrošnja Unije pa za 87 %. To kaže, da je bilo povečanje zmogljivosti bistveno manjše od povečanja potrošnje, zato ga ni mogoče šteti za nerazumnega glede na to, da v Uniji nikoli ni bilo presežne zmogljivosti. Poleg tega analiza vprašanja, ali so bila povečanja zmogljivosti razumna, ne bi smela temeljiti na analizi posameznih let, temveč bi morala upoštevati trend v celotnem upoštevanem obdobju. Povečanja zmogljivosti se običajno v celoti izkoriščajo šele po določenem obdobju po opravljeni naložbi, zato bi ločena analiza za eno samo leto lahko ustvarila izkrivljeno sliko. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(274)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s presežno zmogljivostjo industrije Unije, se ugotovitve v uvodnih izjavah od (185) do (190) začasne uredbe potrdijo.

(275)

Nekatere zainteresirane strani so ponovno poudarile, da industrija Unije ali vsaj njen del zaradi dolgoročnih pogodb o surovinah ni mogel izkoristiti znižanja cen polisilicija v OP. V zvezi z ugotovitvami iz uvodne izjave (193) začasne uredbe, v kateri je navedeno, da se je industrija Unije lahko pogajala o dolgoročnih pogodbah s svojimi dobavitelji (vključno s proizvajalci rezin) in bi zato lahko izkoristila nižje cene, so te strani trdile, da bi morale v primeru pogajanj ali prekinitve dolgoročnih pogodb o dobavi polisilicija in/ali rezin plačati kazni. V podporo tej trditvi so te strani predložile časopisne članke, ki poročajo, da so se nekateri proizvajalci Unije znašli v pravnih sporih ali da so prekinili svoje pogodbe. Nekatere strani so posredovale informacije, ki domnevno potrjujejo, da se o dolgoročnih pogodbah ni bilo mogoče ponovno pogajati.

(276)

Polisilicij je glavna surovina za proizvajanje rezin. Preiskava je pokazala, da so se cene polisilicija v letu 2008 zvišale in dosegle svojo najvišjo vrednost, tj. približno 500 USD/kg, vendar so se leta 2009 zopet znižale in konec leta 2009 dosegle približno 50–55 USD/kg, v letu 2010 in na začetku leta 2011 pa so se le rahlo zvišale. Cene so se v OP znatno znižale in dosegle 30 USD/kg (znanstvena in politična poročila JRC – JRC Scientific and Policy Reports, poročilo o stanju na področju fotonapetostnih izdelkov JRC iz leta 2012 – PV Status Report 2012). Treba je opozoriti, da je bil lahko vpliv cen polisilicija na industrijo Unije le zanemarljiv, saj je bil kakršen koli učinek na stroške proizvodnje celic in modulov porazdeljen po vsej vrednostni verigi. Poleg tega se navedeni časopisni članki nanašajo na dogodke po OP, ki niso vplivali na položaj zadevnih proizvajalcev Unije v OP in jih zato ni mogoče upoštevati. To vprašanje je bilo nadalje proučeno po uvedbi začasnih ukrepov, posledično pa se lahko potrdi, da bi se industrija Unije res lahko pogajala tako o cenah dolgoročnih pogodb kot tudi o pogodbenih kaznih v zvezi s temi dolgoročnimi pogodbami.

(277)

Ena od navedenih zainteresiranih strani je poleg tega trdila, da zadošča, da so dolgoročne pogodbe vplivale na samo nekatere proizvajalce Unije, in da položaj celotne industrije Unije ni pomemben. Trdila je, da ni nujno, da višji stroški enako vplivajo na vse gospodarske subjekte. Ta trditev ne upošteva splošne ugotovitve, da povprečne cene polisilicija za industrijo Unije v veliko primerih niso bile višje od tržnih ali promptnih cen in da se zato vprašanje, ali višji stroški vplivajo na vse gospodarske subjekte ali le na nekaj teh subjektov, ni obravnavalo kot relevantno. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(278)

Druga zainteresirana stran je zahtevala, da Komisija ločeno obravnava in količinsko opredeli učinke vsakega dejavnika, ki je vplival na položaj industrije Unije, in trdila, da je treba ločeno obravnavati zlasti učinke znatnega padca cen polisilicija. V zvezi s tem je trdila, da je znižanje prodajnih cen posledica znižanja cen polisilicija in ne posledica cenovnega pritiska kitajskega uvoza. Glede industrije Unije je treba opozoriti, da je bilo znižanje povprečnih prodajnih cen precej izrazitejše kot zmanjšanje povprečnih stroškov proizvodnje, na katere bi lahko vplivalo znižanje cen surovin. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(279)

Po dokončnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile, da vpliv znižanja cen polisilicija na stroške industrije Unije ni bil omejen ali porazdeljen po vrednostni verigi, kot je bilo ugotovljeno v preiskavi. Vendar pa je polisilicij, kot je navedeno v uvodni izjavi (276), glavna surovina za proizvajanje rezin, zato je bilo ugotovljeno, da je bil vsak vpliv na stroške proizvodnje celic ali modulov porazdeljen po vrednostni verigi. Zadevne strani niso predložile nobenih informacij, ki bi lahko zmanjšale pomen te ugotovitve. Poleg tega je preiskava pokazala, da se je znižanje cen polisilicija v upoštevanem obdobju izrazilo v povprečnem strošku proizvodnje celic in modulov vzorčene industrije Unije, ki se je znižal na podobno raven kot cene polisilicija. Ena zainteresirana stran je izrazila dvom o vplivu domnevnih kazni, ki jih je industrija Unije morala plačati zaradi ponovnega pogajanja o dobavnih pogodbah. Glede tega ni mogoče izključiti, da je omejeno število proizvajalcev morda moralo plačati kazen zaradi odpovedi pogodb o dobavi rezin v upoštevanem obdobju.

Vendar pa Komisija ni našla nobenih dokazov, da bi te kazni lahko vplivale na položaj industrije Unije v celoti ali da bi bile reprezentativne. Takšnih dokazov ni predložila niti zadevna zainteresirana stran. Medtem ko torej ni mogoče v celoti izključiti, da bi kazni lahko imele določen negativen vpliv na omejeno število proizvajalcev Unije, je celoten vpliv na industrijo Unije v najboljšem primeru obrobnega pomena in zato ne bi mogel prekiniti vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela celotna industrija Unije. Zato je bilo treba te trditve zavrniti.

(280)

Druga zainteresirana stran je trdila, da je znižanje cen izdelka v preiskavi v Uniji deloma posledica znižanja cen polisilicija. Vendar je treba v zvezi s tem opozoriti, da je preiskava pokazala, da je bil uvoz iz LRK dampinški in da je bistveno prispeval k nelojalnemu znižanju cen industrije Unije. Znižanje cen torej ni zgolj posledica znižanja stroškov proizvodnje, ki ga je mogoče pojasniti z znižanjem cen surovin. Če bi bilo znižanje cen zgolj posledica znižanja cen surovin, industrija Unije ne bi bila prisiljena znižati svojih prodajnih cen do te mere, da bi bili nižji od stroškov proizvodnje. Zato je treba to trditev zavrniti.

(281)

Druga zainteresirana stran je ponovila, da bi pravni spor enega proizvajalca Unije po OP lahko vplival najmanj na položaj tega proizvajalca Unije že v OP. Vendar ta stran ni pojasnila, kako in v kolikšnem obsegu bi lahko tak dogodek, ki se je zgodil po OP, dejansko vplival na položaj tega proizvajalca v OP. Tudi preiskava ni razkrila nobenih dokazov o takšnih učinkih. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(282)

Poleg tega je ista zainteresirana stran izrazila dvom o navedenih ugotovitvah, ker naj ne bi bili predloženi nobeni dokazi. Vendar pa so ugotovitve preiskave temeljile na dejstvih in pozitivnih dokazih, katerih različice, ki niso zaupne narave, so bile dostopne vsem zainteresiranim stranem.

(283)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z učinkom cen surovin, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (191) do (194) začasne uredbe potrdijo.

(284)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovno trdile, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica nezadostnih ekonomij obsega industrije Unije. Ponovno je bilo poudarjeno, da so bili mali proizvajalci v neugodnem položaju v primerjavi z večjimi vertikalno integriranimi proizvajalci, zato morebitne škode, ki so jo utrpeli manjši proizvajalci, ni mogoče pripisati dampinškemu uvozu. Druga zainteresirana stran je trdila, da je avtomatizacija proizvodnega procesa draga in da so zato ekonomije obsega toliko bolj pomembne za zmanjšanje stroškov proizvodnje.

(285)

Preiskava je pokazala, da industrija Unije, vključno z večjimi in vertikalno integriranimi proizvajalci, zaradi dampinškega uvoza ni mogla v celoti izkoristiti visokih stopenj izkoriščenosti zmogljivosti, da bi dosegla ekonomije obsega. Vsekakor preiskava ni razkrila nobenih povezav med velikostjo, vertikalno integracijo in boljšimi stopnjami dobičkonosnosti, saj je velik cenovni pritisk dampinškega uvoza te povezave spremenil. Preiskava je pokazala, da ekonomije obsega na trgu, na katerem so stopnje izkoriščenosti nizke, niso več koristne, kar velja tudi za kitajske proizvajalce. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(286)

Poleg tega je ena zainteresirana stran trdila, da vlagatelji in banke ne financirajo projektov, če je proizvajalec modulov premajhen, saj večji proizvajalci nudijo boljša zagotovila in so za banke bolj zanimivi. Drugače povedano, vlagatelji in banke neradi financirajo fotonapetostne projekte, v okviru katerih se uporabljajo moduli, proizvedeni v Uniji. Vendar je preiskava pokazala, da je morebitna naklonjenost vlagateljev in bank financiranju kitajskih proizvajalcev, ki imajo večje proizvodne zmogljivosti, posledica izkrivljanja na trgu Unije zaradi dampinškega uvoza. Kot je navedeno v uvodni izjavi (285), velikost proizvodnih linij ni pomembna, če stopnje izkoriščenosti ostajajo nizke. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(287)

Ena zainteresirana stran je ponovno poudarila, da je imela industrija Unije neugodno stroškovno strukturo v primerjavi s kitajskimi tekmeci, saj so imeli slednji nižje stroške dela, električne energije in amortizacije, poleg tega pa so imeli tudi najnovejšo opremo. Vendar zadevna stran ni predložila novih informacij ali dokazov, ki bi lahko spremenili ugotovitve te preiskave v zvezi s tem. Zlasti je treba omeniti, da je bila trditev, da kitajski proizvajalci uporabljajo najnovejšo opremo, obravnavana v uvodni izjavi (203) začasne uredbe, ki navaja, da proizvajalci izvozniki iz LRK niso imeli nikakršnih primerjalnih prednosti, zlasti zato, ker so bili stroji in oprema uvoženi iz Evropske unije. Navedene trditve so bile zato zavrnjene.

(288)

Druga stran je trdila, da so imeli Kitajci primerjalno prednost v zvezi s cenami polisilicija in ekonomijami obsega, zaradi česar so bili njihovi stroški za strojno opremo nižji. Ta stran v zvezi s tem ni predložila nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi lahko spremenili ugotovitve iz uvodnih izjav (195), (196) in (203) začasne uredbe. Zato je bilo treba trditev te strani zavrniti.

(289)

Treba je opozoriti, da, kot je navedeno v uvodni izjavi (203) začasne uredbe in tudi v uvodni izjavi (287) te uredbe, proizvajalci izvozniki iz LRK nimajo nobenih primerjalnih prednosti v zvezi s surovinami in opremo, ki jo uporabljajo, saj so večinoma uvožene iz Unije. Ena zainteresirana stran je izpodbijala to trditev, vendar ni predložila nobenih dokazov. Stroški dela in splošni stroški, vključno s stroški amortizacije, so v OP v povprečju predstavljali manj kot 10 % celotnih stroškov za modul in se zanje ne šteje, da so imeli pomembno vlogo. Stroški električne energije so v OP v povprečju predstavljali manj kot 1 % celotnih stroškov za modul in se zanje ne šteje, da so imeli pomembno vlogo. Poleg tega trditev, da Kitajci uporabljajo najnovejšo opremo, ni bila utemeljena.

(290)

Poleg tega je ena zainteresirana stran ponovno poudarila, da so nekateri proizvajalci Unije celice in/ali module nabavljali v zadevni državi in jih nato prodali na trgu Unije kot svoje izdelke. Zahtevala je, da se škoda, ki izhaja iz teh transakcij, ne pripiše dampinškemu uvozu. Vendar je preiskava pokazala, da je imel uvoz zadevnega izdelka iz Unije dopolnilni značaj in je bil njegov obseg omejen v primerjavi s skupno proizvodnjo Unije, zato bi bil njegov vpliv, če ga je sploh imel, zgolj zanemarljiv in se zanj ne bi štelo, da je prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(291)

En nepovezani uvoznik je trdil, da dejstvo, da se je število zaposlenih v obravnavanem obdobju povečalo, v začasni uredbi ni ustrezno obravnavano. V zvezi s to trditvijo je treba opozoriti, da se je zaposlenost med letoma 2009 in 2011 za module povečala, v OP pa zmanjšala. Za celice se je zaposlitev povečevala do leta 2010, v letu 2011 pa se je zmanjšala in v OP še dodatno upadla. Opozoriti je treba, da je zaposlitev v primeru modulov sledila trendu proizvodnje Unije. V primeru celic pa industrija Unije ni mogla izkoristiti naraščajoče potrošnje v skladu s pričakovanji, saj se je tržni delež kitajskega uvoza v celotnem obdobju povečeval. Zato se zmanjšanje zaposlenosti v letu 2011 in v OP nanaša na družbe, ki so postale plačilno nesposobne ali pa so ustavile svojo proizvodnjo celic.

(292)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica majhnosti in nezadostnih ekonomij obsega. Kot je že pojasnjeno v uvodni izjavi (285) in uvodnih izjavah (195) in (196) začasne uredbe, tudi na globalnem trgu velikost in s tem ugodnosti ekonomij obsega ne morejo več obstajati, če so stopnje izkoriščenosti na splošno nizke in če po vsem svetu prihaja do ogromnih presežnih zmogljivosti. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(293)

Poleg tega je ista stran ponovno navedla, da je bila škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica nezmožnosti industrije Unije, da izkoristi kakršno koli stroškovno prednost. Stran je trdila, da je to zlasti posledica dejstva, da je večina proizvajalcev Unije vertikalno integrirana. Vendar ta stran ni predložila nobenih dodatnih informacij o tem, v kolikšni meri bi dejstvo, da so proizvajalci vertikalno integrirani, lahko negativno vplivalo na njihovo strukturo stroškov. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(294)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave od (195) do (206) začasne uredbe potrdijo.

(295)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovno trdila, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila konkurenca tankoslojnih fotonapetostnih izdelkov in drugih fotonapetostnih tehnologij, saj so te tehnologije tekmovale z izdelkom v preiskavi predvsem za uporabo v talnih in komercialnih/industrijskih strešnih sistemih, ki pomenijo znaten del celotnega fotonapetostnega trga Unije.

(296)

Preiskava je pokazala, da kljub temu, da so tankoslojni fotonapetostni izdelki cenejši kot izdelek v preiskavi, pomenijo samo omejen tržni delež celotnega trga sončne energije Unije, saj imajo veliko manjši izkoristek pretvorbe in manjšo izhodno moč kot moduli iz kristalnega silicija. Glede na razpoložljive informacije tržni delež tankoslojnih izdelkov ni bil pomemben v primerjavi s celotnim trgom sončne energije Unije v OP. Zato se ugotovitev iz uvodne izjave (208) začasne uredbe, da se kljub temu, da morda obstaja določena raven konkurence med tankoslojnimi izdelki in zadevnim izdelkom, ta konkurenca šteje za zanemarljivo, potrdi. Na podlagi tega je bilo treba predložene argumente v zvezi s tem zavrniti.

(297)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovno navedla, da je konkurenca med tankoslojnimi izdelki verjetno povzročila znatno škodo industriji Unije. V zvezi s tem je stran navedla, da je bil večji del OP tržni delež tankoslojnih izdelkov na celotnem trgu sončne energije v Nemčiji znaten in da se je zmanjšal šele proti začetku leta 2012.

(298)

Preiskava je dejansko pokazala, da so povprečne cene tankoslojnih izdelkov dosegale nižje ravni od ravni povprečnih cen izdelka v preiskavi.

(299)

Vendar imajo tankoslojni izdelki veliko manjši izkoristek pretvorbe in manjšo izhodno moč kot moduli iz kristalnega silicija, kot je navedeno v uvodni izjavi (296), zato morebitna konkurenca med temi izdelki ne bi mogla prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, saj so moduli iz kristalnega silicija prevladujoča tehnologija na trgu sončne energije Unije. V poročilu o stanju na področju fotonapetostnih izdelkov JRC (JRC PV Status Report) iz leta 2012 je navedeno, da so zaradi znižanja cen polisilicija moduli iz kristalnega silicija v zadnjih letih prevzeli tržni delež tankoslojnih izdelkov.

(300)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (207) do (210) začasne uredbe potrdijo.

(301)

Po začasnem razkritju se je trdilo, da je treba škodljive učinke finančne krize in njen vpliv na dostop do finančnih sredstev ločiti ter med njimi razlikovati in da se jih ne sme pripisati dampinškemu uvozu.

(302)

Glede tega je treba omeniti uvodno izjavo (212) začasne uredbe, v kateri so posebej obravnavani učinki finančne krize in gospodarske recesije na položaj industrije Unije. Ta uvodna izjava podrobno navaja razloge za ugotovitev, da finančna kriza, čeprav je vplivala na položaj industrije Unije, ni prekinila vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zainteresirane strani niso izpodbijale teh določenih razlogov, niti niso predložile nobenih novih informacij ali dokazov, ki bi lahko zmanjšali pomen ugotovitev iz te uvodne izjave. Zato so bile trditve v zvezi s tem zavrnjene.

(303)

Poleg tega se je trdilo, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dejstva, da si industrija Unije ni prizadevala za ustrezno financiranje, in da bi morala Komisija proučiti, ali je industrija Unije zahtevala financiranje, ko je bila dobičkonosna. Preiskava je dejansko pokazala, da se je raven naložb v letu 2010, ko je bila industrija Unije še vedno dobičkonosna, v primerjavi z letom 2009 povečala za 315 % za module in za 10 % za celice. Ker je fotonapetostna industrija kapitalsko intenzivna, se pričakuje, da industrija Unije nenehno išče ustrezne vire financiranja, da bi izboljšala svojo stroškovno učinkovitost in tekmovala z nepoštenim dampinškim uvozom. Zato se sklene, da je bil omejen dostop do finančnih sredstev posledica izkrivljenih razmer, ki jih je ustvaril dampinški uvoz, in ne njihov vzrok. Navedena trditev je bila zato zavrnjena.

(304)

Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila, da bi bilo treba škodljive učinke finančne krize ločevati in razlikovati in da se jih ne bi smelo pripisati dampinškemu uvozu. Ta stran je opozorila na javno dostopne informacije, ki kažejo, da je vsaj en proizvajalec Unije razumel finančno krizo kot glavni vzrok za škodo, ki jo je utrpel. Sedanja preiskava je utemeljila svoje ugotovitve na podatkih določenega podjetja, ki so bistveno obsežnejši od podatkov v javno dostopnih izkazih določenih podjetij. Upoštevani javno dostopni izkazi ne morejo zmanjšati pomena ugotovitev iz uvodne izjave (212) začasne uredbe, kjer je bilo ugotovljeno, da ima finančna kriza sicer določen vpliv na položaj industrije Unije, vendar še ni prekinila vzročne povezave med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zato je bilo treba to trditev zavrniti.

(305)

Druga zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba upoštevati, da je imela industrija Unije drugačen dostop do finančnih sredstev v primerjavi s kitajskimi proizvajalci izvozniki. Ta stran je trdila, da je to eden glavnih dejavnikov, ki je industriji Unije povzročil znatno škodo, in ne dampinški uvoz. Vendar je ugotovljeno, da preferenčni dostop do finančnih sredstev za številne kitajske proizvajalce izvoznike povzroča izkrivljanje na trgu in je zagotovo lahko eden glavnih razlogov, zaradi katerega kitajski proizvajalci izvozniki lahko izvažajo zadevni izdelek po dampinških cenah. Ta dejavnik torej ne more prispevati k prekinitvi vzročne zveze med dampinškim izvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(306)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z učinki finančne krize, se ugotovitve iz uvodnih izjav (211) in (212) začasne uredbe potrdijo.

(307)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi zahtevale ponovno proučitev ugotovitev iz uvodnih izjav (213) in (215) začasne uredbe, se te ugotovitve potrdijo.

(308)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi zahtevale ponovno proučitev ugotovitev iz uvodnih izjav od (215) do (217) začasne uredbe, se te ugotovitve potrdijo.

(309)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi zahtevale ponovno proučitev ugotovitev iz uvodnih izjav (218) in (219) začasne uredbe, se te ugotovitve potrdijo.

(310)

Nekatere zainteresirane strani so ponovile trditev iz uvodne izjave (220) začasne uredbe, da je znatna škoda, ki jo je utrpel vsaj en proizvajalec Unije, nastala zaradi napačnih upravnih odločitev. Te strani so predložile dodatne informacije v obliki časopisnega članka. Vendar predloženih informacij ni bilo mogoče preveriti in niso spremenile ugotovitve te preiskave, da so bile upravne odločitve zadevne družbe običajne in preudarne ter niso vplivale na celotno industrijo Unije. Zato so bile navedene trditve zavrnjene.

(311)

Ker ni bilo drugih argumentov v zvezi s tem, se ugotovitve iz uvodnih izjav (220) in (221) začasne uredbe potrdijo.

(312)

Ker ni bilo nobenih pripomb, ki bi zahtevale ponovno proučitev ugotovitev iz uvodne izjave (222) začasne uredbe, se te ugotovitve potrdijo.

(313)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica neugodnega položaja njenih predhodnikov in pomanjkanja politične podpore Evropske komisije v prejšnjih letih. Ta stran je tudi trdila, da so pomembni dejavniki na vsakem trgu poleg nacionalnih shem podpore tudi demografski dejavniki, mejne kontrolne točke, poraba električne energije, možnosti financiranja in možnosti priključitve na omrežje. Vendar navedena stran ni mogla utemeljiti svojih trditev, zato so bile te zavrnjene.

(314)

Po dokončnem razkritju je ista zainteresirana stran ponovila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica neugodnega položaja. Vendar ta trditev ni bila ne analizirana ne utemeljena, zato je bila zavrnjena.

(315)

Preiskava je pokazala, da so k škodi lahko prispevali naslednji drugi dejavniki: uvoz zadevnega izdelka iz Tajvana, znižanje stopnje tarif za dovajanje toka, dolgoročne pogodbe za polisilicij omejenega števila proizvajalcev Unije.

(316)

Kot je navedeno v oddelkih 3.1 oziroma 3.6, je morebiten prispevek uvoza s Tajvana in dolgoročnih pogodb za polisilicij omejenega števila proizvajalcev Unije v najboljšem primeru obrobnega pomena, saj je bil vsak njihov vpliv porazdeljen po vrednostni verigi.

(317)

Preiskava v zvezi z gospodarsko in finančno krizo kaže, da je bil glavni razlog za težave, s katerimi se je spopadla industrija Unije pri dostopu do kapitala, potrebnega za naložbe, dampinški uvoz, ki je preprečil industriji Unije, da bi prodajala svoje izdelke po dobičkonosnih cenah v času, ko je trg Unije dosegal visoke stopnje rasti (2009–2011).

(318)

Tretje strani v zvezi s tarifami za dovajanje toka niso mogle dokazati, da so stopnje tarif za dovajanje toka v OP tako nizke, da bi lahko proizvajalcem Unije preprečile, da bi prodajali zadevni izdelek po neškodljivih cenah. Institucije so mnenja, da znižanja stopenj tarif za dovajanje toka lahko pojasnijo zmanjšano povpraševanje, saj naložbe v nekatere lokacije niso bile več uspešne. Vendar pa ne morejo prekiniti vzročne zveze, tudi če se upoštevajo skupaj z drugimi dejavniki, za katere je bilo ugotovljeno, da so prispevali k škodi, saj so bile še vedno takšne, da bi, če ne bi bilo dampinškega uvoza, proizvajalci Unije lahko prodajali svoje izdelke po neškodljivih cenah.

(319)

Tudi če se oceni kumulativen učinek štirih drugih dejavnikov, ki bi lahko prispevali k škodi, se vzročna zveza med dampingom in škodo ne prekine.

(320)

Vsi učinki dejavnikov škode, razen dampinškega uvoza, so bili analizirani posamezno in skupaj. Zato je sklenjeno, da skupna ocena vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na škodo industrije Unije (tj. uvoz iz tretjih držav, tarife za dovajanje toka, vpliv cen surovin, finančna kriza) ne pojasni škode, ki jo je utrpela industrija Unije, zlasti glede na nizke cene in finančne izgube zaradi uveljavitve nizkocenovnega uvoza velikih količin zadevnega izdelka iz LRK. Na podlagi navedenega se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav (223) in (224) začasne uredbe, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(321)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran trdila, da ocena interesa Unije ne temelji na reprezentativnem številu gospodarskih subjektov.

(322)

Komisija je vzpostavila stik z različnimi gospodarskimi subjekti na naslednji način.

(323)

Nepovezani uvozniki: kot je navedeno v uvodni izjavi (12) začasne uredbe, se je Komisija obrnila na vseh 250 nepovezanih uvoznikov, ki jih je navedel pritožnik, in izbrala začasen vzorec v skladu s členom 17 osnovne uredbe, da bi se zajel največji reprezentativni obseg uvoza, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Vendar, kot je določeno v uvodnih izjavah (12) in (232) začasne uredbe, pa je bilo samo za eno od začasno izbranih podjetij po preverjanju dejansko potrjeno, da gre za nepovezanega uvoznika. Po objavi začasne uredbe je bilo dodatnih petnajst nepovezanih uvoznikov, ki so v začetni fazi predložili obrazec za vzorčenje, vendar niso bili vzorčeni, pozvanih, da še naprej sodelujejo v preiskavi. Šest se jih je strinjalo in prejelo vprašalnik, pet pa jih je poslalo odgovor, izmed katerih so trije odgovorili dovolj izčrpno. Dokončni vzorec nepovezanih uvoznikov torej obsega štiri nepovezane uvoznike, ki predstavljajo razpon od 2–5 % uvoza zadevnega izdelka. V zvezi z navedenim nizkim odstotkom je treba upoštevati, da večji del uvoza zadevnega izdelka v Unijo ne poteka prek nepovezanih uvoznikov, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (12) začasne uredbe.

(324)

Gospodarski subjekti, ki niso nepovezani uvozniki (gospodarski subjekti, ki so višje ali nižje v prodajni verigi): kot je omenjeno v uvodni izjavi (226) začasne uredbe, je Komisija poslala tudi posebne vprašalnike približno 150 gospodarskim subjektom, vključno s tistimi nepovezanimi uvozniki, ki so se javili po začetku preiskave in so imeli možnost, da Komisiji predložijo ustrezne podatke. V preiskavi so se upoštevali tako odgovori na vprašalnik kot tudi preverljive in ustrezno utemeljene pripombe in stališča, ki so jih zainteresirane strani predložile v predpisanih rokih, ne glede na to, ali so te strani predložile odgovore na vprašalnik. Konkretno, združenje AFASE je Komisiji poslalo pripombe v imenu svojih članov –gospodarskih subjektov, ki proizvajajo fotonapetostne naprave, ki so bili prav tako vključeni v analizo.

(325)

Glede na navedeno je bilo zbranih dovolj elementov za smiselno oceno interesa Unije. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(326)

Ena zainteresirana stran je zahtevala, da Komisija pojasni, kako je obravnavala vprašalnike uvoznikov, za katere je štela, da so jih predložili gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi.

(327)

V odgovor na to zahtevo je treba pojasniti, da se je 36 izpolnjenih vprašalnikov iz uvodne izjave (241) začasne uredbe nanašalo na odgovore na Prilogo B obvestila o začetku, ki se po potrebi uporablja za vzorčenje nepovezanih uvoznikov.

(328)

Glede izpolnjenih vprašalnikov dveh gospodarskih subjektov, navedenih v uvodni izjavi (12) začasne uredbe, je bil en upoštevan v zadevni analizi gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi. Drugi gospodarski subjekt je predložil dodatne informacije, ki so razkrile, da je v nasprotju s tem, kar je navedeno v uvodni izjavi (12) začasne uredbe, ta subjekt dejansko uvoznik modulov, ni pa uvoznik celic. Vendar so bile informacije, ki jih je navedel v izpolnjenemu vprašalniku, preveč omejene, da bi se lahko vključil v analizo nepovezanih uvoznikov, saj so bili odgovori nepopolni.

(329)

Po uvedbi začasnih ukrepov so bili opravljeni dodatni preveritveni obiski v prostorih dveh razvijalcev projektov (glej uvodno izjavo (8)). Poleg tega je bilo šest izpolnjenih posebnih vprašalnikov (glej uvodno izjavo (324)), ki so jih predložili ponudniki storitev tudi v fotonapetostnemu sektorju (logistika, prevoz, odnosi z javnostjo itd.) in so se na začetku šteli za neustrezno izpolnjene (glej uvodno izjavo (241) začasne uredbe), analiziranih in upoštevanih za namene te preiskave (glej uvodne izjave od (369) do (371)).

(330)

Za analizo interesa Unije so se torej upoštevale naslednje informacije:

(331)

Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale trditvi, da bo industrija Unije lahko imela koristi od ukrepov, in trdile, da (i) bodo ukrepi zmanjšali povpraševanje po fotonapetostnih izdelkih v Uniji in zato industrija Unije ne bo mogla povečati svoje prodaje, (ii) ima industrija Unije majhne proizvodne zmogljivosti in zato ne more zadovoljiti povpraševanja po nekaterih vrstah naprav, kot so komercialne strešne in velike talne naprave, (iii) proizvajalci Unije za banke niso zanimivi, (IV) bo uvedba dajatev na celice dejansko povečala proizvodne stroške proizvajalcev modulov v Uniji in bodo ti zato manj privlačni za potrošnike, (v) bodo proizvajalci iz drugih tretjih držav v primeru znatnega zmanjšanja kitajskega uvoza najverjetneje izkoristili manjši uvoz iz LRK.

(332)

Glede trditve, da bodo ukrepi zmanjšali povpraševanje po fotonapetostnih izdelkih v Uniji in zato industrija Unije ne bo mogla povečati svoje prodaje, je treba opozoriti, da strani niso mogle zagotoviti nobenih preverljivih dokazov o obstoju neposredne povezave med uvedbo ukrepov in zmanjšanjem povpraševanja po fotonapetostnih izdelkih, za katerega se je izkazalo, da je nanj v zadnjih letih vplivalo več dejavnikov.

(333)

V odgovor na trditev, da ima industrija Unije majhne proizvodne zmogljivosti in zato ne more zadovoljiti povpraševanja po nekaterih vrstah naprav, kot so komercialne strešne in velike talne naprave, je treba opozoriti, da je preiskava pokazala, da ima industrija Unije zadostne zmogljivosti za oskrbo s komercialnimi kot tudi industrijskimi napravami (med 40 kW in 1 MW) ter napravami za tržni segment javne porabe (med 1 MW in 10 MW). Poleg tega preiskava ni razkrila nobenih dokazov, da izdelkov, ki jih dobavijo različni proizvajalci, ni mogoče uporabiti za isti projekt. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(334)

Argument, da industrija Unije ne bi imela koristi od ukrepov, ker proizvajalci Unije za banke niso zanimivi, in da investicijski skladi ne bi hoteli financirati projektov, v katerih se uporabljajo moduli, izdelani v EU, ni bil utemeljen. Vsekakor se pričakuje, da se bodo z uvedbo ukrepov znova vzpostavili pošteni tržni pogoji, ki bi vlagateljem iz bančnega sektorja zagotovili, da proizvajalci Unije lahko razvijajo uspešne projekte. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(335)

V zvezi s trditvijo, da bo uvedba dajatev na celice dejansko povečala proizvodne stroške proizvajalcev modulov v Uniji in da bodo ti postali manj privlačni za potrošnike, je treba kljub temu, da ni izključeno, da bi se lahko cene po uvedbi dajatev do določene mere zvišale, upoštevati tudi, da javno dostopni viri kažejo, da se cene modulov in celic znižujejo. Zato bi se morali stroški modulov zaradi splošnega zniževanja cen zmanjšati tudi v primeru, če se stroški celic zaradi ukrepov povečajo. Zadevni proizvajalci se lahko tudi odločijo, da svoje celice priskrbijo v Uniji in ne več iz LRK. Poleg tega se pričakuje, da bo uvedba ukrepov zvišala stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti proizvajalcev celic v Uniji ter s tem povečala njihove ekonomije obsega in posledično zmanjšala stroške. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(336)

Preiskava ni potrdila trditve, da bodo morebitno znatno zmanjšanje kitajskega uvoza po uvedbi ukrepov najverjetneje izkoristile druge tretje države in ne industrija Unije. Preiskava ni razkrila nobenih jasnih znakov, da bi druge tretje države svoj izvoz v veliki meri usmerile na trg Unije, zlasti ob upoštevanju verjetne razširitve trgov drugih tretjih držav, predvsem v Aziji, ki jo napovedujejo javno dostopni viri. Nazadnje ni nobenih znakov, da industrija Unije v primeru, da bi se uvoz iz drugih tretjih držav povečal zaradi zmanjšanja kitajskega uvoza, ne bi mogla tekmovati z uvozom iz teh držav.

(337)

V odgovor na dokončno razkritje je nekaj strani trdilo, da ni realno pričakovati, da se bo pojavila trajnostna industrija Unije, ki bo proizvajala module in celice, saj ni razumnih vlagateljev, ki bi vlagali v proizvajalce Unije, ki naj bi utrpeli škodo zaradi neugodne stroškovne strukture in ki zato ne morejo proizvajati po konkurenčnih cenah. Preiskava ni potrdila, da škodo industriji Unije povzroča neugodna stroškovna struktura, kot je navedeno v uvodnih izjavah (202) in (203) začasne uredbe. Zato bi odprava dampinškega uvoza in večje izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti morala ustvariti ekonomije obsega in omogočiti pojav trajnostne industrije Unije. Na tej podlagi je bila trditev zavrnjena.

(338)

Ena stran je trdila, da razvoj tarif za dovajanje toka spodbuja povpraševanje v Uniji in da je pričakovana donosnost naložb vlagateljev povezana s tem razvojem. Trdila je zlasti, da se bo povpraševanje zmanjšalo, če se bodo cene v Uniji zaradi dajatev povečale, tarife za dovajanje toka pa ne bodo ustrezno sledile temu povečanju, zato industrija Unije ne bo imela koristi od uvedenih dajatev.

(339)

V odgovor na zgornjo trditev je treba opozoriti, da kljub korelaciji med ravnjo tarif za dovajanje toka in povpraševanjem po fotonapetostnih napravah dokazi, zbrani med preiskavo, kažejo, da bo povpraševanje v prihodnosti vse manj odvisno od tarif za dovajanje toka in drugih shem podpore, saj bodo določene vrste naprav v več krajih v Uniji verjetno dosegle pariteto fotonapetostnega omrežja (glej uvodno izjavo (260)). Poleg tega bi morala pričakovana donosnost naložb temeljiti na poštenih tržnih cenah. Kot je omenjeno v uvodni izjavi (335), je treba nazadnje opozoriti, da, čeprav ni izključeno, da bi se lahko cene po uvedbi dajatev do določene mere zvišale, javno dostopni viri kažejo, da se cene modulov in celic na splošno znižujejo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(340)

Zainteresirane strani so poudarile, da je cenovna elastičnost povpraševanja lahko zelo velika, ker sheme podpore, zlasti tarife za dovajanje toka, in raven cen električne energije za končne potrošnike (ki določajo pariteto omrežja) spodbujajo povpraševanje po solarnih panelih. Čeprav drži, da lahko znatno zvišanje cen povzroči znatno zmanjšanje povpraševanja zaradi posebnega značaja trga, kot so poudarile navedene zainteresirane strani, je treba argument zavrniti, saj ni verjetno, da bodo zvišanja cen, ki jih bodo povzročili ukrepi, znatna, in sicer zaradi naslednjih razlogov. Prvič, vsi razpoložljivi viri potrjujejo, da se bo znatno nižanje cen zadevnega izdelka, ki so se zniževale v celotnem OP in od OP do danes, nadaljevalo.

Drugič, gospodarski učinek zaveze, ki jo je sprejela Komisija, je, da bodo kitajski proizvajalci izvozniki dobavljali zadevni izdelek po najnižji uvozni ceni pod 60 CNY/W, kar je precej nižje od cene, ki je bila ugotovljena v OP, in v obsegu, ki približno ustreza njihovemu sedanjemu tržnemu deležu. Ob tej ravni cen ni verjetno, da se bo povpraševanje znatno zmanjšalo, saj navedena raven cen zagotavlja dovolj veliko povpraševanje ob sedanji ravni podpore, ki jo zagotavljajo sheme podpore, in ob sedanjih ravneh paritete omrežja. Poleg tega se pričakuje, da se bo cena električne energije za končne potrošnike zvišala, medtem ko se bo cena zadevnega izdelka znižala. Z uporabo formule indeksacije zaveza zagotavlja, da se nadaljnja znižanja cene zadevnega izdelka upoštevajo pri določitvi najnižje uvozne cene. Zato je bilo treba navedene trditve zavrniti.

(341)

Več zainteresiranih strani je ponovilo trditev, da interes industrije Unije ni pomemben, ker je dodana vrednost, ki jo ustvarjajo industrije višje in nižje v prodajni verigi, veliko večja kot dodana vrednost, ki jo v fotonapetostni vrednostni verigi ustvarja industrija Unije. Trditev, da različni segmenti v fotonapetostnem sektorju ustvarjajo različne dodane vrednosti, ni sporna. Kot je navedeno v uvodni izjavi (228) začasne uredbe, je preiskava pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi nepoštenih trgovinskih praks. Dejansko so morali nekateri proizvajalci Unije že zapreti svoje obrate, v primeru odsotnosti ukrepov pa se zdi verjetno, da se bo položaj še poslabšal. Ker so vsi segmenti v fotonapetostnem sektorju med seboj tesno povezani, bi prenehanje obstoja proizvodnje Unije škodljivo vplivalo na celotni fotonapetostni sektor, ki bi postal v celoti odvisen od zunanje dobave. Zato in zaradi razlogov v zvezi z zanesljivostjo oskrbe je bil argument zavrnjen.

(342)

V odgovor na dokončno razkritje je ena zainteresirana stran ponovila trditev, da je višja dodana vrednost, ki jo ustvarjajo industrije višje in nižje v prodajni verigi, v primerjavi s proizvodnjo zadevnega izdelka industrije Unije pomembna za vprašanje, ali bi bilo treba uvesti protidampinške dajatve. V zvezi s tem se potrjuje, da so ustanove pri ocenjevanju interesa Unije pretehtale morebitne pozitivne in negativne učinke dajatev na različne gospodarske subjekte. Medtem ko je učinek na industrije višje in nižje v prodajni verigi omejen, bodo ukrepi industriji Unije dali možnost, da si opomore od škodljivega dampinga.

(343)

Ena stran je oporekala številu delovnih mest, ki naj bi jih uvedeni ukrepi zavarovali. Trdila je, da je v industriji Unije zaposlenih okoli 6 000 in ne 25 000 ljudi, kot je navedeno v uvodni izjavi (229) začasne uredbe.

(344)

Vendar niso bili predloženi nobeni dokazi, ki bi podprli navedeno trditev, zato je bila ta zavrnjena. Pojasniti je treba, da se zaradi izključitve rezin iz obsega izdelka zaposlenost v industriji Unije ocenjuje na približno 21 000 zaposlenih v OP. Zainteresirane strani niso predložile nobenega dokaza, da se je število zaposlenih v industriji Unije po OP znatno spremenilo.

(345)

Na koncu je preiskava pokazala, da je industrija Unije utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza iz LRK, saj ni mogla izkoristiti dobičkonosne prodaje za povračilo svojih naložb. Pričakuje se, da se bodo z uvedbo ukrepov znova vzpostavili pošteni pogoji trgovanja na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo, da konkurira pod enakimi pogoji. Verjetno zmanjšanje uvoza iz LRK bi moralo industriji Unije omogočiti, da poveča svojo prodajo v Uniji in tako v kratkem času bolje izkoristi razpoložljive proizvodne zmogljivosti. To pa bi lahko zagotovilo ekonomije obsega. Čeprav je mogoče, da se bodo cene podobnega izdelka zaradi ukrepov hitro zvišale, se bo splošni trend zniževanja cen verjetno ohranil, po eni strani zaradi nadaljnjega zmanjšanja stroškov proizvodnje izdelka v preiskavi, po drugi strani pa zaradi konkurenčnega pritiska proizvajalcev iz tretjih držav, ki bodo prav tako konkurirali na trgu Unije.

(346)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (227) in (231) začasne uredbe, z izjemo števila zaposlenih iz uvodne izjave (344), potrdijo.

(347)

Po začasnem razkritju je nepovezani uvoznik, ki je predložil izpolnjen vprašalnik pred uvedbo začasnih ukrepov in ki je bil obravnavan kot del začasnega vzorca, trdil, da so ugotovitve glede vpliva ukrepov na nepovezane uvoznike temeljile samo na njegovem izpolnjenem vprašalniku, ki ga zato ni mogoče šteti za reprezentativnega.

(348)

Ugotovitve začasne uredbe v zvezi z nepovezanimi uvozniki so temeljile na eni družbi, saj je bilo, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (232) začasne uredbe, trgovanje z zadevnim izdelkom glavna poslovna dejavnost samo enega od treh začasnih vzorčenih uvoznikov. Kot je navedeno v uvodni izjavi (21), je bil po uvedbi začasnih ukrepov vzorec večji in vzpostavljen je bil stik z več nepovezanimi uvozniki, ki so predložili pet dodatnih izpolnjenih vprašalnikov, od katerih so bili le trije dovolj popolni za smiselno oceno. V zaključni fazi se je vzorec nepovezanih uvoznikov povečal, saj so bili vanj vključeni še štirje uvozniki. Na splošno se je dejavnost štirih vzorčenih sodelujočih nepovezanih uvoznikov v zvezi z zadevnim izdelkom v OP gibala med 60 % in 100 % njihovega celotnega poslovanja. Poleg tega so štirje sodelujoči nepovezani uvozniki iz LRK nabavljali med 16 % in 100 % njihovega celotnega uvoza modulov, samo en pa je nabavljal izdelke izključno iz zadevne države. Dobičkonosnost štirih vzorčenih sodelujočih nepovezanih uvoznikov v zvezi z zadevnim izdelkom je v OP znašala povprečno 2,3 %.

(349)

Ena zainteresirana stran je trdila, da je vpliv dajatev na nepovezane uvoznike podcenjen, saj ni nobenega takojšnjega alternativnega vira dobave, ki bi lahko nadomestil kitajski uvoz zadevnega izdelka, če se uvedejo dajatve, ter da je zamenjava vira dobave težka zaradi dejstva, da se večina proizvajalcev nahaja v LRK, kar bi pomenilo dodatne znatne stroške.

(350)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da uvedba ukrepov ne bi smela povzročiti popolnega prenehanja uvoza zadevnega izdelka iz LRK. Preiskava je pokazala, da bo morebitno zmanjšanje uvoza iz LRK vplivalo zlasti na uvoznike, ki zadevni izdelek nabavljajo izključno iz LRK, kar velja le za enega od štirih sodelujočih nepovezanih uvoznikov. V zvezi z vplivom ukrepov na finančni položaj nepovezanih uvoznikov ni bilo izključeno, da bi lahko bil negativen, vendar je bilo sklenjeno, da bo to v veliki meri odvisno od njihove zmožnosti, da zamenjajo vire dobave ali prenesejo vsaj del morebitnega zvišanja cen na svoje stranke. Za gospodarske subjekte, ki izdelek uvažajo tudi iz drugih virov, ki niso LRK, ali uvažajo tudi druge izdelke, ki niso zadevni izdelek, bo negativni vpliv še bolj omejen. Komisija zato meni, da kljub temu, da bodo ukrepi verjetno negativno vplivali na uvoznike zadevnega izdelka, bo ta vpliv v povprečju ostal omejen.

(351)

En nepovezan uvoznik je trdil, da bi moral vložiti veliko delovnih ur in finančnih naložb, da bi lahko sprejel izdelke novega dobavitelja. V zvezi s tem se je v odgovor na dokončno razkritje trdilo, da so bili delovni skupini za preveritveni obisk med preveritvijo na kraju samem predloženi ustrezni dokazi o zahtevanem dolgem preskusu, ki ga mora uvoznik opraviti, preden se odloči za dobavo s strani določenega izvoznika.

(352)

Priznava se, da vzpostavitev novega odnosa med uvoznikom in dobaviteljem lahko zahteva dodatne stroške in čas (npr. pri preskušanju izdelka). Hkrati pa se zdi, da je zamenjava dobaviteljev običajno tveganje, prisotno v poklicni dejavnosti uvoznikov, in je povezana z dejstvom, da fotonapetostni trg dozoreva in se zato neprestano spreminja (npr. stečaji, konsolidacije), kar zahteva zamenjavo dobaviteljev. Poleg tega je mogoče sklepati, da je treba nove vrste modulov, ki redno vstopajo na trg (in imajo npr. nove značilnosti učinkovitosti), prav tako preskusiti. Glede na to se zdi, da je preskušanje novih izdelkov (celo izdelkov istega dobavitelja) običajna in ne neobičajna dejavnost. Zato je bil ta trditev zavrnjena.

(353)

V odgovor na dokončno razkritje sta dve strani ponovile trditev, da interes nepovezanih uvoznikov ni bil ustrezno upoštevan. Ena stran je trdila, da strani niso mogle opraviti ustrezne ocene zaradi pomanjkanja nezaupnih različic izpolnjenih vprašalnikov dodatnih sodelujočih uvoznikov. Podvomila je v oceno Komisije v zvezi z verjetnostjo, da se bo uvoz iz drugih tretjih držav v Unijo povečal in tako uvoznikom omogočil, da zamenjajo svoje dobavitelje, na podlagi domneve, da so drugi tretji trgi v razcvetu. V ta namen je stran trdila, da je taka domneva v nasprotju s sklepi iz uvodne izjave (336), v kateri se je trdilo, da uvoz iz drugih tretjih držav ne bo velik. Druga stran je dvomila, da je Komisija upoštevala načelo nediskriminacije, saj naj bi proizvajalcem Unije v svoji oceni namenila več pozornosti kot drugim gospodarskim subjektom.

(354)

Najprej je treba potrditi, da so bile nezaupne različice izpolnjenih vprašalnikov, prejete od dodatnih sodelujočih uvoznikov po objavi začasne uredbe, vključene v dokumentacijo, ki je bila na voljo za vpogled zainteresiranim stranem. Poleg tega domneva, da bi se lahko uvoz iz drugih tretjih držav povečal v odziv na manjši uvoz iz LRK, ni v nasprotju s trditvijo, da takšno povečanje verjetno ne bo veliko glede na to, da povpraševanje po fotonapetostnih napravah po vsem svetu narašča. Hkrati pa ni mogoče izključiti določenega zmanjšanja poslovanja nepovezanih uvoznikov, saj se pričakuje, da bo industrija Unije ponovno prevzela določen del tržnega deleža, ki so ga prej imeli izdelki iz LRK. Vendar se ugotavlja, da se za skupni obseg fotonapetostnega trga pričakuje, da se bo še naprej dolgoročno povečeval, saj bo pariteta omrežja dosežena na čedalje večjem številu lokacij. Nazadnje je treba pojasniti, da je bil interes industrije Unije v okviru analize interesa Unije podobno kot v vseh preiskavah trgovinske zaščite ocenjen na enaki podlagi kot interes drugih gospodarskih subjektov, vključno z nepovezanimi uvozniki, medtem ko je bil položaj industrije Unije ocenjen z namenom ugotoviti, ali je slednja utrpela znatno škodo zaradi dampinškega uvoza. Pojasniti je treba tudi, da preiskavo, katere cilj je ugotoviti, ali je industrija Unije utrpela znatno škodo ali ne, ureja predvsem člen 3(5) osnovne uredbe, ki določa minimalne standarde za takšne preiskave. Interes Unije se prouči šele po pozitivni ugotovitvi obstoja škodljivega dampinga v skladu s standardi iz člena 21 osnovne uredbe. Posledično se je štelo, da verjetni negativen vpliv ukrepov na določene uvoznike, zlasti tiste, ki izdelke nabavljajo izključno iz LRK, ne odtehta koristi, ki bi jih ukrepi prinesli industriji Unije, ter srednje- in dolgoročnih koristi za fotonapetostni trg Unije, ki bi jih prinesla poštena konkurenca.

(355)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se na podlagi informacij štirih vzorčenih uvoznikov uvodni izjavi (233) in (234) začasne uredbe potrdita.

(356)

Po začasnem razkritju je več strani ponovilo trditev, da večina vložkov v fotonapetostno vrednostno verigo izvira iz Unije in da se lahko takšno ugodno stanje konča, če se bodo uvedle dajatve, saj se bo proizvodnja zadevnega izdelka v LRK zmanjšala zaradi dajatev. Ena stran je v odgovor na dokončno razkritje opozorila, da bi lahko ukrepi v tem primeru sprožili druge ukrepe, ki jih lahko LRK uvede za izdelke Unije.

(357)

Kot je v zvezi s tem navedeno v uvodni izjavi (239) začasne uredbe, se za kitajski uvoz pričakuje, da bo kljub dajatvam še naprej oskrboval trg Unije. Poleg tega razni javno dostopni viri v fotonapetostnem sektorju, kot je poročilo združenja EPIA Global Market Outlook for Photovoltaics 2013–2017 (Svetovne tržne napovedi za fotovoltaiko 2013–2017), kažejo, da bi moralo biti morebitno zmanjševanje povpraševanje v Uniji le kratkoročno (leta 2013 in 2014), saj se bo potrošnja v Uniji v prihodnjih letih dodatno povečala. Kot je navedeno v uvodni izjavi (239) začasne uredbe, bo poleg tega odprava nepoštenih trgovinskih praks verjetno omogočila srednje- in dolgoročno vzpostavitev trajnostne rasti na fotonapetostnem trgu v Uniji, od katere bi imeli koristi vsi gospodarski subjekti v Uniji. Nazadnje je treba v zvezi z argumentom o morebitnih povračilnih ukrepih LRK v odziv na ukrepe v tem primeru opozoriti, da lahko LRK kot katera koli druga članica STO začne preiskavo trgovinske zaščite le v utemeljenih okoliščinah in da morajo biti vse takšne preiskave v skladu s strogimi pravili STO. Komisija spremlja vse takšne preiskave, da zagotovi spoštovanje pravil STO. Zato je bila trditev zavrnjena.

(358)

Nekatere strani so nasprotovale sklepu iz uvodne izjave (239) začasne uredbe, da bi lahko gospodarski subjekti Unije, ki so višje v fotonapetostni prodajni verigi, nadomestili zmanjšanje izvoza v LRK z izvozom na druge trge, ter trdile, da bodo dajatve zmanjšale svetovno povpraševanje po izdelku.

(359)

V zvezi s tem je treba najprej omeniti, da se za kitajski uvoz pričakuje, da se v primeru uvedbe dajatev ne bo povsem zaustavil. Poleg tega informacije, zbrane v preiskavi, niso pokazale nobene neposredne povezave med razvojem uvoza iz LRK na trg Unije in razvojem izvoza iz LRK na druge trge. Poleg tega javno dostopni viri, kot je poročilo združenja EPIA Global Market Outlook for Photovoltaics 2013–2017 Svetovne tržne napovedi za fotovoltaiko 2013–2017), napovedujejo, da se bo svetovni fotonapetostni trg v naslednjih letih povečal. V zvezi s kitajskim trgom obstajajo znaki, da se bo domača potrošnja v LRK bistveno povečala (npr. kot navaja EPIA). Glede na navedeno se pričakuje, da se izvoz gospodarskih subjektov Unije, ki so višje v prodajni verigi, v primeru uvedbe ukrepov ne bo znatno zmanjšal.

(360)

Opozoriti je treba tudi, da bi zmanjšanje povpraševanja v Uniji v letih 2013 in 2014, ki je omenjeno v uvodni izjavi (357), lahko imelo negativen vpliv na gospodarske subjekte, ki so višje v prodajni verigi. Vendar to ne more biti povezano z dajatvami, vsaj v večji meri ne, saj je bilo predvideno dolgo pred uvedbo začasnih ukrepov. Zaradi obstoječih neizkoriščenih zmogljivosti v LRK ni verjetno, da bi se lahko izvoz v LRK proizvajalcev Unije, ki izdelujejo stroje za fotonapetostno industrijo, kot je navedeno tudi v uvodni izjavi (239) začasne uredbe, znatno povečal, kar velja tudi za primer, da bi kitajski proizvajalci povečali svoj obseg proizvodnje. Nazadnje so informacije, zbrane med preiskavo, pokazale, da bi lahko na proizvajalce strojne opreme vplival tudi kitajski 12. petletni načrt za solarno fotonapetostno industrijo, v katerem je predvideno, da bo do leta 2015 80 % strojne opreme za proizvodnjo celic izviralo iz LRK. Če bo ta sprememba dosežena v skladu s pravili STO, bi se lahko s tem še dodatno omejila možnost proizvajalcev strojev v Uniji, da konkurirajo na kitajskem trgu. Zgornja trditev je bila zato zavrnjena.

(361)

Kitajska vlada je v odgovor na dokončno razkritje trdila, da 12. petletni načrt za solarno fotonapetostno industrijo podaja samo nekaj splošnih vodilnih načel, ki niso zavezujoča, saj izvršilna pooblastila niso predvidena, in da se ta načrt zato ne bi smel obravnavati kot znak, da bo možnost proizvajalcev strojev v Uniji za konkuriranje na kitajskem trgu omejena. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je kitajska vlada solarno fotonapetostno industrijo v 12. petletnem načrtu uvrstila med strateške industrije in poleg tega izdala poseben načrt za fotonapetostno industrijo. V tem načrtu je kitajska vlada izrazila svojo podporo za „nadrejena podjetja“ in „ključna podjetja“ ter se zavezala, da bo „spodbujala izvajanje različnih politik podpore fotonapetostni industriji“ in „oblikovala splošno pripravo podpornih politik za industrijo, finance, področje davkov…“. Poleg tega, ker načrt vsebuje bistvene smernice, ki naj bi jih kitajska industrija dosegla v obdobju petih let, ima močan vpliv na poslovno okolje v LRK in v državah, ki poslujejo z LRK. Glede na zgoraj navedeno obstajajo jasni znaki, da načrt omejuje svobodo izbire kitajskih proizvajalcev celic in konkurenčni pritisk proizvajalcev proizvodne opreme v Uniji, ki izvažajo na kitajski trg. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(362)

En sodelujoči proizvajalec surovin je nasprotoval možnosti, da se zmanjšana proizvodnja na kitajskem trgu nadomesti z drugimi trgi, ker je v LRK nameščena znatna proizvodna zmogljivost, ki je ni mogoče zlahka vzpostaviti drugje.

(363)

Glede na sklepne ugotovitve iz uvodne izjave (359) se ta argument zavrne, saj ni nobenih dokazov o domnevnemu zmanjšanju proizvodnje na kitajskem trgu.

(364)

Ena zainteresirana stran je izpodbijala število zaposlenih v sektorju višje v prodajni verigi, ki je navedeno v uvodni izjavi (236) začasne uredbe.

(365)

Pojasniti je treba, da se podatek o 4 200 zaposlenih, ki je naveden v začasni uredbi, ne nanaša na celotni sektor, ampak samo na sodelujoče gospodarske subjekte višje v prodajni verigi, kot so proizvajalci opreme in dobavitelji polisilicija, ter temelji na njihovih izpolnjenih vprašalnikih.

(366)

Zaradi izključitve rezin iz obsega izdelka bi morali imeti proizvajalci tega izdelka v Uniji vseeno koristi od uvedbe dajatev, saj se pričakuje, da bo industrija Unije povečala svojo proizvodnjo celic in modulov.

(367)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (235) in (240) začasne uredbe potrdita.

(368)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (329), so bili po uvedbi začasnih ukrepov opravljeni dodatni preveritveni obiski v prostorih dveh razvijalcev projektov.

(369)

Poleg sedmih izpolnjenih vprašalnikov gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi in katerih dejavnost je neposredno povezana s podobnim izdelkom (in sicer razvijalcev projektov in monterjev), katerih analiza je bila podlaga za oceno gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, v začasni uredbi, je bilo nadalje analiziranih šest dodatnih izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili predloženi v začasni fazi in se niso šteli za zadovoljivo izpolnjene (glej uvodno izjavo (241) začasne uredbe), saj so zagotovili kazalnike o relativni pomembnosti njihovih dejavnosti v zvezi s fotonapetostnimi izdelki v primerjavi z njihovimi skupnimi dejavnostmi.

(370)

Zadevni šesti dodatni gospodarski subjekti so bili ponudniki storitev v fotonapetostnem sektorju (logistika, prevoz, odnosi z javnostjo itd.), tj. gospodarski subjekti, katerih dejavnost ni neposredno povezana z izdelkom v preiskavi. Kljub nekaterim pomanjkljivostim v odgovorih so podatki iz vprašalnikov pokazali, da je dejavnost teh gospodarskih subjektov, povezana s fotonapetostnimi izdelki, zanemarljiva v primerjavi s celotno dejavnostjo. V OP je dejavnost, povezana s fotonapetostnimi izdelki, pomenila povprečno le okoli 5 % njihovega celotnega prihodka od prodaje in 8 % vseh delovnih mest. Dobičkonosnost je bila v povprečju približno 7 %. Vendar je treba omeniti, da podatki v zvezi z dobičkonosnostjo niso bili popolni, saj o tej točki niso poročali vsi gospodarski subjekti.

(371)

Na podlagi dodatne analize je bilo sklenjeno, da glede na predložene podatke ni verjetno, da bo morebiten vpliv ukrepov na gospodarski položaj ponudnikov storitev v fotonapetostnem sektorju velik.

(372)

Po začasnem in dokončnem razkritju je več strani izpodbijalo reprezentativnost podatkov o prihodkih od prodaje, dobičkonosnosti in zaposlenosti gospodarskih subjektov nižje v prodajni verigi, ki jih je Komisija pridobila iz izpolnjenih vprašalnikov sedmih gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi. Združenje AFASE je predložilo „anketo“, ki jo je izvedlo med svojimi člani (monterji), da bi prikazalo, da je poslovanje na področju fotovoltaike primarni vir dohodka za večino monterjev. Združenje AFASE je nadalje trdilo, da bi gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi, zlasti monterji, v nasprotju z ugotovitvami iz uvodne izjave (242) začasne uredbe ustvarili zgolj enomestne stopnje dobička, ki ne morejo absorbirati dajatev.

(373)

Kar zadeva reprezentativnost podatkov, uporabljenih v začasni uredbi, je Komisija uporabila vse podatke, ki so jih zagotovili gospodarski subjekti nižje v prodajni verigi, ki so izpolnili posebni vprašalnik, ter stališča, ki jih je predložilo združenje AFASE, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (330).

(374)

V zvezi s trditvijo, da je poslovanje na področju fotonapetostnih izdelkov primarni vir dohodka za monterje, je nadaljnja analiza izpolnjenih vprašalnikov, ki jih je predložilo sedem gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi (monterji in razvijalci projektov), potrdila, da so dejavnosti, neposredno povezane s podobnim izdelkom v preiskavi, v povprečju pomenile približno 42 % celotne dejavnosti teh gospodarskih subjektov in v povprečju 11 % njihove dobičkonosnosti. Vendar, če se upoštevajo tudi njihove dejavnosti (ki niso neposredno povezane z izdelkom v preiskavi), se njihov skupni pomen znatno poveča za tri od sedmih gospodarskih subjektov. Zato bi se pripadajoči delež v OP gibal med približno 45 % in 100 %. Poleg tega bi za sedem gospodarskih subjektov (monterjev in razvijalcev projektov) dobičkonosnost dejavnosti na fotonapetostnem področju, vključno z dejavnostmi, ki niso neposredno povezane z izdelkom v preiskavi, v povprečju znašala 9 %. V smislu zaposlenosti bi dejavnost na fotonapetostnem področju, vključno z dejavnostmi, ki niso neposredno povezane z izdelkom v preiskavi, za teh sedem gospodarskih subjektov v OP pomenila približno 660 delovnih mest s polnim delovnim časom. Poleg fotonapetostnih projektov in naprav so se ti gospodarski subjekti ukvarjali tudi z napravami za vetrno energijo in proizvajali električno opremo.

(375)

Šteje se, da je treba vsak vpliv ukrepov na gospodarske subjekte, ki so nižje v prodajni verigi, v prvi vrsti oceniti v zvezi z njihovo dejavnostjo, ki je neposredno povezana z izdelkom v preiskavi in je v OP v povprečju dosegla 11-odstotno dobičkonosnost. Vendar bi bile sklepne ugotovitve tudi v primeru, da se učinek oceni na podlagi vseh dejavnosti, ki so povezane s fotonapetostnimi izdelki, vendar niso neposredno povezane z izdelkom v preiskavi, podobne sklepni ugotovitvi, sprejeti v začasni fazi, saj se različni upoštevani dejavniki, tj. dobičkonosnost in sposobnost za absorpcijo dela dajatve, na splošno bistveno ne razlikujejo (dobičkonosnost se zmanjša z 11 % v povprečju na 9 % v povprečju). Ena stran, v katere prostorih je Komisija opravila preveritveni obisk, je v odgovor na dokončno razkritje izpodbijala reprezentativnost sklepa o dobičkonosnosti monterjev in razvijalcev, ki naj bi vsaj pri njej domnevno temeljil le na enem poslu. Ta argument se zavrne, saj je Komisija dobičkonosnost gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, izračunala na podlagi vseh podatkov, ki so jih v izpolnjenih vprašalnikih zagotovili gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi.

(376)

V zvezi z anketo, ki jo je združenje AFASE izvedlo med svojimi člani, je najprej treba omeniti, da so imeli vsi gospodarski subjekti ob začetku preiskave možnost sodelovanja in izpolnitve posebnega vprašalnika, namenjenega gospodarskim subjektom, ki so nižje v prodajni verigi, katerega cilj je bilo zbiranje informacij za oceno vpliva dajatev na te gospodarske subjekte. Identiteta monterjev, ki so sodelovali v anketi, ni bila razkrita, zato ni bilo mogoče preveriti na primer relevantnosti in zanesljivosti predloženih podatkov. Čeprav so se številna vprašanja v anketi nanašala na zmogljivost monterjev, da absorbirajo morebitne dajatve, se anketa ni sklicevala na prihodek teh monterjev v OP, zato je manjkal pomemben element za ocenjevanje vpliva ukrepov. Zato na podlagi predložene ankete ni mogoče sprejeti smiselnih sklepov.

(377)

Več strani je izpodbijalo ugotovitve iz uvodnih izjav (247) in (250) začasne uredbe, da bodo delovna mesta v segmentu, ki je nižje v prodajni verigi, negativno prizadeta le kratkoročno in da bo splošni vpliv negativen, vendar le v omejenem obsegu glede na dejstvo, da napovedi za fotonapetostni trg v Uniji kažejo, da bo zrastel v srednje- in dolgoročnem obdobju. Nekatere strani so nadalje trdile, da bodo zlasti monterji, ki so odvisni od fotonapetostnih naprav, utrpeli škodo zaradi zmanjšanja povpraševanja.

(378)

Dodatno so bile analizirane morebitne izgube delovnih mest zaradi uvedbe dajatev. Na splošno so informacije, zbrane v preiskavi, potrdile, da se je število delovnih mest v sektorju nižje v prodajni verigi med letoma 2011 in 2012 zmanjšalo zaradi upada povpraševanja po fotonapetostnih napravah v Uniji, kar je ekvivalentno približno 5 GW, kot je navedeno v uvodni izjavi (246) začasne uredbe. Te izgube delovnih mest ni mogoče povezati z ukrepi, saj je sledila razvoju trga. Poleg tega je za leti 2013 in 2014 predvideno nadaljnje zmanjšanje povpraševanja, ki bo najverjetneje povzročilo nadaljnjo izgubo delovnih mest v fotonapetostnem sektorju. Prav tako so veliki raziskovalni centri, kot je EPIA, že pred začetkom preiskave napovedali takšen razvoj povpraševanja, zato teh izgub delovnih mest ni mogoče pripisati uvedbi ukrepov.

(379)

Industrija Unije je predložila študijo o morebitnem vplivu ukrepa na delovna mesta v fotonapetostnem sektorju, ki jo je pripravilo svetovalno podjetje PriceWaterHouseCoopers („PWC“). Študija PWC se nanaša na starejšo študijo svetovalnega podjetja Prognos, v kateri so predvidene velike izgube delovnih mest na fotonapetostnem trgu zaradi uvedbe ukrepov in jo je združenje AFASE predložilo pred uvedbo začasnih dajatev ter je bila obravnavana v uvodnih izjavah od (243) do (246) začasne uredbe. Raziskava PWC je kritizirala raziskavo, ki jo je opravilo podjetje Prognos, in izpostavila dejstvo, da je bila skupna izguba delovnih mest, ki jo je predvidelo podjetje Prognos, pravzaprav večja od skupnega števila obstoječih delovnih mest na fotonapetostnem trgu v Uniji. PWC je glede vpliva dajatev na trg Unije sprejelo sklepe, ki nasprotujejo ugotovitvam podjetja Prognos, in predvidelo neto pozitivni vpliv na delovna mesta v Uniji ter koristi, ki bodo odtehtale morebitne negativne učinke dajatev (npr. na povpraševanje). Glede na to, da ni bilo novih utemeljenih argumentov o učinkih ukrepov na zaposlitev v sektorju nižje v prodajni verigi, se ugotovitve iz uvodnih izjav od (247) do (250) začasne uredbe potrdijo.

(380)

Združenje AFASE je trdilo, da Komisija ni razkrila, od kod izvira 20-odstotno odstopanje za število neposrednih delovnih mest na fotonapetostnem trgu, izračunano za leto 2011 in omenjeno v uvodni izjavi (245) začasne uredbe.

(381)

Ta 20-odstotna stopnja napake, ki lahko pomeni, da je število toliko nižje ali višje, je postala očitna med preveritvenim obiskom pri EPIA. Kaže, kako težko je oceniti natančno število zaposlenih v sektorju, ki je nižje v prodajni verigi, saj obstaja malo virov zbiranja podatkov, ki si pogosto nasprotujejo.

(382)

Nekaj zainteresiranih strani je v odgovor na dokončno razkritje trdilo, da Komisija v svoji analizi ni niti omenila dejstva, da bodo dajatve še povečale izgubo delovnih mest zaradi zmanjšanja števila fotonapetostnih naprav po letu 2011. Trdilo se je, da so takšne izgube delovnih mest, zlasti v sektorju nižje v prodajni verigi, tesno povezane z dejstvom, da so monterji v fotonapetostni industriji odvisni od solarnih naprav. Poleg tega je združenje AFASE kritično navedlo, da Komisija ni ustrezno upoštevala njegove ankete, ki jo je izvedel med svojimi člani, ter podobne ankete, ki jo je izvedlo britansko trgovinsko združenje za fotovoltaiko Solar Trade Association, ki je domnevno prikazovala takšno odvisnost.

(383)

V zvezi s trditvijo, da Komisija ni omenila vpliva dajatev na delovna mesta, se je treba sklicevati na uvodni izjavi (377) in (379), v katerih se obravnavajo trditve v zvezi z vplivom ukrepov na delovna mesta v fotonapetostnem sektorju in kjer se priznava, da bi ukrepi res lahko kratkoročno negativno vplivali na delovna mesta v sektorju, ki je nižje v prodajni verigi.

(384)

Kar zadeva anketi združenj AFASE in Solar Trade Association, je bila identiteta družb, ki so sodelovale v anketah, razkrita v odgovor na dokončno razkritje. Vendar sta anketi ostali pomanjkljivi, saj so bili na primer nekateri odgovori nepopolni. Analiza anket je pokazala naslednje. V zvezi z anketo združenja AFASE je treba najprej opozoriti, da je večina od 50 monterjev, ki so odgovorili na vprašanja, navedla, da delujejo izključno na fotonapetostnem trgu. 15 od 50 monterjev je navedlo, da opravljajo tudi druge dejavnosti, ki niso povezane s fotovoltaiko, kot so ogrevalne in električne napeljave ter do neke mere naprave za vetrno energijo. V okviru britanske ankete je 21 od 31 britanskih družb, ki so odgovorile na vprašanja, opravljalo tudi druge dejavnosti, ki niso povezane s fotovoltaiko. Ti rezultati kažejo, da je ugotovitev v zvezi s skoraj polovico razvijalcev projektov in monterjev iz uvodne izjave (247) začasne uredbe glede njihove sposobnosti, da opravljajo druge dejavnosti, kot so električne, ogrevalne ali vodovodne napeljave in druge naprave za zeleno energijo, pravilna. Vendar se priznava, da ta sposobnost morda obstaja v manjšem obsegu, kot se je domnevalo v začasni uredbi. Zato bi bil njen ublažitveni učinek na izgube delovnih mest lahko manj pomemben, kot se je sprva domnevalo. Poleg tega so nekateri gospodarski subjekti, ki sta jih anketirali združenji AFASE in Solar Trade Association, uporabljali izdelke, ki so proizvedeni v Uniji, nekateri pa so napovedali, da bodo po uvedbi ukrepov kupovali izdelke, ki niso proizvedeni na Kitajskem, da bi se izognili zvišanju cen. Zato se pričakuje, da se bosta njihova odvisnost od kitajskega uvoza in vpliv ukrepov zmanjšala, saj so jim na voljo izdelki, proizvedeni v Uniji.

Nadalje ocena učinka ukrepov na poslovanje vseh anketiranih gospodarskih subjektov ni dopuščala sprejetja zanesljivih sklepov, saj so se njihove ocene močno razlikovale. Nekatere družbe sploh niso mogle oceniti takšnega učinka. Tudi odgovori na vprašanje o številu fotonapetostnih projektov, ki jih bo v primeru uvedbe dajatev verjetno treba ukiniti, so se v britanski anketi razlikovali in so vključevali vse od „malo projektov“ do „vsi projekti“. Nekateri gospodarski subjekti tega niso mogli oceniti. Nazadnje je v obeh anketah manjkalo vprašanje o dobičkonosnosti anketiranih gospodarskih subjektov, ki je pomembna za oceno možnosti absorpcije v primeru, da bi se cene zaradi dajatev zvišale.

(385)

Druge strani so trdile, da monterji ne morejo preprosto spremeniti svojih dejavnosti ali jih preusmeriti na druge naprave za zeleno energijo, saj gre za zelo različne tehnologije in znanje. Zato bi morali v primeru uvedbe dajatev nehati poslovati. Po dokončnem razkritju je ena zainteresirana stran ponovila to trditev in poudarila, da so monterji vložili znatna sredstva v specializacijo na področju fotovoltaike, ki pomeni zelo specifično usposabljanje, ter da to kaže, da so usmerjeni predvsem na fotonapetostni sektor in se ne bi mogli enostavno preusmeriti na druge dejavnosti.

(386)

Ta argument ni bil dovolj utemeljen, saj ni bilo dokazano, kakšno podrobno znanje bi moral monter pridobiti ter kako težko in drago ga je pridobiti. Ne glede na to institucije priznavajo, da so monterji razvili znanje in izkušnje, specifične za nameščanje fotonapetostnih modulov. Vendar pa je razvoj tega tehničnega znanja razmeroma nedaven in dopolnjuje primarno strokovno znanje monterjev, tj. znanje na področju električnih, ogrevalnih in vodovodnih napeljav itd. Razvil se tudi v odziv na nepošteno prakso, in sicer na množični dotok dampinškega uvoza iz LRK. Neodvisno od posebnih spretnosti osebja monterjev je treba ta argument obravnavati vzporedno z analizo iz uvodnih izjav (378) in (382) v zvezi s položajem na področju zaposlovanja v sektorju nižje v prodajni verigi, ki bo morda kratkoročno občutil negativne učinke, vendar se bo zaposlovanje monterjev v tem sektorju zaradi trajnostne trgovine srednje- in dolgoročno povečalo. Zato je bila trditev zavrnjena.

(387)

Več strani je nasprotovalo argumentu glede sposobnosti gospodarskih subjektov nižje v prodajni verigi, da delno absorbirajo morebitno zvišanje cen, omenjeno v uvodni izjavi (247) začasne uredbe. Tudi ta argument ni bil dovolj utemeljen, zato ni bilo mogoče oceniti točnosti te trditve. Kot je navedeno v uvodni izjavi (374), je bila dobičkonosnost gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, povezana neposredno z zadevnim izdelkom, ocenjena na v povprečju približno 11 %, kar zadevnim gospodarskim subjektom omogoča, da vsaj delno absorbirajo zvišanje cen, če bo do njega sploh prišlo. V zvezi s tem je treba opozoriti na ugotovitev iz uvodne izjave (335), da se cene na splošno znižujejo. Zato je bil ta trditev zavrnjena.

(388)

Nekaj strani je v odgovor na dokončno razkritje ponovilo trditev, da bi ukrepi povzročili resno tveganje upada povpraševanja po solarnih izdelkih, kar je po mnenju teh strani razlog proti uvedbi ukrepov. Ena stran je trdila, da ima sončna energija trenutno veliko cenovno elastičnost povpraševanja in da bi že omejeno zvišanje cen solarnih izdelkov povzročilo močen upad povpraševanja. Ta stran je ocenila, da bi lahko 30-odstotna protidampinška dajatev nadalje zmanjšala povpraševanje, ki je ekvivalentno 8 GW, 50-odstotna dajatev pa povpraševanje, ki je ekvivalentno 10 GW. Združenje AFASE se je na isti način sklicevalo na raziskavo tržnega analitika, ki prav tako predvideva, da bi se v primeru 50-odstotne dajatve povpraševanje v letu 2013 zmanjšalo za do 2 GW, kar je precej manjši upad.

(389)

Čeprav so strani med preiskavo poleg zgoraj navedenih primerov predložile različne druge scenarije upada, njihovi rezultati niso bili primerljivi. Medtem ko ni mogoče izključiti, da bi dajatve lahko povzročile zmanjšanje povpraševanja po fotonapetostnih napravah, je ta učinek težko količinsko opredeliti zaradi različnih elementov, ki vplivajo na privlačnost fotonapetostnih naprav v Uniji (glej na primer uvodno izjavo (258) začasne uredbe). Poleg tega se pričakuje, da bodo srednje- in dolgoročne koristi, ki jih bo prineslo pošteno trgovanje, tudi v primeru kratkoročnega zmanjšanja povpraševanja odtehtale kratkoročne negativne učinke. Nazadnje je združenje AFASE tudi samo priznalo, da bi bila ocena neposredne povezave med povpraševanjem in dajatvami na voljo šele po uvedbi dajatev. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(390)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (243) in (250) začasne uredbe potrdita. Ugotovitve o šestih ponudnikih storitev, za katere dejavnosti v zvezi s fotonapetostnimi izdelki pomenijo le majhen delež njihovih širših dejavnosti (glej uvodno izjavo (370)), ne spremenijo sklepa iz uvodne izjave (250) začasne uredbe, prav tako ga ne spremeni razlikovanje dejavnosti v zvezi s fotonapetostnimi izdelki, ki niso neposredno povezane z zadevnim izdelkom, sedmih razvijalcev projektov/monterjev iz uvodne izjave (374).

(391)

Po začasnem razkritju so nekatere strani ponovile trditev, da bi dajatve zvišale ceno zadevnega izdelka. Zato bi se povpraševanje po fotonapetostnih napravah zmanjšalo, saj bi bile predrage za potrošnike in premalo privlačne za druge vlagatelje.

(392)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (335), je treba tudi v primeru, da se bodo cene začasno zvišale zaradi uvedbe ukrepov, upoštevati splošni trend zniževanja cen, ki ga je potrdilo več javnih virov. Čeprav je težko natančno določiti, za koliko bi se cene lahko povečale zaradi uvedbe ukrepov in za koliko bi se povpraševanje lahko posledično zmanjšalo, je treba ponovno opozoriti na več zadev. Prvič, izdelek v preiskavi znaša 50 % vseh stroškov fotonapetostne naprave in se zato lahko dajatev vsaj deloma absorbira. Drugič, konkurenca industrije Unije s proizvajalci tretjih držav, ki so že prisotni na trgu Unije, bo verjetno pomagala ohraniti nizke cene. Obenem bi morala industrija Unije doseči boljše finančne rezultate zaradi ekonomij obsega, ki so posledica boljše izkoriščenosti proizvodnih obratov in manjših stroškov proizvodnje. Tretjič, povpraševanje po fotonapetostnih napravah je povezano tako z ravnmi cen izdelka v preiskavi kot tudi z ravnjo tarif za dovajanje toka. Zaradi trenutnih nizkih ravni povpraševanja v primerjavi z ravnmi iz leta 2011 in OP se pričakuje, da se tarife za dovajanje toka ne bi smele zmanjševati tako hitro kot v obravnavanem obdobju, kar bo omogočilo stalne naložbe v fotonapetostne projekte. Trditev je bila zato zavrnjena.

(393)

Ena stran je v odgovor na dokončno razkritje izpodbijala zgornjo obrazložitev. Trdila je, da trenda zniževanja cen ne bo mogoče ohraniti po uvedbi ukrepov. Stran je opozorila, da ukrepi pomenijo precejšnje povišanje stroškov, ki ga ni mogoče v celoti izravnati z znižanji stroškov in/ali uvozom iz tretjih držav. Poleg tega je ponovila, da industrija Unije ne bo mogla izvajati novih naložb v obrate in stroje ter da gospodarski subjekti, ki so nižje v prodajni verigi, lahko absorbirajo le majhen del, če imajo 11-odstotni dobiček. Nazadnje ni nobenih dokazov, da bi lahko tarife za dovajanje toka nadomestile zvišanje cen.

(394)

Treba je opozoriti, da se v nasprotju s to trditvijo ne pričakuje, da se bo zvišanje cen kot posledica ukrepov lahko v celoti izravnalo, ampak da je mogoče, da se bodo po uvedbi ukrepov cene začasno zvišale (glej uvodno izjavo (247) začasne uredbe). Takšno zvišanje cen je res lahko posledica razlike med ravnjo kitajskih dampinških cen in ravnjo cen izdelkov, ki niso izdelani na Kitajskem. Vendar je na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, mogoče trditi, da bi se morebitno zvišanje cen lahko delno absorbiralo s pomočjo več faktorjev zaradi 11-odstotne ravni dobička v sektorju, ki je nižje v prodajni verigi. V zvezi s trditvijo, da ni dokazov, da bi lahko tarife za dovajanje toka nadomestile zvišanje cen, je smiselno domnevati, da se bodo tarife za dovajanje toka postopoma prilagajale v skladu z razvojem cen projektov.

(395)

Ena stran je trdila, da so se od marca 2013 cene modulov v Evropi pravzaprav povečale za 20 % in da od leta 2013 resno primanjkuje zalog. Trditev ni bila utemeljena in je v nasprotju z viri javnih informacij, ki potrjujejo relativno stabilnost cen v drugem četrtletju leta 2013. Tudi če bi bile navedene informacije pravilne, bi zgolj izražale dejstvo, da je bilo po registraciji uvoza vračunano tveganje morebitne protidampinške dajatve. Zato je bila trditev zavrnjena.

(396)

Druga stran je trdila, da fotonapetostni projekti ne bi ustvarili donosa za vlagatelja, če zmanjševanje tarif za dovajanje toka ni povezano z zmanjševanjem stroškov projekta, vključno s ceno modulov, saj so bistven del stroškov v zadevnem projektu. Zato se je trdilo, da bi dajatve vzbudile dvom o izvedljivosti mnogih fotonapetostnih projektov, ker zvišujejo ceno.

(397)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (335), se cene celic in modulov na splošno znižujejo. Poleg tega se pomen tarif za dovajanje toka glede na trg zmanjšuje, saj bo pariteta omrežja verjetno dosežena v več regijah. Na podlagi tega je bila trditev, da bi cena fotonapetostnih modulov lahko negativno vplivala na fotonapetostne projekte, vključno na vprašanje njihove izvedljivosti, zavrnjena.

(398)

Ena zainteresirana stran je predložila notranji model, da bi dokazala, da bodo mnogi fotonapetostni projekti ogroženi, če se uvedejo dajatve.

(399)

Ta model ni omogočal ustrezne točne opredelitve, v kakšni meri bi se privlačnost naložb v fotonapetostne naprave (na primer donosnost naložbe) lahko zmanjšala, če bi se cene za cene in module povišale. Glede na trenutne stopnje dobička gospodarskih subjektov, ki so nižje v prodajni verigi, domneva, ki je bila uporabljena v navedenem modelu, tj. da bi se dajatev v celoti prenesla na končne uporabnike ali potrošnike, ni verjetna. Poleg tega odločitev o naložbi ne temelji le na ceni modulov, temveč tudi na mnogih drugih dejavnikih, med drugim vključno na obstoju splošnega ugodnega okvira za fotonapetostne naprave v zadevni državi in ravni podpore oziroma ceni električne energije (za pariteto omrežja). Zato je treba ta argument zavrniti.

(400)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodni izjavi (252) in (254) začasne uredbe potrdita.

(401)

Po začasnem razkritju je bil ponovljen argument, da industrija Unije ni sposobna oskrbovati trga Unije in da ima za oskrbo trga Unije zadostne zmogljivosti le LRK.

(402)

Trditev je bila obravnavana v uvodni izjavi (256) začasne uredbe. Tudi če bi bila predpostavka o proizvodni zmogljivosti Unije bolj previdna (glej uvodno izjavo (183)), bi skupne proste zmogljivosti Unije in tretjih držav zadostovale za kratkoročno dopolnitev morebitnega zmanjšanja kitajskega uvoza. Tudi za srednjeročno obdobje je smiselno domnevati, da bo industrija Unije razširila svoje proizvodne zmogljivosti in tako zadovoljila povpraševanje, kar ji bo omogočilo, da doseže ekonomije obsega, zaradi česar bi se lahko cene nadalje znižale. Zato je bila ta trditev zavrnjena.

(403)

Nekatere strani so ponovile argument, da bi v primeru uvedbe dajatev prišlo do težav pri doseganju ciljev Komisije glede zelene energije za leto 2020. Ker je bil ta argument že obravnavan v uvodnih izjavah od (257) do (259) začasne uredbe in ker ni bilo predloženih nobenih novih elementov, se uvodni izjavi (257) in (259) začasne uredbe potrdita.

(404)

Glede na navedeno se ocena v uvodnih izjavah (260) in (261) začasne uredbe potrdi.

(405)

Zato ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih ukrepov za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(406)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(407)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(408)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran ugovarjala 10-odstotni stopnji dobička, ki je bila uporabljena za izračun stopnje odprave škode, in trdila, da je v sedanjih tržnih razmerah ta stopnja previsoka za to industrijo ter da ne bi smela biti uporabljena za module in celice. Opozoriti je treba, da je treba v skladu s pravnim merilom za določitev dobička pred obdavčitvijo za izračun stopnje odprave škode ugotoviti, ali bi lahko industrija razumno ustvarila takšen dobiček v normalnih konkurenčnih pogojih, tj. če ne bi bilo dampinga. V skladu s sodno prakso Splošnega sodišča je to dobiček, dosežen na začetku obravnavanega obdobja, tj. pred povečanjem dampinškega uvoza. Zato je bil ciljni dobiček popravljen na 8 % na podlagi tehtanega povprečnega dobička, ki ga je industrija Unije ustvarila v letih 2009 in 2010 s prodajo modulov in celic, če je bila ta dobičkonosna.

(409)

Industrija Unije je po dokončnem razkritju trdila, da bi bilo treba za raven dobičkonosnosti, ki bi jo industrija Unije lahko razumno dosegla v odsotnosti dampinškega uvoza, uporabiti dobičkonosnost iz leta 2010 in ne povprečno stopnjo dobička iz let 2009 in 2010. V zvezi s tem se je trdilo, da je bila dobičkonosnost v letu 2009 nezadostna in da so se okoliščine v navedenih dveh letih jasno razlikovale, zlasti zaradi razvoja potrošnje v letu 2010, ki je omilil učinke dampinga v istem letu. Glede tega je treba poudariti, da za določitev stopnje odprave škode ni pomembno, ali je bila povprečna stopnja dobička industrije Unije „zadostna“. Kot je navedeno v uvodni izjavi (264) začasne uredbe, mora stopnja odprave škode temeljiti na dobičku, ki ga je mogoče razumno ustvariti v odsotnosti dampinškega uvoza. V skladu s prakso preiskovalnih organov se šteje, da je bila ta stopnja dosežena na začetku obravnavanega obdobja. Ker je v tem primeru industrija Unije na začetku obravnavanega obdobja v letu 2009 ustvarjala izgube v zvezi s prodajo celic, je bila ta metodologija neprimerna in se je zdelo zanesljivejše, da se stopnja odprave škode določi na podlagi povprečne stopnje dobička za prvo in drugo leto obravnavanega obdobja. V zvezi s tem se je štelo za nepomembno tudi dejstvo, da so bile okoliščine v teh dveh letih različne.

(410)

Druga stran je ponovno poudarila, da bi bilo treba za module in celice določiti različne ciljne dobičke, saj je dobičkonosnost teh vrst izdelkov v obravnavanem obdobju kazala različna trenda. Medtem ko so bili kazalniki prikazani ločeno za vsako vrsto izdelka, se sklepne ugotovitve za posamezen kazalnik nanašajo na izdelek v preiskavi kot celoto. Opozoriti je treba tudi, da so moduli in celice en sam izdelek, zato so bile stopnje dampinga in stopnja odprave škode določene na tej podlagi.

(411)

Poleg tega so na izračunane stopnje škode vplivali stroški po uvozu spremenjenega vzorca nepovezanih uvoznikov (ki je bil spremenjen iz razlogov, pojasnjenih v uvodni izjavi (21)). Poleg tega so na vse stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen vplivali popravek cen CIF, izključitev rezin in nov ciljni dobiček.

(412)

Ena stran je trdila, da se je prodaja vzorčenih proizvajalcev Unije osredotočala na trg visokega cenovnega razreda, kot sta stanovanjski sektor /komercialni sektor, ki je povzročil višje tarife za dovajanje toka, ter predlagala, da bi se morale prodajne cene industrije Unije zato ustrezno prilagoditi. Treba je opozoriti, da ta trditev ne bi smela biti odločilna za izračun stopnje škode, saj je preiskava pokazala, da proizvajalci Unije niso bili dobičkonosni.

(413)

Ker ni bilo drugih pripomb v zvezi s stopnjo odprave škode, se metodologija iz uvodnih izjav od (263) do (266) začasne uredbe potrdi.

(414)

Glede na sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe se šteje, da je treba dokončne protidampinške ukrepe za uvoz fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in celic vrst, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, uvesti na ravni najnižjih ugotovljenih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo škode.

(415)

Opozoriti je treba, da je bila vzporedno s protidampinško preiskavo izvedena protisubvencijska preiskava. Ob uporabi pravila nižje dajatve in glede na dejstvo, da je dokončna stopnja subvencije nižja od stopnje odprave škode, se zdi primerno uvesti dokončno izravnalno dajatev v višini ugotovljenih dokončnih stopenj subvencije in nato uvesti dokončno protidampinško dajatev do višine ustrezne stopnje odprave škode. Na podlagi zgoraj navedenega se naložijo naslednje stopnje dajatev:

(416)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem so bile te družbe med navedeno preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse ostale družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK, ki jih proizvajajo te družbe, torej poimensko navedene pravne osebe. Uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu te uredbe ni izrecno navedena z nazivom in naslovom, vključno s subjekti, ki so povezani s katerim koli izrecno navedenim subjektom, teh stopenj ne morejo uporabiti in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse ostale družbe“.

(417)

Po dokončnem razkritju je kitajska vlada trdila, da je tehtano povprečje stopnje dajatve za družbe iz Priloge I in Priloge II v nasprotju s protidampinškim sporazumom STO, saj naj bi temeljilo na tehtanem povprečju dajatev, ki je bil ločeno izračunan za vzorčene proizvajalce izvoznike za celice in module. Vendar je ta ocena napačna. Za vzorčene proizvajalce izvoznike je bila enotna stopnja dajatve izračunana za ves njihov izvoz zadevnega izdelka in večina proizvajalcev izvoznikov je izvažala celice in module. Ocena, da so bile dajatve ločeno izračunane za proizvajalce izvoznike za celice in module, je torej napačna, zato te trditve ni mogoče sprejeti.

(418)

Če bi se po uvedbi zadevnih ukrepov obseg izvoza ene od družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, znatno povečal, bi se tako povečanje obsega lahko obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potreba po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledični uvedbi dajatve na ravni države.

(419)

Vsak zahtevek za uporabo stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena subjekta ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se takoj naslovi na Komisijo skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o kakršni koli spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezanimi na primer z navedeno spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, upravičenih do individualnih stopenj protidampinških dajatev.

(420)

Za zagotovitev enake obravnave morebitnih novih izvoznikov in sodelujočih družb, ki niso bile vključene v vzorec in so navedene v Prilogi I in Prilogi II k tej uredbi, je treba določiti, da se tehtana povprečna dajatev, uvedena za navedene družbe, uporablja tudi za morebitne nove izvoznike, ki bi bili drugače upravičeni do pregleda v skladu s členom 11(4) osnovne uredbe.

(421)

Da bi si proizvajalci Unije lahko opomogli od škodljivega učinka dampinga, se uvedejo ukrepi. Če bi nastalo začetno neravnotežje med morebitno koristjo za proizvajalce v Uniji in stroški za druge gospodarske subjekte v Uniji, bi to neravnotežje lahko odpravili s povečanjem in/ali ponovnim začetkom proizvodnje v Uniji.

(422)

Vendar predvideni scenarij večje proizvodnje v Uniji morda ni v skladu z razvojem trga na tem nestanovitnem trgu. Kot je prikazano v uvodni izjavi (108) začasne uredbe, se je potrošnja modulov v Uniji med letoma 2009 in 2011 povečala za 264 %, nato pa se je v šestih mesecih letom 2011 in OP zmanjšala za 43 odstotnih točk. Nestanovitnost je še bolj očitna, če se prouči obdobje med leti 2006 in 2011, ko se je potrošnja za module v Uniji povečala z manj kot 1 GW na skoraj 20 GW, kar je približno 2 000-odstotno povečanje v samo petih letih. Pričakuje se, da se bo ta nestanovitnost nadaljevala, in napovedi, ki so jih objavila poslovna združenja, kažejo razlikovanja za 100 % in več med različnimi scenariji tudi za srednjeročno obdobje 2014–2015.

(423)

Zato se zdi primerno, da se v takih izjemnih okoliščinah trajanje ukrepov omeji le na dve leti.

(424)

To obdobje bi moralo zadostovati, da proizvajalci v Uniji povečajo in/ali ponovno začnejo svojo proizvodnjo, obenem pa ne bo bistveno ogrozilo položaja drugih gospodarskih subjektov v Uniji. Šteje se, da bo obdobje dveh let najbolj ustrezno za analizo vprašanja, ali je bil učinek uvedbe ukrepov dejansko povečanje evropske proizvodnje in s tem izravnava negativnih učinkov na druge gospodarske subjekte v Uniji.

(425)

En proizvajalec Unije je po dokončnem razkritju trdil, da je trajanje ukrepov, omejeno na obdobje dveh let, prekratko za okrevanje po povzročeni škodi. Poleg tega se je trdilo, da obdobje dveh let ni dovolj, da bi proizvajalci Unije lahko vložili poslovne načrte za sedanje in naslednje poslovno leto. V zvezi s tem je treba opozoriti, da ukrepi trajajo do decembra 2015, kar bi moralo biti dovolj, da lahko proizvajalci Unije poslovne načrte vložijo do leta 2015.

(426)

Poleg tega proizvajalec Unije ni izpodbijal razlogov, zaradi katerih je bilo trajanje omejeno na dve leti, zlasti nestanovitnosti trga. Proizvajalec je celo strinjal z možnostjo, da se opravi pregled, če bo treba ukrepe spremeniti zaradi spremenjenega tržnega položaja. Ker je na tem nestanovitnem trgu verjetnost spremembe tržnih razmer v dveh letih res velika, se zdi primerno, da se trajanje ukrepov že na začetku omeji na dve leti.

(427)

Po dokončnem razkritju je pritožnik trdil, da obdobje dveh let ne zadostuje za vlaganje v proizvodnjo, in se skliceval na uvodno izjavo (424). Vendar je zaradi znatne neizkoriščene zmogljivosti industrije Unije proizvodnjo mogoče povečati z večjo uporabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, kar bi moralo biti izvedljivo brez znatnih dodatnih naložb.

(428)

Pritožnik je nadalje trdil, da uvedba dokončnih protidampinških dajatev za obdobje dveh let ne zadostuje za okrevanje industrije Unije po škodi, ki jo je utrpela zaradi preteklega dampinga. Uvedba protidampinških dajatev pa ne more temeljiti samo na interesih industrije Unije, ampak mora uravnovesiti morebitne ugodnosti za proizvajalce v Uniji in stroške za druge gospodarske subjekte v Uniji. Na podlagi tega se odločitev o omejitvi ukrepov na dve leti ohrani.

(429)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz fotonapetostnih modulov ali panelov iz kristalnega silicija in vrste celic, ki se uporabljajo v fotonapetostnih modulih ali panelih iz kristalnega silicija, s poreklom iz LRK ali ki so od tam poslani, ter dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo („dokončno razkritje“). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(430)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile ustrezno obravnavane in upoštevane.

(431)

Glede morebitne retroaktivne uporabe protidampinških ukrepov je treba proučiti pogoje iz člena 10(4) osnovne uredbe. V skladu s členom 10(4)(b) mora biti izpolnjen bistven pogoj, da „poleg ravni uvoza, ki je povzročal škodo v teku obdobja preiskave, obstaja nadaljnja znatna rast uvoza“.

(432)

Primerjava med povprečnim mesečnim uvozom (19) modulov in celic ter povprečnim mesečnim uvozom za obdobje, v katerem se zahteva registracija (marec 2013–junij 2013), kaže na znatno zmanjšanje obsega uvoza po OP. Kot je navedeno v uvodni izjavi (110) začasne uredbe, je povprečna mesečna količina uvoza kitajskih modulov in celic v OP znašala 1 250 MW (20). V primerjavi s tem je bil povprečni mesečni obseg uvoza kitajskih modulov in celic v obdobju registracije približno pol manjši.

(433)

Druga možnost je, da se glede na nestanovitnost trga nadaljnja znatna rast uvoza oceni v relativnem namesto absolutnem smislu. Da se oceni, ali obstaja nadaljnja znatna rast uvoza v relativnem smislu, je treba primerjati obseg uvoza s potrošnjo na trgu Unije, tj. potrošnja bi se morala zmanjšati veliko hitreje kot kitajski uvoz. Ker je obseg uvoza kitajskih modulov in celic v obdobju registracije za polovico manjši kot v OP, bi moralo biti to zmanjšanje potrošnje precej večje od 50 %. Medtem ko natančni podatki o potrošnji v obdobju registracije niso na voljo, ni videti, da bi se potrošnja zmanjšala za več kot 50 %.

(434)

Iz navedenih razlogov pogoj glede nadaljnje znatne rasti uvoza ni izpolnjen. Zato je bilo sklenjeno, da se dokončna protidampinška dajatev ne obračuna retroaktivno za obdobje pred datumom začetka uporabe začasnih ukrepov.

(435)

Po sprejetju začasnih protidampinških ukrepov je skupina sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, vključno z njihovimi povezanimi družbami v LRK in Evropski uniji, ter skupaj s CCCME, ponudila skupno cenovno zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. Ponujeno zavezo so podprle tudi kitajske oblasti.

(436)

Komisija je proučila ponudbo in s Sklepom 2013/423/EU sprejela ponujeno zavezo. Kot je že navedeno v uvodnih izjavah (3), (4) in (7) tega sklepa, je Komisija za oceno, ali cenovna zaveza odpravlja škodljivi učinek dampinga, proučila vse trajno spremenjene tržne okoliščine, med drugim v zvezi s sedanjimi izvoznimi cenami in stopnjo odprave škode, ki se je izkazala za nižjo od stopnje dampinga.

(437)

Po Sklepu 2013/423/EU so proizvajalci izvozniki skupaj s CCCME predložili obvestilo o spremembi svoje začetne ponujene zaveze. Zahtevali so spremembo zaveze, pri kateri bi se upoštevala izključitev rezin iz obsega izdelka, kot je opisano v uvodnih izjavah (31) in (72). Poleg tega je veliko dodatnih izvoznikov v roku, določenem v členu 8(2) osnovne uredbe, zahtevalo vključitev v zavezo.

(438)

Komisija je z Izvedbenim sklepom 2013/707/EU potrdila sprejetje zaveze, ki so jo ponudili izvozniki iz Priloge k navedenemu sklepu glede na dokončne dajatve –

—

solarni napajalniki, ki so sestavljeni iz manj kot šestih celic, so prenosni in z električno energijo napajajo naprave ali baterije,

—

tankoslojni fotonapetostni izdelki,

—

fotonapetostni izdelki iz kristalnega silicija, ki so trajno vgrajeni v električne naprave, kadar funkcija električnih naprav ni proizvodnja električne energije in kadar se te električne naprave napajajo z električno energijo, ki jo proizvedejo integrirane fotonapetostne celice iz kristalnega silicija,

—

moduli ali paneli z izhodno napetostjo, ki ne presega 50 V pri enosmernem toku, in izhodno močjo, ki ne presega 50 W, namenjeni izključno za neposredno polnjenje baterij v sistemih z enakimi značilnostmi glede napetosti in moči.

—

v obdobju od 1. julija 2011 do 30. junija 2012 v Unijo ni izvažal izdelka iz odstavka 1 („obdobje preiskave“),

—

ni povezan s katerim koli izvoznikom ali proizvajalcem v Ljudski republiki Kitajski, za katerega veljajo protidampinški ukrepi, uvedeni s to uredbo,

—

je zadevni izdelek dejansko izvažal v Unijo po obdobju preiskave, na kateri temeljijo ukrepi, ali da je prevzel nepreklicno pogodbeno obveznost, da izvozi znatno količino v Unijo,

(a)

je družba, ki je navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, proizvedla in odpremila zgoraj navedene izdelke ter zanje izdala račun neposredno ali prek povezane družbe, ki je tudi navedena v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2013/707/EU, njenim povezanim družbam v Uniji, ki delujejo kot uvozniki in carinijo blago za prosti promet v Uniji, ali prvi neodvisni stranki, ki deluje kot uvoznik in carini blago za prosti promet v Uniji;

(b)

je takemu uvozu priložen račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, določene v Prilogi III k tej uredbi,

(c)

je takemu uvozu priloženo potrdilo o izvozni zavezi v skladu s Prilogo IV k tej uredbi in

(d)

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

(a)

kadar koli se v zvezi z uvozom, opisanim v odstavku 1, ugotovi, da ni izpolnjen eden ali več pogojev iz tega odstavka ali

(b)

ko Komisija umakne svoje sprejetje zaveze na podlagi člena 8(9) Uredbe (ES) št. 1225/2009 v uredbi ali sklepu, ki velja za določene transakcije, ter razglasi zadevne račune na podlagi zaveze za neveljavne.