32013R1073

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
Uredba - 1073/2013 - EN - EUR-Lex

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 32013R1073

Help

Uredba (EU) št. 1073/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (prenovitev) (ECB/2013/38)

UL L 297, 7.11.2013, p. 73–93 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 27/11/2013

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/1073/oj

HTML

PDF

Official Journal

7.11.2013

Uradni list Evropske unije

L 297/73

UREDBA (EU) št. 1073/2013 EVROPSKE CENTRALNE BANKE

z dne 18. oktobra 2013

o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (prenovitev)

(ECB/2013/38)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti člena 5(1) in člena 6(4),

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbo (ES) št. 958/2007 Evropske centralne banke z dne 27. julija 2007 o statistiki sredstev in obveznosti investicijskih skladov (ECB/2007/8) (2) je treba bistveno spremeniti, zlasti ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (3), zato jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)

Uredba (ES) št. 2533/98 v členu 2(1) določa, da ima Evropska centralna banka (ECB) za izpolnitev svojih zahtev za statistično poročanje, ob pomoči nacionalnih centralnih bank (NCB), pravico zbirati statistične informacije v mejah referenčne poročevalske populacije in v mejah, potrebnih za izvedbo nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz člena 2(2)(a) Uredbe (ES) št. 2533/98 izhaja, da so investicijski skladi del referenčne poročevalske populacije za namen izpolnitve zahtev ECB za statistično poročanje, med drugim na področju denarne in finančne statistike. Poleg tega člen 3 Uredbe (ES) št. 2533/98 od ECB zahteva, da določi dejansko poročevalsko populacijo v mejah referenčne poročevalske populacije, in ji daje pravico, da določene razrede poročevalskih enot polno ali delno oprosti zahtev za statistično poročanje.

(3)

ESCB zaradi izpolnitve svojih nalog in spremljanja finančnih dejavnosti, razen tistih, ki jih opravljajo denarne finančne institucije (MFI), zahteva visoko kakovost statističnih informacij o dejavnosti investicijskih skladov. Glavni namen teh informacij je ECB zagotoviti celovito statistično sliko sektorja investicijskih skladov v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), ki se štejejo kot eno gospodarsko ozemlje.

(4)

Zaradi omejitve bremena poročanja lahko NCB zbirajo potrebne informacije o investicijskih skladih od dejanske poročevalske populacije kot del širšega okvira za statistično poročanje, ki služi za druge statistične namene, pod pogojem, da izpolnitev statističnih zahtev ECB ni ogrožena. V takih primerih je zaradi večje preglednosti primerno poročevalskim enotam sporočiti, da se podatki zbirajo za druge statistične namene.

(5)	Razpoložljivi podatki o finančnih transakcijah lajšajo bolj poglobljeno analizo za namene denarne politike in druge namene. Podatki o finančnih transakcijah in podatki o stanjih se uporabljajo tudi za pripravo drugih statistik, zlasti finančnih računov euroobmočja.

(6)

Čeprav uredbe, sprejete na podlagi člena 34.1 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB), ne podeljujejo pravic ali nalagajo obveznosti državam članicam, katerih valuta ni euro (v nadaljnjem besedilu: države članice zunaj euroobmočja), se člen 5 Statuta ESCB uporablja tako za države članice euroobmočja kot za države članice zunaj euroobmočja. Uvodna izjava 17 Uredbe (ES) št. 2533/98 navaja dejstvo, da člen 5 Statuta ESCB, skupaj s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji, na nacionalni ravni pomeni obveznost priprave in izvajanja vseh ukrepov, ki jih države članice zunaj euroobmočja štejejo za ustrezne za zbiranje statističnih informacij, potrebnih za izpolnitev zahtev ECB za statistično poročanje, in za pravočasno pripravo na področju statistike, da lahko postanejo države članice euroobmočja.

(7)	Čeprav je ta uredba v prvi vrsti naslovljena na investicijske sklade, popolne informacije o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, morda niso neposredno na voljo pri investicijskih skladih, zato je treba v dejansko poročevalsko populacijo vključiti druge subjekte.

(8)	Uporabljati je treba standarde za varstvo in uporabo zaupnih statističnih informacij, ki jih določa člen 8 Uredbe (ES) št. 2533/98.

(9)	Člen 7(1) Uredbe (ES) št. 2533/98 določa, da je ECB pooblaščena za naložitev sankcij poročevalskim enotam, ki ne izpolnjujejo zahtev za statistično poročanje, določenih v uredbah ali sklepih ECB –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej uredbi:

„investicijski sklad“ pomeni kolektivni naložbeni podjem, ki:

(a)	investira v finančna in/ali nefinančna sredstva, v smislu Priloge II, kolikor je njegov cilj investiranje kapitala, ki ga je vložila javnost, in

(b)

je ustanovljen po pravu Unije ali nacionalnem pravu na podlagi:

(i)	pogodbenega prava kot splošni sklad, ki ga upravljajo družbe za upravljanje;

(ii)	zakonodaje o skladih kot vzajemni sklad;

(iii)

prava družb kot investicijska družba;

(iv)	katerega koli drugega podobnega mehanizma ali pravne oblike.

Pod opredelitev spada naslednje:

(a)	podjemi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjema, in

(b)	podjemi, ki imajo fiksno število izdanih delnic in katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad ali izstopu iz njega kupiti ali prodati obstoječe delnice.

Pod opredelitev ne spada naslednje:

(a)	pokojninski skladi, kakor so opredeljeni v revidiranem Evropskem sistemu računov (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določenem v Uredbi (EU) št. 549/2013 (podsektor S.129);

(b)	skladi denarnega trga (SDT), kakor so opredeljeni v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1071/2013 Evropske centralne banke z dne 24. septembra 2013 o bilanci stanja sektorja denarnih finančnih institucij (ECB/2013/33) (4).

Za namene opredelitve investicijskega sklada „javno“ obsega zasebne, profesionalne in institucionalne investitorje;

2.	„poročevalska enota“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98;

„rezident“ in „rezidenčen“ imata enak pomen, kakor sta določena v členu 1 Uredbe (ES) št. 2533/98. Za namen te uredbe se za pravni subjekt, ki nima fizičnega elementa, njegova rezidenčnost določi po ekonomskem ozemlju, po katerega zakonodaji je subjekt ustanovljen. Če subjekt ni ustanovljen, se kot merilo uporabi pravna pripadnost, to je država, katere pravni sistem ureja oblikovanje in nadaljnji obstoj subjekta;

4.	„denarna finančna institucija (MFI)“ ima enak pomen, kakor je določen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33);

5.	„DFP“ pomeni druge finančne posrednike, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov, kakor so opredeljeni v ESR 2010 (podsektor S.125);

6.	„registrirane delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerim se v skladu z nacionalno zakonodajo vodi evidenca o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot, vključno z informacijami o rezidenčnosti in sektorju imetnika;

„prinosniške delnice/enote investicijskega sklada“ pomenijo delnice/enote investicijskega sklada, v zvezi s katerim se v skladu z nacionalno zakonodajo evidenca o identiteti imetnikov njegovih delnic/enot ne vodi ali pa se evidenca sicer vodi, vendar ne vključuje informacij o rezidenčnosti in sektorju imetnika;

8.	„zadevna NCB“ pomeni NCB države članice euroobmočja, v kateri je investicijski sklad rezident;

9.	podatki „po posameznih vrednostnih papirjih“ pomenijo podatke, razčlenjene po posameznih vrednostnih papirjih.

Člen 2

Dejanska poročevalska populacija

1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo investicijski skladi, ki so rezidenti na ozemlju držav članic euroobmočja. Za poročanje statističnih informacij, ki se zahtevajo po tej uredbi, je odgovoren sam investicijski sklad ali, v primeru investicijskih skladov, ki po njihovem nacionalnem pravu niso pravne osebe, osebe, ki jih zastopajo po zakonu.

2. Brez poseganja v odstavek 1 dejanska poročevalska populacija, za namen zbiranja informacij o imetnikih prinosniških delnic, ki jih izdajo investicijski skladi, v skladu z odstavkom 3 v delu 2 Priloge I, vključuje MFI in DFP. NCB lahko tem subjektom odobrijo odstopanja, pod pogojem, da se zahtevane statistične informacije zberejo iz drugih razpoložljivih virov v skladu z odstavkom 3 v delu 2 Priloge I. NCB morajo pravočasno preveriti izpolnjevanje tega pogoja, da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega leta, v soglasju z ECB. Za namene te uredbe lahko NCB vzpostavijo in vodijo seznam DFP, ki poročajo, v skladu z načeli, določenimi v odstavku 3 v delu 2 Priloge I.

Člen 3

Seznam investicijskih skladov za statistične namene

1. Izvršilni odbor vzpostavi in vodi za statistične namene seznam investicijskih skladov, ki sestavljajo referenčno poročevalsko populacijo, vključno, kjer je primerno, z njihovimi podskladi v smislu člena 4(2). Seznam lahko temelji na obstoječih seznamih investicijskih skladov, ki jih nadzirajo nacionalni organi, če so taki seznami na voljo, in se dopolni z drugimi investicijskimi skladi, ki spadajo pod opredelitev investicijskih skladov iz člena 1.

2. NCB in ECB omogočijo, da so ta seznam in njegove posodobitve na voljo v primerni obliki, vključno preko elektronskih sredstev, interneta ali, na zahtevo zadevne poročevalske enote, v papirni obliki.

3. Če je zadnja dostopna elektronska različica seznama, navedenega v odstavku 2, napačna, ECB ne naloži sankcij nobeni poročevalski enoti, ki ni pravilno izpolnila njenih zahtev za statistično poročanje v delu, kjer se je v dobri veri zanesla na napačen seznam.

Člen 4

Poročanje po posameznih skladih

1. Dejanska poročevalska populacija poroča podatke o svojih sredstvih in obveznostih na podlagi posameznih skladov.

2. Brez poseganja v odstavek 1 se vsak podsklad šteje kot posamezni investicijski sklad, če investicijski sklad loči svoja sredstva na različne podsklade na tak način, da so delnice/enote, ki se nanašajo na vsak podsklad, neodvisno krite z različnimi sredstvi.

3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 lahko investicijski skladi, ob predhodni odobritvi in v skladu z navodili zadevne NCB, poročajo svoja sredstva in obveznosti kot skupina, pod pogojem, da to vodi do rezultatov, ki so podobni poročanju po posameznih skladih.

Člen 5

Zahteve za četrtletno in mesečno statistično poročanje

1. Poročevalske enote morajo v skladu s prilogama I in II zagotoviti:

(a)	četrtletno, podatke o stanjih sredstev in obveznosti investicijskih skladov ob koncu četrtletja in četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, kjer je primerno, in

(b)	mesečno, podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu meseca, pripadajoče mesečne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno, in ločeno poročilo o novih izdajah in odkupih delnic/enot investicijskih skladov v mesecu poročanja.

2. NCB se lahko odločijo, da bodo podatke iz odstavka 1(a) zbirale mesečno in ne četrtletno.

Člen 6

Prevrednotovalni popravki ali transakcije

1. Poročevalske enote morajo poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, v skladu z navodili zadevne NCB, za informacije, sporočene na agregirani podlagi, kakor je določeno v Prilogi I.

2. Kakor je določeno v Prilogi I, lahko NCB bodisi izpeljejo približke transakcij vrednostnih papirjev iz informacij po posameznih vrednostnih papirjih bodisi neposredno zberejo podatke o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

3. Dodatne zahteve in smernice v zvezi s pripravo prevrednotovalnih popravkov ali transakcij so določene v Prilogi III.

Člen 7

Računovodska pravila

1. Računovodska pravila, ki jih investicijski skladi uporabljajo za namene poročanja po tej uredbi, so določena v ustreznem nacionalnem predpisu, ki prenaša Direktivo Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (5), ali, če se slednja določba ne uporablja, v katerih koli drugih nacionalnih ali mednarodnih standardih, ki se uporabljajo za investicijske sklade.

2. Brez poseganja v računovodske prakse in postopke netiranja, ki veljajo v državah članicah euroobmočja, se o vseh finančnih sredstvih in obveznostih za statistične namene poroča na bruto osnovi.

Člen 8

Odstopanja

1. Odstopanja od zahtev za statistično poročanje, določenih v členu 5, se lahko investicijskim skladom odobrijo na naslednji način:

(a)

NCB lahko najmanjšim investicijskim skladom, glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja, pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 95 % celotnih sredstev investicijskih skladov v obliki stanj v vsaki državi članici euroobmočja.

(b)

V državah članicah euroobmočja, v katerih združena celotna sredstva nacionalnih investicijskih skladov ne presegajo 1 % celotnih sredstev investicijskih skladov v euroobmočju, lahko NCB najmanjšim investicijskim skladom, glede na celotna sredstva, odobrijo odstopanja, pod pogojem, da investicijski skladi, ki posredujejo podatke za četrtletno agregirano bilanco stanja, predstavljajo najmanj 80 % celotnih sredstev nacionalnih investicijskih skladov v obliki stanj.

(c)	Investicijski skladi, za katere veljajo odstopanja iz točk (a) in (b), četrtletno poročajo samo podatke o stanjih izdanih delnic/enot investicijskih skladov ob koncu četrtletja in pripadajoče četrtletne prevrednotovalne popravke ali transakcije, če je primerno.

(d)	NCB morajo enkrat letno pravočasno preveriti izpolnjevanje pogojev iz točk (a) in (b), da bi lahko odobrile ali po potrebi preklicale katero koli odstopanje z učinkom od začetka vsakokratnega koledarskega leta.

2. Odstopanja se lahko odobrijo investicijskim skladom, za katere veljajo nacionalna računovodska pravila, ki omogočajo vrednotenje njihovih sredstev z manjšo frekvenco od četrtletja. Kategorije investicijskih skladov, katerim lahko NCB po lastnem preudarku odobrijo odstopanja, določi Svet ECB. Investicijski skladi, za katere veljajo taka odstopanja, morajo zahteve, določene v členu 5, izpolnjevati s frekvenco, skladno z njihovimi računovodskimi obveznostmi glede časovnega ovira vrednotenja njihovih sredstev.

3. Investicijski skladi se lahko odločijo, da ne bodo izkoristili odstopanj in bodo namesto tega izpolnili vse zahteve za statistično poročanje, določene v členu 5. Če investicijski sklad sprejme tako odločitev, mora pred kakršno koli spremembo uporabe teh odstopanj pridobiti soglasje zadevne NCB.

Člen 9

Roki

1. NCB odločijo, kdaj morajo prejeti podatke od poročevalskih enot po členu 5, da bi lahko spoštovale roke, določene v odstavku 2.

2. NCB morajo ECB posredovati:

(a)	agregirana četrtletna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu četrtletja, na katero se podatki nanašajo, na podlagi četrtletnih podatkov, zbranih od poročevalskih enot;

(b)

agregirana mesečna stanja in prevrednotovalne popravke do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi mesečnih podatkov o izdanih delnicah/enotah investicijskih skladov, zbranih od poročevalskih enot, ali na podlagi dejanskih podatkov v skladu s členom 5(2);

(c)	agregirane mesečne nove izdaje in odkupe delnic/enot investicijskih skladov do zaključka poslovanja na 28. delovni dan, ki sledi koncu meseca, na katerega se podatki nanašajo, na podlagi mesečnih podatkov, zbranih od poročevalskih enot.

Člen 10

Minimalni standardi in nacionalni postopki poročanja

1. Poročevalske enote morajo izpolniti zahteve za statistično poročanje, ki veljajo zanje, v skladu z minimalnimi standardi za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenimi v Prilogi IV.

2. NCB opredelijo in uvedejo postopke poročanja, po katerih se dejanska poročevalska populacija ravna, v skladu z nacionalnimi zahtevami. NCB zagotovijo, da ti postopki poročanja zagotavljajo zahtevane statistične informacije in omogočajo natančno preverjanje izpolnjevanja minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 11

Združitve, delitve in reorganizacije

Poročevalske enote morajo v primeru združitve, delitve ali reorganizacije, ki bi lahko vplivala na izpolnitev njihovih statističnih obveznosti, obvestiti zadevno NCB o postopkih, načrtovanih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje iz te uredbe, in sicer takrat, ko namera za izvedbo takega postopka postane javna in pravočasno pred izvedbo takega postopka.

Člen 12

Preverjanje in obvezno zbiranje

NCB izvajajo pravico do preverjanja ali obveznega zbiranja informacij, ki jih morajo poročevalske enote zagotavljati v skladu s to uredbo, brez poseganja v pravico ECB, da sama izvaja te pravice. NCB to pravico izvajajo zlasti v primeru, kadar institucija, ki je vključena v dejansko poročevalsko populacijo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za prenos, točnost, vsebinsko skladnost in popravke, določenih v Prilogi IV.

Člen 13

Prvo poročanje

Prvo poročanje se začne z mesečnimi in četrtletnimi podatki za december 2014.

Člen 14

Razveljavitev

1. Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8) se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2015.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi V.

Člen 15

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Frankfurtu na Majni, 18. oktobra 2013

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL L 211, 11.8.2007, str. 8.

(3) UL L 174, 26.6.2013, str. 1.

(4) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(5) UL L 372, 31.12.1986, str. 1.

PRILOGA I

ZAHTEVE ZA STATISTIČNO POROČANJE

DEL 1

Splošne zahteve za statistično poročanje

Dejanska poročevalska populacija mora zagotoviti naslednje statistične informacije:

(a)

četrtletno: (i) informacije po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje z javno dostopnimi identifikacijskimi kodami, ki jih imajo investicijski skladi; (ii) agregirane informacije, razčlenjene po kategorijah instrumentov/zapadlosti, valutah in nasprotnih strankah, za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, ter za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod; (iii) bodisi informacije po posameznih vrednostnih papirjih bodisi agregirane informacije o imetnikih izdanih delnic/enot investicijskih skladov, kakor je podrobneje določeno v delu 2. Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot zahteva, da poročajo informacije po posameznih vrednostnih papirjih za vrednostne papirje brez javno dostopnih identifikacijskih kod ali informacije po posameznih postavkah za sredstva in obveznosti, ki niso vrednostni papirji, ter

(b)	mesečno, informacije po posameznih vrednostnih papirjih, ki ločeno izkazujejo vse delnice/enote, ki jih izdajo investicijski skladi.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da bo poleg podatkov v zvezi s polji, ki se zaradi izpeljave agregiranih informacij o vrednostnih papirjih, kakor je določeno v tabeli 2, poročajo v kontekstu poročanja po posameznih vrednostnih papirjih, zbirala podatke o transakcijah na podlagi posameznih vrednostnih papirjev.

Agregirani podatki se morajo zagotoviti v obliki stanj in, v skladu z navodili zadevne NCB, v obliki bodisi: (a) prevrednotenj zaradi cenovnih in tečajnih sprememb; bodisi (b) transakcij.

Po pridobitvi predhodne odobritve zadevne NCB se lahko poročevalske enote, ki zagotavljajo zahtevane četrtletne podatke na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, odločijo, da bodo namesto zagotavljanja informacij po posameznih vrednostnih papirjih zahtevane mesečne podatke poročale na agregirani podlagi.

Informacije, ki jih je treba zagotoviti zadevni NCB na podlagi posameznih vrednostnih papirjev, so navedene v tabeli 2. Zahteve za agregirano četrtletno statistično poročanje v zvezi s stanji so navedene v tabeli 1, tiste v zvezi s prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami pa so navedene v tabeli 3. Zahteve za agregirano mesečno statistično poročanje v zvezi s stanji, prevrednotenji zaradi cenovnih in tečajnih sprememb ali v zvezi s transakcijami ter novimi izdajami in odkupi delnic/enot investicijskih skladov so navedene v tabeli 4.

Če so izpolnjeni pogoji varstva in uporabe zaupnih statističnih informacij, ki jih zbere ESCB, iz člena 8 Uredbe (ES) št. 2533/98, zlasti iz odstavka 5 navedenega člena, lahko NCB izpeljejo potrebne informacije tudi iz podatkov, zbranih preko Direktive 2011/61//EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (1), kolikor se podatki, ki jih zbere pristojni nacionalni nadzorni organ po navedeni direktivi, posredujejo NCB v skladu s pogoji, dogovorjenimi med tema dvema subjektoma.

DEL 2

Rezidenčnost in gospodarski sektor imetnikov delnic/enot investicijskih skladov

Poročevalske enote četrtletno poročajo podatke o rezidenčnosti imetnikov delnic/enot investicijskih skladov, ki jih izdajo investicijski skladi držav članic, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), v skladu z razčlenitvijo domači/euroobmočje razen domači/tujina. Domače nasprotne stranke in nasprotne stranke iz euroobmočja razen domačih so nadalje razčlenjene po sektorjih.

V zvezi z registriranimi delnicami/enotami poročevalske enote poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo investicijski skladi. Če rezidenčnosti in sektorja imetnika ni mogoče neposredno ugotoviti, se ustrezni podatki poročajo na podlagi razpoložljivih informacij.

V zvezi s prinosniškimi delnicami/enotami poročevalske enote poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot investicijskih skladov v skladu s pristopom, za katerega se odloči zadevna NCB. Ta zahteva je omejena na eno od naslednjih možnosti ali na kombinacijo teh možnosti, ki se izberejo ob upoštevanju organiziranosti upoštevnih trgov in nacionalnih pravnih ureditev v zadevni državi članici. NCB bo to zahtevo periodično spremljala.

(a)

Investicijski skladi izdajatelji:

Investicijski skladi izdajatelji ali osebe, ki jih zastopajo po zakonu, ali subjekti, navedeni v členu 2(2) te uredbe, poročajo podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov njihovih izdanih delnic/enot. Take informacije lahko zagotovi zastopnik za razdeljevanje delnic/enot ali kateri koli drugi subjekt, udeležen pri izdaji, povratnem nakupu ali prenosu delnic/enot.

(b)

MFI in DFP kot skrbniki delnic/enot investicijskih skladov:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi skrbnikov delnic/enot investicijskih skladov, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in so v skrbništvu v imenu imetnika ali drugega posrednika, ki je prav tako v vlogi skrbnika. Ta možnost se uporablja, če: (i) skrbnik razlikuje delnice/enote investicijskih skladov, ki so v skrbništvu v imenu imetnikov, od tistih, ki so v skrbništvu v imenu drugih skrbnikov; in (ii) je večina delnic/enot investicijskih skladov v skrbništvu domačih rezidenčnih institucij, ki so razvrščene med finančne posrednike (MFI ali DFP).

(c)

MFI in DFP kot poročevalci transakcij, ki jih rezidenti opravijo z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada:

Kot poročevalske enote poročajo MFI in DFP, ki so v vlogi poročevalcev transakcij, ki jih opravijo rezidenti z nerezidenti in vključujejo delnice/enote rezidenčnega investicijskega sklada, podatke o rezidenčnosti in sektorski razčlenitvi imetnikov delnic/enot, ki jih izdajo rezidenčni investicijski skladi in s katerimi trgujejo v imenu imetnika ali drugega posrednika, prav tako udeleženega pri transakciji. Ta možnost se uporablja, če: (i) je zajetje poročanja izčrpno, tj. če vsebinsko zajema vse transakcije, ki jih opravijo poročevalske enote; (ii) če se zagotovijo točni podatki o nakupih in prodajah z nerezidenti držav članic euroobmočja; (iii) če so razlike med vrednostjo ob izdaji in odkupno vrednostjo enakih delnic/enot, brez provizij, minimalne; in (iv) če je delež, ki ga imajo nerezidenti držav članic euroobmočja, teh delnic/enot, ki jih izda rezidenčni investicijski sklad, majhen.

(d)	Če se točke (a) do (c) ne uporabljajo, poročajo poročevalske enote, vključno z MFI in DFP, ustrezne podatke na podlagi razpoložljivih informacij.

NCB lahko izpeljejo potrebne informacije tudi iz podatkov, zbranih preko Uredbe (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (2), kolikor so podatki zbrani v rokih iz člena 9 te uredbe in, bolj splošno, v skladu z minimalnimi standardi iz Priloge IV.

5.	Če se registrirane delnice/enote ali prinosniške delnice/enote izdajo prvič ali če razvoj trga zahteva spremembo možnosti ali kombinacije možnosti, lahko NCB v zvezi z zahtevami, določenimi v odstavkih 2 in 3, odobrijo odstopanja za eno leto.

DEL 3

Tabele za poročanje

Tabela 2

Zahtevane informacije po posameznih vrednostnih papirjih

Podatki za polja v spodnji tabeli se morajo poročati za vsak vrednostni papir, ki je razvrščen v kategorije „dolžniški vrednostni papirji“, „lastniški kapital“ in „delnice/enote investicijskih skladov“, v skladu z naslednjimi pravili.

1.	Poročati se morajo podatki za polje 1.

2.	Če zadevna NCB ne zbira informacij o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati podatki za dve od treh polj 2, 3 in 4 (tj. polji 2 in 3; polji 2 in 4; ali polji 3 in 4).

Če zadevna NCB zbira informacije o transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih neposredno, se morajo poročati tudi podatki za naslednja polja:

(a)	polje 5; ali polji 6 in 7; ter

(b)	polje 4; ali polji 2 in 3.

4.	Zadevna NCB lahko od poročevalskih enot tudi zahteva, da poročajo podatke za polje 8.

Zadevna NCB se lahko odloči, da bo v primerih 2 in 3(b) zbirala samo podatke za polje 2. V tem primeru mora NCB najmanj enkrat na leto preveriti in obvestiti ECB, da se ne vpliva na kakovost agregiranih podatkov, ki jih poroča NCB, vključno s frekvenco in obsegom popravkov.

Polje	Naslov
1	Identifikacijska koda vrednostnega papirja
2	Število enot ali agregirani nominalni znesek
3	Cena
4	Skupni znesek
5	Finančne transakcije
6	Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji
7	Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji
8	Valuta beleženja vrednostnega papirja

(1) UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(2) UL L 305, 1.11.2012, str. 6.

PRILOGA II

OPREDELITEV POJMOV

DEL 1

Opredelitev kategorij instrumentov

Ta tabela določa podroben standardni opis kategorij instrumentov, ki jih nacionalne centralne banke (NCB) pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Ta tabela ni seznam posameznih finančnih instrumentov in opisi niso izčrpni. Opredelitve pojmov se sklicujejo na Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), določen v Uredbi (EU) št. 549/2013.

Za nekatere kategorije instrumentov se zahtevajo razčlenitve po zapadlosti. To se nanaša na prvotno zapadlost, tj. zapadlost ob izdaji, ki pomeni določeno življenjsko dobo finančnega instrumenta, pred potekom katere ga ni mogoče odkupiti, npr. dolžniški vrednostni papirji, ali pred koncem katere se ga lahko izplača samo ob plačilu določene kazni, npr. pri nekaterih vrstah vlog.

Finančne terjatve se lahko razlikujejo po tržnosti. Terjatev je tržna, kadar se lahko njeno lastništvo prenese z ene enote na drugo z dostavo ali indosamenti ali se pobota, kot je to v primeru izvedenih finančnih instrumentov. Medtem ko se načeloma lahko trguje z vsakim finančnim instrumentom, so tržni instrumenti namenjeni trgovanju na organizirani borzi ali prek okenc, čeprav dejansko trgovanje ni potreben pogoj za tržnost.

Tabela A

Opredelitev kategorij instrumentov sredstev in obveznosti investicijskih skladov

KATEGORIJE SREDSTEV

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.	Terjatve iz naslova vlog in posojil

Za namene sistema poročanja ta postavka vsebuje sredstva, ki jih investicijski skladi posodijo posojilojemalcem, ali posojila, ki ji pridobijo investicijski skladi, in ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih.

Vključene so naslednje postavke:

—	vloge investicijskega sklada, kot so vloge čez noč, vezane vloge in vloge na odpoklic z odpovednim rokom,

—	imetja netržnih vrednostnih papirjev: imetja dolžniških vrednostnih papirjev, ki niso tržni in s katerimi ni mogoče trgovati na sekundarnih trgih,

—	posojila, s katerimi se trguje:

—	posojila, ki so dejansko postala tržna, se razvrstijo v postavko „terjatve iz naslova vlog in posojil“, pod pogojem, da ni dokaza o trgovanju na sekundarnem trgu. V nasprotnem primeru se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji,

—

podrejeni dolg v obliki vlog ali posojil: instrumenti podrejenega dolga predstavljajo podrejeno terjatev do institucije izdajateljice, ki jo je mogoče uveljavljati samo po tem, ko so bile poravnane vse terjatve z višjim statusom, kar jim daje nekatere lastnosti lastniškega kapitala. Za statistične namene se podrejeni dolg razvrsti bodisi kot „posojila“ bodisi kot „dolžniški vrednostni papirji“, glede na naravo instrumenta. Če so vse oblike podrejenega dolga, ki jih imajo investicijski skladi, trenutno izkazane za statistične namene z enim samim zneskom, se ta znesek razvrsti v postavko „dolžniški vrednostni papirji“, ker je podrejeni dolg sestavljen pretežno iz dolžniških vrednostnih papirjev, in ne kot posojila,

—	terjatve na podlagi začasnega nakupa ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so jih kupili investicijski skladi po dani ceni s trdno zavezo odprodaje enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti,

—	terjatve na podlagi izposojanja vrednostnih papirjev ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, izplačane v zameno za vrednostne papirje, ki so si jih sposodili investicijski skladi.

V tej uredbi ta postavka vključuje tudi imetja eurobankovcev in eurokovancev ter tujih bankovcev in kovancev v obtoku, ki so v splošni rabi za izvrševanje plačil.

2.	Dolžniški vrednostni papirji

Z imetji dolžniških vrednostnih papirjev, ki so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokaz dolga, se običajno trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico.

Ta postavka vključuje:

—	imetja vrednostnih papirjev, ki imetniku dajejo brezpogojno pravico do fiksnega ali pogodbeno določenega dohodka v obliki izplačila kuponskih plačil in/ali potrjene fiksne vsote na določen datum ali datume ali z začetkom na datum, ki se določi ob izdaji,

—

posojila, s katerimi se trguje in ki so postala tržna na organiziranem trgu, pod pogojem, da obstaja dokaz o trgovanju na sekundarnem trgu, vključno z obstojem vzdrževalcev trga in pogostim kotiranjem finančnih sredstev, kot ga povzročijo razponi med povpraševanjem in ponudbo. V nasprotnem primeru se ta posojila razvrstijo kot „terjatve iz naslova vlog in posojil“,

—	podrejeni dolg v obliki dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, ostanejo v bilanci stanja prvotnega lastnika (in se ne beležijo v bilanci stanja začasnega pridobitelja), kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. Kadar začasni pridobitelj proda prejete vrednostne papirje, se mora ta prodaja zabeležiti kot dokončna transakcija z vrednostnimi papirji in vnesti v bilanco stanja začasnega pridobitelja kot negativna postavka v portfelju vrednostnih papirjev.

3.	Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov

Finančna sredstva, ki predstavljajo lastninske pravice v družbah ali nepravih družbah. Ta finančna sredstva dajejo v splošnem imetnikom pravico do deleža v dobičku družb ali nepravih družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.

Ta postavka vključuje delnice, ki kotirajo na borzi, in delnice, ki ne kotirajo na borzi, drugi lastniški kapital, delnice/enote SDT in delnice/enote investicijskih skladov razen SDT.

Lastniški vrednostni papirji, ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji, se obravnavajo v skladu s pravili iz kategorije 2 „dolžniški vrednostni papirji“.

3a.	Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov, od tega delnice, ki kotirajo na borzi

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

3b.	Lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov, od tega delnice/enote investicijskih skladov

Ta postavka vključuje imetja delnic/enot, ki jih izdajo SDT in investicijski skladi razen SDT (tj. investicijski skladi, ki niso SDT), vključeni na seznama MFI in investicijskih skladov za statistične namene.

SDT so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33).

Investicijski skladi, ki niso SDT, so opredeljeni v členu 1 te uredbe.

(2 + 3)a,

od tega vrednostni papirji (dolžniški vrednostni papirji, lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov), posojeni ali prodani po pogodbi o začasni prodaji

Ta postavka vključuje tiste vrednostne papirje, ki se poročajo pod kategorijama 2 (dolžniški vrednostni papirji) in 3 (lastniški kapital in delnice/enote investicijskih skladov), ki so posojeni v poslih posojanja vrednostnih papirjev ali prodani po pogodbi o začasni prodaji (ali v kateri koli drugi vrsti podobnih poslov, kot so posli prodaje in povratnega nakupa).

4.	Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti so finančni instrumenti, povezani z določenim finančnim instrumentom, kazalnikom ali blagom, prek katerih se lahko na finančnih trgih samostojno trguje s posebnimi finančnimi tveganji.

Ta postavka vključuje:

—

opcije,

—	nakupne bone,

—	standardizirane terminske posle,

—	terminske posle,

—	zamenjave,

—	kreditne izvedene finančne instrumente.

Izvedeni finančni instrumenti se beležijo po tržni vrednosti v bilanci stanja na bruto osnovi. Posamezne pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih s pozitivno tržno vrednostjo se beležijo na strani sredstev bilance stanja, pogodbe z negativno tržno vrednostjo pa na strani obveznosti bilance stanja.

Bruto bodoče obveznosti iz pogodb o izvedenih finančnih instrumentih se v bilanci stanja ne beležijo.

Izvedeni finančni instrumenti se lahko beležijo na neto osnovi na podlagi drugačnih metod vrednotenja. Kadar so na voljo le neto pozicije ali so pozicije zabeležene po vrednostih, ki niso tržne vrednosti, se poročajo te pozicije.

Ta postavka ne vključuje izvedenih finančnih instrumentov, ki se v skladu z nacionalnimi pravili ne beležijo v bilanci stanja.

5.	Nefinančna sredstva (vključno z osnovnimi sredstvi)

Opredmetena in neopredmetena sredstva razen finančnih sredstev. Osnovna sredstva so nefinančna sredstva, ki jih investicijski sklad večkrat ali neprekinjeno uporablja v obdobju, daljšem od enega leta.

Ta postavka vključuje stanovanja, druge zgradbe in objekte, stroje in opremo, vrednostne predmete ter proizvode intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in podatkovne baze.

6.	Preostala sredstva

To je rezidualna postavka na strani sredstev bilance stanja, opredeljena kot „sredstva, ki niso vključena v druge postavke“. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—	obračunanih aktivnih obresti na vloge in posojila,

—	obračunanih obresti na imetja dolžniških vrednostnih papirjev,

—	obračunanih aktivnih najemnin,

—	terjatev, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada.

KATEGORIJE OBVEZNOSTI

Kategorija

Opis glavnih značilnosti

7.	Prejeta posojila in vloge

Zneski, ki jih investicijski sklad dolguje upnikom, razen tistih, ki izhajajo iz izdaje tržnih vrednostnih papirjev. To postavko sestavljajo:

—	posojila: posojila, odobrena investicijskim skladom, ki so bodisi evidentirana v netržnih dokumentih bodisi niso evidentirana v dokumentih,

—

repo posli in posli, ki so podobni repo poslom, ob gotovinskem zavarovanju: protipostavka gotovine, prejete v zameno za vrednostne papirje, ki jih je investicijski sklad prodal po dani ceni s trdno zavezo ponovnega odkupa enakih (ali podobnih) vrednostnih papirjev po fiksni ceni na določen datum v prihodnosti. Zneske, ki jih prejme investicijski sklad v zameno za vrednostne papirje, prenesene na tretjo osebo („začasni pridobitelj“), je treba razvrstiti pod to postavko, kadar obstaja trdna zaveza, da se izvede povratni posel, in ne le opcija za to. To pomeni, da investicijski sklad obdrži vsa tveganja in koristi zadevnih vrednostnih papirjev med postopkom,

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v zameno za posojanje vrednostnih papirjev: zneski, prejeti v zameno za vrednostne papirje, začasno prenesene na tretjo osebo v poslih posojanja vrednostnih papirjev, ob gotovinskem zavarovanju,

—	gotovinsko zavarovanje, prejeto v poslih, ki vključujejo začasni prenos zlata, ob zavarovanju.

8.	Delnice/enote investicijskih skladov

Delnice ali enote, vključno z obliko lastniškega kapitala, ki jih izdajo investicijski skladi, ki so vključeni na seznam investicijskih skladov za statistične namene. Ta postavka predstavlja celotno obveznost do delničarjev investicijskega sklada. Sredstva iz nerazporejenih prejemkov ali sredstva, ki jih investicijski sklad nameni za verjetna prihodnja plačila in obveznosti, so prav tako vključena.

9.	Izvedeni finančni instrumenti

Glej kategorijo 4.

10.	Preostale obveznosti

To je rezidualna postavka na strani obveznosti bilance stanja, opredeljena kot „obveznosti, ki niso vključene v druge postavke“.

NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi posamične razčlenitve:

—

izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.

Vrednostni papirji, ki jih izda investicijski sklad, razen lastniškega kapitala, ki so običajno tržni instrumenti in s katerimi se trguje na sekundarnih trgih ali jih je mogoče pobotati na trgu, imetniku pa ne dajejo nobenih lastniških pravic nad institucijo izdajateljico,

—	obračunanih pasivnih obresti na posojila in vloge,

—	obveznosti, ki niso povezane z glavno dejavnostjo investicijskega sklada, tj. zneski, zapadli v plačilo dobaviteljem, davki, plače, socialni prispevki itd.,

—	rezervacij, ki predstavljajo obveznosti do tretjih oseb, tj. pokojnine, dividende itd.,

—	neto pozicij, ki izhajajo iz posojanja vrednostnih papirjev brez gotovinskega zavarovanja,

—	neto obveznosti v zvezi s prihodnjimi poravnavami transakcij z vrednostnimi papirji.

DEL 2

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Tabela B

Opredelitev atributov po posameznih vrednostnih papirjih

Polje	Opis
Identifikacijska koda vrednostnega papirja	Koda, ki enolično identificira vrednostni papir. Lahko je koda ISIN ali druga identifikacijska koda vrednostnega papirja, v skladu z navodili NCB.
Število enot ali agregirani nominalni znesek	Število enot vrednostnega papirja ali agregirani nominalni znesek, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah.
Cena	Cena na enoto vrednostnega papirja ali odstotek agregiranega nominalnega zneska, če se z vrednostnim papirjem trguje v zneskih in ne v enotah. Cena je običajno tržna cena ali je blizu tržni ceni. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti.
Skupni znesek	Skupni znesek za vrednostni papir. V primeru vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje v enotah, je ta znesek enak številu vrednostnih papirjev, pomnoženim s ceno na enoto. Kadar se z vrednostnimi papirji trguje v zneskih in ne v enotah, je ta znesek enak agregiranemu nominalnemu znesku, pomnoženemu s ceno, izraženo v odstotku. Skupni znesek je načeloma enak tržni vrednosti ali je blizu tržni vrednosti. NCB lahko pod to postavko zahtevajo tudi obračunane obresti.
Finančne transakcije	Vsota nakupov minus prodaje (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj minus odkupi (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Kupljeni (sredstva) ali izdani (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota nakupov (vrednostni papirji na strani sredstev) ali izdaj (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Prodani (sredstva) ali odkupljeni (obveznosti) vrednostni papirji	Vsota prodaj (vrednostni papirji na strani sredstev) ali odkupov (vrednostni papirji na strani obveznosti) vrednostnega papirja, zabeležena po vrednosti transakcij.
Valuta beleženja vrednostnega papirja	Koda ISO ali njen ekvivalent za valuto, ki se uporabi za prikaz cene in/ali neporavnanega zneska vrednostnega papirja.

DEL 3

Opredelitev sektorjev

ESR 2010 predpisuje standard za sektorsko razvrstitev. Ta tabela določa podroben standardni opis sektorjev, ki jih NCB pretvorijo v nacionalne kategorije v skladu s to uredbo. Nasprotne stranke, ki se nahajajo na ozemlju držav članic, katerih valuta je euro, so izkazane po njihovem sektorju v skladu s seznamom, ki ga vodi Evropska centralna banka (ECB) za statistične namene, in navodili za statistično razvrstitev nasprotnih strank, določenimi v priročniku ECB Monetary, financial institutions and markets statistics sector manual: Guidance for the statistical classification of customers (Sektorski priročnik za denarno statistiko, statistiko finančnih institucij in statistiko finančnih trgov: Smernice za statistično klasifikacijo strank).

Tabela C

Opredelitev sektorjev

Sektor

Opis

MFI

MFI, kakor so opredeljene v členu 1 Uredbe (EU) št. 1071/2013 (ECB/2013/33). Ta sektor sestavljajo NCB, kreditne institucije, kakor so opredeljene v pravu Unije, SDT, druge finančne institucije, katerih dejavnost je, da od subjektov, ki niso MFI, sprejemajo vloge in/ali bližnje substitute za vloge in za svoj račun, vsaj v ekonomskem smislu, dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje, ter institucije za izdajo elektronskega denarja, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom v obliki izdajanja elektronskega denarja.

Država

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja (ESR 2010, odstavki 2.111 do 2.113).

3.	Investicijski skladi razen SDT

Investicijski skladi, kakor so opredeljeni v členu 1 te uredbe.

4.	Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov + izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti + lastne finančne institucije in posojilodajalci

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge (ali bližnji substituti za vloge), delnice/enote investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja ter pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami. Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja, kakor so opredeljene v Uredbi (EU) št. 1075/2013 Evropske centralne banke z dne 18. oktobra 2013 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (ECB/2013/40) (1), so vključene v ta podsektor (ESR 2010, odstavki 2.86 do 2.94).

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, tesno povezanimi s finančnim posredništvom, same pa niso finančni posredniki. Ta podsektor prav tako vključuje uprave podjetij, katerih hčerinske družbe so vse ali večinoma finančne družbe (ESR 2010, odstavki 2.95 do 2.97).

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina transakcij z njihovimi sredstvi ali obveznostmi ne izvaja na odprtih trgih. Ta podsektor vključuje holdinge, ki so lastniki upravljalnega deleža lastniškega kapitala skupine hčerinskih družb in katerih glavna dejavnost je lastništvo skupine brez zagotavljanja drugih storitev podjetjem, v katerih imajo lastniški kapital, kar pomeni, da ne upravljajo ali nadzirajo drugih enot (ESR 2010, odstavka 2.98 in 2.99).

5.	Zavarovalne družbe + pokojninski skladi

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja tveganj v glavnem v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja (ESR 2010, odstavki 2.100 do 2.104).

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledica združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi podobno kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi in pogosto pokojnine za smrt in invalidnost (ESR 2010, odstavki 2.105 do 2.110).

6.	Nefinančne družbe

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so neodvisne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe (ESR 2010, odstavki 2.45 do 2.50).

7.	Gospodinjstva + nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov proizvajalcev blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo. Sektor gospodinjstva vključuje individualne lastnike in partnerska podjetja brez neodvisnega pravnega statusa, razen tistih, ki se obravnavajo kot neprave družbe, ki so tržni proizvajalci (ESR 2010, odstavki 2.118 do 2.128).

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15), sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki gospodinjstev kot potrošnikov v denarju ali naravi, plačila države in dohodki od lastnine (ESR 2010, odstavka 2.129 in 2.130).

(1) Glej stran 107 tega Uradnega lista.

PRILOGA III

PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI ALI TRANSAKCIJE

Dejanska poročevalska populacija mora poročati prevrednotovalne popravke ali transakcije, kakor je določeno v členu 6 te uredbe. Če dejanska poročevalska populacija poroča prevrednotovalne popravke, bodo ti zajemali prevrednotenja bodisi zaradi cenovnih in tečajnih sprememb bodisi samo zaradi cenovnih sprememb v referenčnem obdobju, ob predhodni odobritvi zadevne NCB. Če prevrednotovalni popravek zajema samo prevrednotenja zaradi cenovnih sprememb, zadevna NCB zbere potrebne podatke, ki morajo zajemati najmanj razčlenitev po valutah na britanski funt, švicarski frank, japonski jen in ameriški dolar, da se izpeljejo prevrednotenja zaradi tečajnih sprememb.

„Finančne transakcije“ se nanašajo na tiste transakcije, ki izhajajo iz nastanka, likvidacije ali spremembe lastništva finančnih sredstev ali obveznosti. Te transakcije se merijo po razliki med postavkami stanj na datume poročanja ob koncu obdobja, iz katerih je odstranjen učinek sprememb zaradi vplivov „prevrednotovalnih popravkov“ (ki jih povzročijo cenovne in tečajne spremembe) ter „prerazvrstitev in drugih popravkov“. Evropska centralna banka zahteva statistične informacije zaradi izračuna transakcij v obliki popravkov, ki zajemajo „prerazvrstitve in druge popravke“ ter „cenovna in tečajna prevrednotenja“. Finančne transakcije morajo načeloma biti v skladu z ESR 2010, vendar lahko odstopajo zaradi nacionalnih praks.

„Cenovna in tečajna prevrednotenja“ se nanašajo na nihanja v vrednotenju sredstev in obveznosti, ki nastanejo zaradi sprememb cen sredstev in obveznosti in/ali tečajev, ki vplivajo na v eurih izražene vrednosti sredstev in obveznosti, denominiranih v tuji valuti. Popravek v obliki cenovnih prevrednotenj sredstev/obveznosti se nanaša na nihanja v vrednotenju sredstev/obveznosti, ki nastanejo zaradi spremembe cene, po kateri so sredstva/obveznosti zabeležene ali se z njimi trguje. Cenovna prevrednotenja vključujejo spremembe, ki se sčasoma pojavijo v vrednosti stanj ob koncu obdobja zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobičke/izgube. Gibanja tečajev za euro, ki se pojavijo med datumi poročanja ob koncu obdobja, povzročijo spremembe vrednosti sredstev/obveznosti v tuji valuti, kadar so izražene v eurih. Ker te spremembe predstavljajo dobičke/izgube in ker niso posledica finančnih transakcij, je treba te učinke odstraniti iz podatkov o transakcijah. „Cenovna in tečajna prevrednotenja“ načeloma vključujejo tudi spremembe vrednotenja, ki izhajajo iz transakcij s sredstvi/obveznostmi, tj. realizirane dobičke/izgube; vendar v tej zvezi obstajajo različne nacionalne prakse.

PRILOGA IV

MINIMALNI STANDARDI, KI JIH MORA UPOŠTEVATI DEJANSKA POROČEVALSKA POPULACIJA

Poročevalske enote morajo upoštevati naslednje minimalne standarde, da bi izpolnile zahteve Evropske centralne banke (ECB) za statistično poročanje.

Minimalni standardi za prenos:

(a)	poročanje mora biti pravočasno in v rokih, ki jih določi zadevna NCB;

(b)	statistična poročila morajo imeti obliko in format po tehničnih zahtevah, ki jih za poročanje določi zadevna NCB;

(c)	poročevalska enota mora zadevni NCB sporočiti podatke ene ali več kontaktnih oseb;

(d)	upoštevati je treba tehnične specifikacije za prenos podatkov do zadevne NCB;

(e)

za poročanje po posameznih vrednostnih papirjih morajo poročevalske enote, če zadevna NCB tako zahteva, zagotoviti dodatne informacije (npr. ime izdajatelja, datum izdaje), ki so potrebne za identifikacijo vrednostnih papirjev, katerih identifikacijske kode so bodisi napačne bodisi niso javno dostopne.

Minimalni standardi za točnost:

(a)	statistične informacije morajo biti pravilne: izpolniti je treba vse linearne omejitve (npr. sredstva in obveznosti morajo biti uravnoteženi, delne vsote morajo biti enake skupni vsoti) in podatki morajo biti usklajeni med vsemi frekvencami poročanja;

(b)	poročevalske enote morajo biti sposobne zagotoviti informacije o gibanjih v prenesenih podatkih;

(c)	statistične informacije morajo biti popolne in ne smejo vsebovati trajnih in strukturnih vrzeli; obstoječe vrzeli je treba ugotoviti, jih pojasniti zadevni NCB in jih po potrebi čim prej premostiti;

(d)	poročevalske enote morajo upoštevati dimenzije, pravila zaokroževanja in decimalne številke, ki jih določi zadevna NCB za tehnični prenos podatkov.

Minimalni standardi za vsebinsko skladnost:

(a)	statistične informacije morajo biti v skladu z opredelitvami in razvrstitvami iz te uredbe;

(b)	v primeru odstopanj od teh opredelitev in razvrstitev morajo poročevalske enote redno spremljati in kvantificirati razliko med uporabljenim merilom in merilom v tej uredbi;

(c)	poročevalske enote morajo biti sposobne pojasniti prelome v prenesenih podatkih v primerjavi s številkami iz prejšnjih obdobij.

4.	Minimalni standardi za popravke: Upoštevati je treba politiko in postopke glede popravkov, ki jih določita ECB in zadevna NCB. Popravke, ki odstopajo od običajnih popravkov, morajo spremljati pojasnila.

PRILOGA V

KORELACIJSKA TABELA

Uredba (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8)	Ta uredba
Člena 1 in 2	Člena 1 in 2
Člen 3	Člen 8
Člen 4	Člen 3
Člen 5	Člen 4
Člen 6	Člen 5
Člen 7	Člen 6
Člen 8	Člen 7
Členi 9 do 13	Členi 9 do 13
—	Člen 14
Člen 14	Člen 15
Priloga I, del 1, (1)	—
Priloga I, del 1, (2)(a)	Priloga I, del 1, (1)
Priloga I, del 1, (2)(b)	—
Priloga I, del 1, (3)	Priloga I, del 1, (2)
—	Priloga I, del 1, (3)
Priloga I, del 2, (1) do (3)	Priloga I, del 2, (1) do (3)
—	Priloga I, del 2, (4)
Priloga I, del 2, (4)	Priloga I, del 2, (5)
Priloga I, del 3	Priloga I, del 3
Priloga II, del 1	Priloga II, del 1, (1)
—	Priloga II, del 1, (2) in (3)
Priloga II, dela 2 in 3	Priloga II, dela 2 in 3
Prilogi III in IV	Prilogi III in IV
	Priloga V

Top

Choose the experimental features you want to try