20.3.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/23

---

UREDBA (EU) št. 228/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. marca 2013

o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti prvega odstavka člena 42, člena 43(2) in člena 349 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 247/2006 (3) določa posebne ukrepe na področju kmetijstva za odpravo težav, ki nastajajo zaradi posebne geografske lege najbolj oddaljenih regij Unije iz člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba). Navedeni ukrepi se izvajajo na podlagi regionalnih programov podpore, ki so glavni instrument za preskrbo teh regij s kmetijskimi proizvodi. Zaradi potrebe po posodobitvi sedanjih ukrepov, vključno zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, je treba razveljaviti Uredbo (ES) št. 247/2006 in jo nadomestiti z novo uredbo.

(2)	Natančno je treba določiti glavne cilje, ki jih pomaga doseči režim za podporo najbolj oddaljenim regijam Unije.

(3)

Natančno je treba določiti tudi vsebino programov posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije zaradi njihove oddaljenosti in otoške lege (v nadaljnjem besedilu: programi POSEI), ki bi jih v skladu z načelom subsidiarnosti morale določiti zadevne države članice na najustreznejši geografski ravni in nato predložiti Komisiji v odobritev.

(4)

Za učinkovitejše uresničevanje ciljev režima za podporo najbolj oddaljenim regijam Unije bi morali programi POSEI vsebovati ukrepe, ki zagotavljajo preskrbo s kmetijskimi proizvodi ter ohranitev in razvoj lokalne kmetijske proizvodnje. Treba je harmonizirati raven načrtovanja programov zadevnim regijam ter načrtno uporabljati partnerski pristop med Komisijo in državami članicami.

(5)

Na podlagi načela subsidiarnosti in za zagotovitev prožnosti, kar je temelj pristopa k oblikovanju programa za režim podpore najbolj oddaljenim regijam, lahko organi, ki jih imenuje posamezna država članica, predlagajo spremembe k programu zaradi prilagoditve dejanskim potrebam najbolj oddaljenih regij. Tem organom bi moralo biti omogočeno, da spremenijo programe POSEI v skladu z načelom spodbujanja poenostavitve uprave, pod pogojem, da pri tem ne ogrožajo učinkovitosti programov POSEI in ustreznih finančnih virov, ki so jim dodeljeni. Tudi postopek za spremembe programov bi moral zato biti prilagojen glede na stopnjo pomembnosti posameznih vrst sprememb.

(6)

Za zagotovitev preskrbe najbolj oddaljenih regij z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in ublažitev dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi odročnosti teh regij, je ustrezno uvesti posebni režim preskrbe. Zaradi izjemne geografske lege je preskrba najbolj oddaljenih regij s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, proizvodi za nadaljnjo predelavo ali proizvodi kot kmetijskimi vložki, povezana z dodatnimi stroški prevoza. Poleg tega drugi objektivni dejavniki, ki izvirajo iz odročnosti, zlasti otoška lega in omejene kmetijske površine, dodatno obremenjujejo gospodarske subjekte in proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah in močno ovirajo njihove dejavnosti. Ta prikrajšanost se lahko omili z znižanjem cen teh osnovnih proizvodov. Vendar poseben režim preskrbe v nobenem primeru ne bi smel ogrožati lokalnih proizvodov in njihovega razvoja.

(7)

V ta namen bi bilo treba ne glede na člen 28 Pogodbe uvoz nekaterih kmetijskih proizvodov iz tretjih držav oprostiti veljavnih uvoznih dajatev. Proizvode, ki so že vstopili v carinsko območje Unije na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, bi bilo treba z ozirom na njihovo poreklo in carinski postopek, ki se uporabi zanje na podlagi določb Unije, za namene dodelitve ugodnosti na podlagi posebnega režima preskrbe šteti kot neposredno uvožene.

(8)

Da se učinkovito znižajo cene v najbolj oddaljenih regijah z ublažitvijo dodatnih stroškov zaradi odročnosti teh regij, bi bilo treba predvideti pomoč za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi Unije. Pri takšni pomoči bi bilo treba upoštevati dodatne stroške prevoza v te regije in cene, ki se uporabljajo pri izvozu v tretje države, v primeru kmetijskih vložkov ali proizvodov, namenjenih za predelavo, pa dodatne stroške, povezane z odročnostjo, zlasti zaradi njihove otoške lege in omejenih kmetijskih površin, težavne topografije in podnebja in razpršenosti otokov.

(9)	Podpora tradicionalnim sektorjem je toliko bolj potrebna, ker jim omogoča, da ostanejo konkurenčni na trgu Unije ob konkurenci iz tretjih držav. Pri oblikovanju svojih programov bi države članice morale po možnosti poskrbeti tudi za raznolikost kmetijskih dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah.

(10)	Za preprečitev spekulacij, ki bi škodile končnim uporabnikom v najbolj oddaljenih regijah, je treba natančno določiti, da bi bili do posebnega režima preskrbe upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti.

(11)

Predvideti bi bilo treba pravila za delovanje režima, zlasti glede uvedbe registra gospodarskih subjektov in sistema certifikatov, na podlagi dovoljenj iz členov 130 in 161 Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4).

(12)

Obveznosti spremljanja postopkov, ki so upravičeni do posebnega režima preskrbe, zahtevajo upravni nadzor zadevnih proizvodov ob njihovem uvozu ali vnosu v najbolj oddaljene regije in ob njihovem izvozu ali odpošiljanju iz teh regij. Poleg tega bi bilo za uresničitev ciljev navedenega režima nujno, da se gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe odražajo v proizvodnih stroških in povzročijo znižanje cene na ravni končnega uporabnika. Ugodnosti bi bilo zato treba dodeljevati le pod pogojem, da se dejansko prenesejo na končnega potrošnika, poskrbeti pa bi bilo treba tudi za ustrezen nadzor.

(13)

Količine, za katere velja posebni režim preskrbe, so omejene na potrebe po preskrbi najbolj oddaljenih regij, zato ta režim ne bi smel ovirati pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega gospodarske ugodnosti posebnega režima preskrbe ne bi smele povzročiti preusmeritev v trgovini z zadevnimi proizvodi. Odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov iz najbolj oddaljenih regij bi bilo zato treba prepovedati. Vendar pa bi bilo odpošiljanje ali izvažanje teh proizvodov treba dovoliti, kadar so ugodnosti, ki izhajajo iz posebnega režima preskrbe, povrnjene.

(14)

Pri predelanih proizvodih bi bilo treba dovoliti trgovino med najbolj oddaljenimi regijami, da se omogoči trgovina med njimi. Upoštevati bi bilo treba tudi trgovinske tokove v okviru regionalne trgovine ter tradicionalnega izvoza in odpošiljanja v druge dele Unije ali tretje države ter dovoliti izvoz predelanih proizvodov v okviru tradicionalne trgovine. Zaradi jasnosti bi bilo treba natančno določiti referenčno obdobje, ki je podlaga za določitev tradicionalno izvoženih ali odposlanih količin.

(15)

Vendar pa bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za potrebno prestrukturiranje sektorja predelave sladkorja na Azorih. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati dejstvo, da bo sektor sladkorja na Azorih lahko preživel le, če bo zagotovljena določena raven proizvodnje in predelave. Glede na to bi bilo treba Azorom izjemoma še naprej dovoliti odpošiljanje količin sladkorja, ki presegajo tradicionalne tokove, v druge dele Unije, in sicer za omejeno obdobje petih let in ob postopnem zmanjševanju letnih zgornjih mej. Ker bodo količine, ki se smejo odpošiljati naprej, sorazmerne in omejene strogo glede na obseg, ki še zagotavlja ohranitev tamkajšnje proizvodnje in predelave sladkorja, začasno odpošiljanje sladkorja z Azorov ne bo škodljivo vplivalo na notranji trg Unije.

(16)	Glede sladkorja izven kvote za preskrbo Azorov, Madeire in Kanarskih otokov se še naprej uporablja režim oprostitve uvoznih dajatev. Prav tako bi bilo treba zlasti Azorom odobriti oprostitev uvoznih dajatev za surovi trsni sladkor v mejah iz predhodne ocene preskrbe.

(17)

Kanarski otoki so se na podlagi posebnega režima preskrbe doslej oskrbovali s posnetim mlekom, ki spada pod oznako KN 1901 90 99 (posneto mleko, ki vsebuje rastlinske maščobe), namenjenim industrijski predelavi. Treba bi bilo omogočiti nadaljnjo preskrbo s tem proizvodom, ki je postal tradicionalni sestavni del lokalnega prehranjevalnega režima.

(18)

Ker je riž ena osnovnih sestavin prehranjevalnega režima na Reunionu in ker je industrija za predelavo in beljenje riža na otoku že mnogo let, a tega proizvoda ne pridela dovolj za pokritje lokalnih potreb, bi moral biti uvoz tega proizvoda na Reunion še naprej oproščen kakršnih koli uvoznih dajatev.

(19)

Politika Skupnosti za pomoč lokalni proizvodnji v najbolj oddaljenih regijah je doslej zajela vrsto proizvodov in ukrepov v zvezi z njihovo proizvodnjo, trženjem ali predelavo. Navedeni ukrepi so se izkazali za učinkovite in zagotavljajo nadaljevanje in razvoj kmetijskih dejavnosti. Unija bi morala še naprej podpirati proizvodnjo teh proizvodov kot ključni dejavnik okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnotežja v najbolj oddaljenih regijah. Iz izkušenj je razvidno, da lahko po zgledu politike razvoja podeželja okrepljeno partnerstvo z lokalnimi organi pripomore k bolj ciljno usmerjenemu reševanju posebnih vprašanj, ki pestijo zadevne regije. Zaradi tega je treba lokalno proizvodnjo podpirati še naprej, in sicer na podlagi programov POSEI.

(20)

Za podporo trženja proizvodov najbolj oddaljenih regij bi bilo treba uvesti pomoč, namenjeno trženju navedenih proizvodov izven regije proizvodnje, ob upoštevanju dodatnih stroškov zaradi oddaljenosti trga, kjer se nahajajo potrošniki, in dvojnega skladiščenja, dejavnikov, ki predstavljata ključni oviri za najbolj oddaljene regije, ki vplivata na njihovo konkurenčnost na notranjem trgu. Zaradi teh dejavnikov je upravičeno revidirati režim POSEI v bližnji prihodnosti.

(21)

Pri določitvi ukrepov za podporo lokalne kmetijske proizvodnje bi bilo treba določiti minimalna načela, ki jih morajo izpolnjevati programi POSEI, zlasti za opis razmer, predlagane strategije, ciljev in ukrepov. Prav tako bi bilo treba določiti načela za uskladitev teh ukrepov z drugimi politikami Unije, da se prepreči kakršna koli nezdružljivost in prekrivanje pomoči.

(22)	Za namene uporabe te uredbe bi moralo biti možno, da programi POSEI vsebujejo ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, izobraževanja in tehnične pomoči.

(23)

Kmete v najbolj oddaljenih regijah bi bilo treba spodbujati, naj nadaljujejo dobavo kakovostnih proizvodov, in jim pomagati pri trženju teh proizvodov. V ta namen bi bila lahko koristna uporaba grafičnega znaka, uvedenega v tej uredbi, in drugih oblik certificiranja kakovosti, ki jih je uvedla Unija.

(24)

Nekatera kmetijska gospodarstva ter predelovalna in tržna podjetja v najbolj oddaljenih regijah kažejo hude strukturne pomanjkljivosti ter se spopadajo s posebnimi težavami. Člen 26(2) in člen 28(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5) zato določata ugodnejše stopnje pomoči za nekatere vrste naložb v najbolj oddaljenih regijah.

(25)	Člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005 izključuje najbolj oddaljene regije iz omejitve dodelitve pomoči za gozdarstvo iz navedene uredbe.

(26)

Uredba (ES) št. 1698/2005 določa najvišje letne zneske za kmetijsko-okoljska plačila. Da se upoštevajo posebne okoljske razmere nekaterih zelo občutljivih pašnih površin na Azorih in ohranjanje krajine ter tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč, zlasti območij terasastega obdelovanja na Madeiri in Kanarskih otokih in ohranjanje kamnitih zidov v najbolj oddaljenih regijah, bi bilo treba pri nekaterih ukrepih predvideti možnost dvakratnega povečanja teh zneskov.

(27)

Za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah, nastalih zaradi odročnosti, zlasti oddaljenosti in otoške lege, omejenih površin, goratega terena, podnebja in njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov, se lahko dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, po kateri državna pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi ni dovoljena. Kmetijska proizvodnja je temeljnega pomena za oživitev podeželja in spodbuja ljudi, da ostanejo na podeželju, saj zlasti najbolj oddaljene regije občutijo problem staranja prebivalstva, redke naseljenosti ter, na nekaterih območjih, upadanja prebivalstva.

(28)

Zdravstveno varstvo kmetijskih rastlin v najbolj oddaljenih regijah se sooča s posebnimi težavami, kot so prihod zajedavcev, ki je povezan s povečanim uvozom iz drugih držav, podnebni pogoji in nezadostni nadzorni ukrepi, ki so se doslej tam uporabljali. Zato bi bilo treba izvajati programe za boj proti škodljivim organizmom, tudi trajnostne in okolju varne biološke metode. Določiti bi bilo treba finančni prispevek Unije za izvajanje takih programov, ob tem pa upoštevati dejstvo, da bo na podlagi večletnega finančnega okvira financiranje teh programov po letu 2014 predvidoma premaknjeno v drugo proračunsko postavko.

(29)

Tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika je nujno ohraniti vinogradništvo kot kulturo, ki je v regijah Madeire in Kanarskih otokov najbolj razširjena, zelo pomembna pa je tudi za Azore. Da bi podprli proizvodnjo, se v teh regijah ne bi smele uporabljati premije za opustitev proizvodnje, tržni mehanizmi in, v primeru Kanarskih otokov, sistem pravic do zasaditve iz Uredbe (ES) št. 1234/2007. Vendar bi moralo biti možno za Kanarske otoke uporabiti ukrep krizne destilacije, če je trg izjemno moten zaradi težav s kakovostjo. Prav tako zaradi tehničnih in socialno-ekonomskih težav v predpisanih rokih ni bila izvedena popolna preusmeritev površin v regijah Madeire in Azorov, zasajenih s hibridnimi sortami vinske trte, ki jih Uredba (ES) št. 1234/2007 prepoveduje. Vino, pridelano v teh vinogradih, je namenjeno samo tradicionalni lokalni porabi.

(30)

Prestrukturiranje sektorja mleka na Azorih še ni končano. Za upoštevanje močne odvisnosti Azorov od proizvodnje mleka ter drugih ovir, povezanih z odročnostjo Azorov, in z odsotnostjo donosnih nadomestnih proizvodnih linij, bi bilo treba upoštevati odstopanje od nekaterih določb Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov.

(31)	Zaradi edinstvenosti mlečne proizvodnje na Azorih, kjer je gonilna sila gospodarstva, socialne stabilnosti, kakovosti okolja in poseljenosti območja, so programi POSEI najboljši instrument za sprejetje kakršnih koli ukrepov, potrebnih za ohranitev sedanje proizvodnje.

(32)

Podpora za proizvodnjo kravjega mleka na Madeiri in Reunionu ni zagotovila ohranitve ravnotežja med notranjo in zunanjo preskrbo, v glavnem zaradi velikih strukturnih težav, ki so prizadele ta sektor, in njegovih težav pri prilagajanju novim gospodarskim razmeram. Zato bi bilo treba še naprej dovoljevati proizvodnjo steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Unije, in tako poskrbeti, da bo lokalna potrošnja bolje pokrita, če ta ukrep ne ovira zbiranja in prodaje vsega lokalno proizvedenega mleka in prizadevanj za spodbujanje razvoja te proizvodnje. Za ustrezno obveščanje potrošnika bi bilo treba na prodajni etiketi uvesti obveznost navajanja načina proizvodnje steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu. Ta določba bi se morala uporabljati tudi za Martinik, Francosko Gvajano in Guadeloupe, če Francija v ta namen vloži zahtevo in jo utemelji z željo lokalnih udeležencev, da so zajeti z njo, in z njihovo zmožnostjo, da razvijajo mlečni sektor.

(33)	Potreba, da se s pomočjo spodbud ohranja lokalna proizvodnja mleka, upravičuje neuporabo Uredbe (ES) št. 1234/2007 v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri. Za Madeiro bi bilo treba takšno izvzetje omejiti na 4 000 ton.

(34)

Za zadovoljevanje lokalnih potreb potrošnje bi bilo treba spodbujati trgovino med najbolj oddaljenimi regijami. Da bi se okrepila trgovina, bi bilo treba spodbujati izvoz presežka proizvodnje iz vseh najbolj oddaljenih regij – na primer izvoz mleka, govejega mesa in mlade moške govedi z Azorov – v najbolj oddaljene regije, kjer ti proizvodi primanjkujejo, vendar brez ogrožanja razvoja lokalne proizvodnje. Jamčiti bi bilo treba tudi pogoje, potrebne za pošteno in pravično trgovino.

(35)

Podpreti bi bilo treba tradicionalne živinorejske dejavnosti. Za zadovoljitev potreb potrošnje v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri bi bilo treba pod nekaterimi pogoji in v okviru najvišje letne omejitve dovoliti brezcarinski uvoz moškega goveda, namenjenega za pitanje, iz tretjih držav.

(36)

Treba bi bilo obnoviti možnost, ki jo je uvedla Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (6), ki Portugalski omogoča prenos pravic do premije za krave dojilje s celine na Azore, ter ta instrument prilagoditi novemu režimu podpore za najbolj oddaljene regije.

(37)

Gojenje tobaka ima za Kanarske otoke zgodovinski pomen. Z gospodarskega vidika je tobačna industrija še vedno ena glavnih industrij v regiji. Z družbenega vidika je gojenje tobaka zelo delovno intenzivno, z njim pa se ukvarjajo male kmetije. Ker pa ta poljščina ne prinaša dovolj dobička, je njeno preživetje ogroženo. Trenutno gojijo tobak le na majhnem območju na otoku La Palma za ročno izdelavo cigar. Španiji bi bilo torej treba dovoliti, da tudi v prihodnje dodeljuje pomoč, ki dopolnjuje pomoč Unije, da bi se lahko ohranila ta tradicionalna poljščina ter z njo povezana obrtna dejavnost. Za ohranitev proizvodnje tobačnih izdelkov bi morali biti surov tobak in tobačni polizdelki na Kanarskih otokih še naprej oproščeni carinskih dajatev, in sicer v mejah letne količine 20 000 ton ekvivalenta otrebljenega surovega tobaka.

(38)	Izvajanje te uredbe ne bi smelo ogroziti ravni posebne podpore, ki so jo doslej prejemale najbolj oddaljene regije. Države članice bi morale za izvajanje ustreznih ukrepov imeti na razpolago zneske, ki so enaki podpori, ki jo je Unija že odobrila v okviru Uredbe (ES) št. 247/2006.

(39)

Glede na možne učinke, ki bi jih lahko imela pogajanja o prihodnjih trgovinskih sporazumih in spremembe skupne kmetijske politike na najbolj oddaljene regije, bi bilo treba posebno pozornost nameniti posebnim značilnostim teh regij pri pripravi analiz, študij in ocen, opravljenih v zvezi s temi pogajanji in spremembami.

(40)

Od leta 2006 se je zaradi razvoja staleža in demografskega pritiska povečala potreba po osnovnih proizvodih v nekaterih najbolj oddaljenih regijah, zlasti na Azorih in v francoskih čezmorskih departmajih. Zato bi bilo treba povečati delež proračuna, ki ga lahko države članice uporabijo za posebni režim preskrbe zadevnih regij.

(41)

Socio-ekonomsko tkivo najbolj oddaljenih regij ostaja zelo krhko in nekatere od njih so zelo odvisne od sektorja banan, ki ga očitno pestijo pomanjkanje konkurence in težave pri odzivanju na spremenjene tržne pogoje. Proračunska sredstva POSEI, dodeljena sektorju banan, bi bilo zato treba enkratno povišati, omejen znesek pa izplačati pridelovalcem banan v proračunskem letu 2013.

(42)

Da bi zagotovili pravilno delovanje sistema, ki ga uvaja ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi z dopolnitvijo ali spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(43)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja programa POSEI v državah članicah in za preprečitev nepoštene konkurence ali diskriminacije med gospodarskimi subjekti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (7).

(44)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala ta uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN CILJI

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa posebne ukrepe za kmetijstvo za odpravo težav, s katerimi se zaradi odročnosti, zlasti oddaljenosti, otoškega značaja, omejenih površin, reliefa, težavnega podnebja in odvisnosti od majhnega števila proizvodov soočajo regije Unije iz člena 349 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: najbolj oddaljene regije).

Člen 2

Cilji

1.   Posebni ukrepi iz člena 1 prispevajo k uresničevanju naslednjih ciljev:

(a)	najbolj oddaljenim regijam zagotoviti preskrbo s proizvodi, ki so osnovnega pomena za prehrano ljudi, ali proizvodi za nadaljnjo predelavo in s kmetijskimi vložki, da se ublažijo stroški, nastali zaradi njihove odročnosti, brez ogrožanja lokalne proizvodnje in njenega razvoja;

(b)	zagotoviti dolgoročno prihodnost in razviti dejavnosti za raznolikost živali in rastlin v najbolj oddaljenih regijah, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih proizvodov;

(c)	ohraniti razvoj in okrepiti konkurenčnost tradicionalnih kmetijskih dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah, vključno s proizvodnjo, predelavo in trženjem lokalnih pridelkov in izdelkov.

2.   Cilji iz odstavka 1 se izvajajo z ukrepi iz poglavij III, IV in V.

POGLAVJE II

PROGRAMI POSEI

Člen 3

Vzpostavitev programov POSEI

1.   Ukrepi iz člena 1 se določijo za vsako najbolj oddaljeno regijo s programom posebnih možnosti za najbolj oddaljene regije (v nadaljnjem besedilu: programi POSEI), ki vključuje:

(a)	poseben režim preskrbe iz Poglavja III in

(b)	posebne ukrepe za podporo proizvodnje lokalnih kmetijskih proizvodov iz Poglavja IV.

2.   Program POSEI se vzpostavi na geografski ravni, ki je po presoji zadevne države članice najustreznejša. Pripravijo ga pristojni organi, ki jih določi navedena država članica, ki po posvetovanju s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni regionalni ravni program predloži v odobritev Komisiji v skladu s členom 6.

3.   Posamezna država članica lahko za svoje najbolj oddaljene regije predloži največ en program POSEI.

Člen 4

Združljivost in skladnost

1.   Ukrepi, sprejeti v okviru programov POSEI, so v skladu s pravom Unije. Taki ukrepi so usklajeni z drugimi politikami Unije ter z ukrepi, sprejetimi na podlagi teh politik.

2.   Zagotovi se skladnost ukrepov, sprejetih na podlagi programov POSEI, z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov skupne kmetijske politike, zlasti skupnih tržnih ureditev, razvoja podeželja, kakovosti proizvodov, dobrega počutja živali in varstva okolja.

Zlasti se noben ukrep na podlagi te uredbe ne financira kot:

(a)	dodatna podpora sistemov premij ali pomoči, vzpostavljenih v okviru skupne tržne ureditve, razen v izjemnih primerih, utemeljenih z objektivnimi merili;

(b)	podpora raziskovalnim projektom, ukrepom, ki podpirajo raziskovalne projekte, ali ukrepom, upravičenim do financiranja Unije na podlagi Odločbe Sveta 2009/470/ES z dne 25. maja 2009 o odhodkih na področju veterine (8);

(c)	podpora ukrepom, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 5

Vsebina programov POSEI

Posamezen program POSEI vsebuje:

(a)	časovni razpored izvedbe ukrepov in okvirno letno finančno preglednico, v kateri so prikazana vsa sredstva, ki naj bi se uporabila;

(b)	utemeljitev združljivosti in usklajenosti različnih ukrepov programov z merili in količinskimi kazalniki, ki se uporabijo za spremljanje in ocenjevanje;

(c)	ukrepe, sprejete za zagotavljanje učinkovitega in ustreznega izvajanja programov, vključno pri obveščanju javnosti, spremljanju in oceni, ter opredelitev kvantificiranih kazalnikov, ki se uporabijo pri oceni programa;

(d)	določitev pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje programa, ter določitev organov ali povezanih teles in socialno-ekonomskih partnerjev na primerni ravni ter rezultate opravljenih posvetovanj.

Člen 6

Odobritev in spremembe programov POSEI

1.   Programi POSEI so vzpostavljeni z Uredbo (ES) št. 247/2006 in se financirajo v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 30(2) in (3).

Vsak program vsebuje predhodno oceno preskrbe z navedbo proizvodov, njihovih količin in zneska pomoči za preskrbo iz Unije, ter osnutek programa za podporo lokalni proizvodnji.

2.   Glede na rezultate letne ocene izvajanja ukrepov, vključenih v programe POSEI, lahko države članice po posvetovanju z družbeno-ekonomskimi zainteresiranimi partnerji Komisiji posredujejo ustrezno utemeljene predloge za spremembe teh ukrepov v okviru dodeljenih finančnih sredstev iz člena 30(2) in (3) za njihovo boljšo uskladitev s potrebami najbolj oddaljenih regij ter s predlagano strategijo. Komisija sprejme izvedbene akte, ki določijo postopke za ocenjevanje skladnosti predlaganih sprememb s pravom Unije in za odločitev o tem, ali se jih odobri. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

3.   Postopki, določeni z izvedbenimi akti iz odstavka 2, lahko upoštevajo naslednje elemente: pomembnost sprememb, ki jih predlagajo države članice v zvezi z uvedbo novih ukrepov; ali so spremembe proračunskih sredstev, dodeljenih ukrepom, znatne; spremembe količine in ravni pomoči za proizvode v predhodni bilanci preskrbe in vse spremembe oznak in opisov, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (9).

4.   Izvedbeni akti iz odstavka 2 za vsak postopek določijo tudi pogostost, s katero se vlagajo zahteve za spremembe, in časovni okvir, v katerem se izvaja odobrene spremembe.

Člen 7

Spremembe glede dodeljenih finančnih sredstev

Države članice do 22. aprila 2013 predložijo Komisiji osnutke sprememb svojih programov POSEI, ki odražajo spremembe, ki jih uvaja člen 30(5).

Te spremembe se začnejo uporabljati en mesec po predložitvi, če jim Komisija v tem času ne nasprotuje.

Pristojni organi izplačajo pomoč iz člena 30(5) najpozneje do 30. junija 2013.

Člen 8

Spremljanje in nadaljnje spremljanje

Države članice izvajajo nadzor z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z minimalnimi načeli nadzora, ki ga izvajajo države članice.

Komisija sprejme tudi izvedbene akte v zvezi s postopki ter materialnimi in finančnimi kazalniki za zagotovitev učinkovitega spremljanja izvajanja programov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

POGLAVJE III

POSEBNI REŽIM PRESKRBE

Člen 9

Predhodna ocena preskrbe

1.   Za preskrbo s kmetijskimi proizvodi iz Priloge I k Pogodbi, ki so v najbolj oddaljenih regijah osnovnega pomena za prehrano ljudi, izdelavo drugih proizvodov ali kot kmetijski vložki, se uvede poseben režim preskrbe.

2.   Zadevna država članica na geografski ravni, ki je po njeni presoji najustreznejša, pripravi predhodno oceno preskrbe za količinsko opredelitev letnih potreb po preskrbi za posamezno najbolj oddaljeno regijo po proizvodih iz Priloge I k Pogodbi.

Lahko se pripravi tudi ločena predhodna ocena potreb podjetij, ki pakirajo ali predelujejo proizvode za domači trg, ki se tradicionalno pošiljajo v druge dele Unije ali izvažajo v okviru regionalne trgovine v skladu s členom 14(3) ali v okviru tradicionalnih trgovinskih tokov.

Člen 10

Delovanje posebnega režima preskrbe

1.   V mejah količin, določenih v predhodni oceni preskrbe, se za proizvode, uvožene v najbolj oddaljene regije neposredno iz tretjih držav, ki jih ureja poseben režim preskrbe, ob neposrednem uvozu ne zaračuna nobena dajatev.

Proizvodi, ki so že vstopili v carinsko območje Unije na podlagi pravil o aktivnem oplemenitenju ali carinskem skladiščenju, se za namene tega poglavja štejejo kot uvoženi neposredno iz tretjih držav.

2.   Za zagotavljanje pokrivanja potreb, opredeljenih v skladu s členom 9(2), pri čemer se upoštevajo cene in kakovost, obenem pa se poskrbi za ohranjanje deleža dobave iz Unije, se dodeli pomoč za preskrbo najbolj oddaljenih regij s proizvodi iz javnih intervencijskih skladišč ali s tistimi, ki so na voljo na trgu Unije.

Znesek te pomoči se določi za vsako vrsto zadevnega proizvoda ob upoštevanju dodatnih stroškov prevoza v najbolj oddaljene regije ter cen, ki veljajo za izvoz v tretje države, v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo ali kmetijskih vložkov, pa se upoštevajo dodatni stroški, povezani s skrajno odročnostjo, in zlasti njihov otoški značaj in omejene površine.

3.   Za dobavo proizvodov, ki so bili deležni ugodnosti posebnih režimov preskrbe v drugi najbolj oddaljeni regiji, se pomoč ne dodeli.

4.   Do posebnega režima preskrbe so upravičeni samo higiensko neoporečni proizvodi tržne kakovosti. Proizvodi iz tretjih držav zagotavljajo enakovredno jamstvo kot proizvodi, izdelani v skladu z veterinarskimi in fitosanitarnimi standardi v Uniji.

Člen 11

Izvajanje

Pri izvajanju posebnega režima preskrbe se upoštevajo zlasti:

(a)	posebne potrebe najbolj oddaljenih regij in zahteve glede kakovosti v primeru proizvodov, namenjenih za predelavo, ali kmetijskih vložkov;

(b)	trgovinski tokovi z drugimi deli Unije;

(c)	gospodarski vidik predlagane pomoči;

(d)	potreba, da se zagotovi, da se ne zmanjša stabilnost obstoječe lokalne proizvodnje in se ne ovira njenega razvoja.

Člen 12

Certifikati

1.   Oprostitev plačila uvozne dajatve ali pomoč v okviru posebnega režima preskrbe se odobri na podlagi predložitve certifikata.

Certifikati se izdajo samo gospodarskim subjektom, vpisanim v register, ki ga vodijo pristojni organi.

Dovoljenja in certifikati niso prenosljivi.

2.   Pri vložitvi zahtevka za izdajo uvoznih dovoljenj, certifikatov o oprostitvi ali certifikatov pomoči se ne zahteva pologa varščine. Vendar lahko pristojni organ zahteva, v obsegu, potrebnem za zagotovitev pravilne uporabe te uredbe, polog varščine v znesku, ki je enak dodeljeni prednosti iz člena 13. V takšnih primerih se uporabljajo členi 34(1), (4), (5), (6), (7) in (8) Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (10).

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, s katerimi določi pogoje za vpis gospodarskih subjektov v register in celovito izvajanje pravic gospodarskih subjektov do sodelovanja pri posebnih režimih preskrbe.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z ukrepi, potrebnimi za zagotovitev enotnega izvajanja tega člena s strani držav članic, zlasti glede izvajanja sistema certifikatov in obveznosti, ki jih sprejmejo gospodarski subjekti ob vpisu v register. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 13

Prenos ugodnosti

1.   Ugodnosti posebnega režima preskrbe, ki izhajajo iz oprostitve uvozne dajatve ali dodelitve pomoči, so pogojene z učinkovitim prenosom gospodarskih ugodnosti vse do končnega uporabnika, ki je, odvisno od primera, lahko potrošnik, če gre za proizvode, namenjene neposredni potrošnji, končni predelovalec ali izvajalec pakiranja, če gre za proizvode, namenjene predelovalni industriji ali pakiranju, ali kmetovalec, če gre za proizvode, ki se uporabljajo za prehrano živali ali kot kmetijski vložki.

Ugodnost iz prvega pododstavka je enaka znesku oprostitve uvozne dajatve ali dodeljene pomoči.

2.   Za zagotovitev enotne uporabe odstavka 1 Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z uporabo pravil iz odstavka 1 in zlasti pogoje spremljanja s strani držav članic, da je bila ugodnost dejansko prenesena do končnega uporabnika. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 14

Izvoz v tretje države in odpošiljanje v druge dele Unije

1.   Komisija sprejme izvedbene akte za določitev zahtev, v skladu s katerimi se proizvodi, zajeti v posebnem režimu preskrbe, lahko izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije, ki vključujejo uvozne dajatve ali povračilo izplačane pomoči iz člena 10. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Izvoz proizvodov, deležnih ugodnosti posebnega režima preskrbe, ni pogojen s predložitvijo certifikata.

Prvi pododstavek se ne uporablja za trgovinske tokove med francoskimi čezmorskimi departmaji.

2.   Prvi pododstavek odstavka 1 se ne uporablja za proizvode, ki so bili v najbolj oddaljenih regijah predelani iz proizvodov, že deležnih ugodnosti v okviru posebnega režima preskrbe, ki se:

(a)

izvažajo v tretje države ali odpošiljajo v druge dele Unije, v mejah količin, ki ustrezajo tradicionalnemu odpošiljanju ali tradicionalnemu izvozu. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi navedene količine, na podlagi povprečne količine odpošiljanj in izvoza tako, da upošteva povprečje treh najboljših let med letoma 2005 in 2012; Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2);

(b)	izvažajo v tretje države v okviru regionalne trgovine;

(c)	odpošiljajo med Azori, Madeiro in Kanarskimi otoki;

(d)	odpošiljajo med francoskimi čezmorskimi departmaji.

Za izvožene proizvode iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se ne dodeli nobeno izvozno povračilo.

Izvoz proizvodov iz točk (a) in (b) prvega pododstavka ni pogojen s predložitvijo certifikata.

3.   Za namene tega poglavja „regionalna trgovina“ pomeni trgovino, ki se izvrši iz vsake najbolj oddaljene regije v tretje države, ki sodijo v isto geografsko območje kot te najbolj oddaljene regije, ter v države, s katerimi obstajajo zgodovinske trgovinske vezi. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi seznam teh držav, ob upoštevanju objektivnih zahtev držav članic, ki so se posvetovale z zadevnimi sektorji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

4.   Za proizvode, dostavljene v francoske čezmorske departmaje, na Azore in Madeiro ali na Kanarske otoke, ki so bili deležni ugodnosti posebnega režima preskrbe in ki se uporabljajo za preskrbo ladij in letal z živežem, se šteje, da so bili porabljeni lokalno.

5.   Z odstopanjem od točke (a) prvega pododstavka odstavka 2 se lahko z Azorov v druge dele Unije odpošljejo naslednje največje količine sladkorja (oznaka KN 1701) v naslednjih petih letih:

—   v letu 2011: 3 000 ton,

—   v letu 2012: 2 500 ton,

—   v letu 2013: 2 000 ton,

—   v letu 2014: 1 500 ton,

—   v letu 2015: 1 000 ton.

6.   Postopki predelave, katerih namen je lahko tradicionalni ali regionalni izvoz ali tradicionalno odpošiljanje, smiselno izpolnjujejo predelovalne pogoje iz postopka aktivnega oplemenitenja in postopka za predelavo pod carinskim nadzorom iz ustrezne zakonodaje Unije, z izjemo vseh običajnih oblik postopanja.

Člen 15

Sladkor

1.   V obdobju iz člena 204(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se proizvodnja, ki ne spada v kvoto iz člena 61 navedene uredbe, izvzame iz uvoznih dajatev v mejah iz predhodne ocene preskrbe iz člena 9 te uredbe, če je:

(a)	sladkor uvožen za porabo na Madeiri ali Kanarskih otokih v obliki belega sladkorja iz tarifne oznake KN 1701;

(b)	sladkor rafiniran in porabljen na Azorih v obliki surovega sladkorja iz tarifne oznake KN 1701 12 10 (surovi pesni sladkor).

2.   H količinam sladkorja iz odstavka 1 se lahko doda surovi sladkor iz tarifne oznake KN 1701 11 10 (surovi trsni sladkor), kadar se sladkor uporablja za rafiniranje na Azorih v mejah iz predhodne ocene preskrbe.

Pri določanju potreb Azorov po surovem sladkorju se upošteva razvoj lokalne proizvodnje sladkorne pese. Količine, za katere se uporabi zadevni režim preskrbe, se določijo tako, da celotna letna količina rafiniranega sladkorja na Azorih nikakor ne preseže 10 000 ton.

Člen 16

Posneto mleko v prahu

Z odstopanjem od člena 9 se lahko Kanarski otoki še naprej preskrbujejo s posnetim mlekom v prahu iz tarifne oznake KN 1901 90 99 (posneto mleko v prahu z rastlinsko maščobo), namenjenim za industrijsko predelavo, in sicer do 800 ton na leto. Pomoč, ki se odobri za dobavo tega proizvoda iz Unije, ne sme presegati 210 EUR na tono in je vključena v omejitev iz člena 30. Ta proizvod je namenjen izključno lokalni potrošnji.

Člen 17

Riž

Za uvoz proizvodov iz oznak KN 1006 10, 1006 20 in 1006 40 00 v francoski čezmorski departma Reunion, namenjenih lokalni potrošnji, se ne zaračuna nobena carina.

Člen 18

Nadzor in kazni

1.   Za proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe, se izvajajo upravni pregledi ob uvozu ali vnosu v najbolj oddaljene regije in ob izvozu ali odpošiljanju teh proizvodov iz navedenih regij.

Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z določitvijo minimalnih načel pregledov, ki jih izvajajo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

2.   Če gospodarski subjekt iz člena 12 ne spoštuje obveznosti iz navedenega člena, pristojni organ, razen v primerih višje sile ali izjemnih vremenskih razmer in brez poseganja v kazni, ki se uporabljajo v skladu z nacionalnim pravom:

(a)	izterja ugodnost, dodeljeno gospodarskemu subjektu;

(b)	začasno prekliče ali razveljavi registracijo gospodarskega subjekta, odvisno od resnosti kršitve.

3.   Če gospodarski subjekti iz člena 12 ne opravijo načrtovanega uvoza ali vstopa, jim pristojni organ začasno, za 60 dni po poteku tega dovoljenja ali certifikata, odvzame pravico do vložitve zahtevka za dovoljenja ali certifikate, razen v primerih višje sile ali izjemnih vremenskih razmer. Po obdobju začasnega odvzema je naknadna izdaja dovoljenj ali certifikatov odvisna od pologa varščine, ki je enaka znesku ugodnosti, dodeljenem v obdobju, ki ga določi pristojni organ.

Pristojni organ sprejme potrebne ukrepe za ponovno uporabo katerih koli količin proizvodov, ki so razpoložljive zaradi neizpolnitve, delne izpolnitve ali razveljavitve izdanih dovoljenj in certifikatov ali povrnitve ugodnosti.

POGLAVJE IV

UKREPI V PODPORO LOKALNIM KMETIJSKIM PROIZVODOM

Člen 19

Ukrepi

1.   Programi POSEI vsebujejo posebne ukrepe za spodbujanje lokalne kmetijske proizvodnje iz področja uporabe dela tri naslova III Pogodbe, potrebne za ohranitev in razvoj te proizvodnje v vsaki posamezni najbolj oddaljeni regiji.

2.   Sklopi programov, ki vključujejo ukrepe za spodbujanje lokalne kmetijske proizvodnje in ki so v skladu s cilji iz člena 2, vključujejo najmanj naslednje:

(a)	kvantificiran opis stanja zadevne kmetijske proizvodnje ob upoštevanju razpoložljivih rezultatov ocene, iz opisa pa naj bodo razvidne neskladnosti, vrzeli in možnosti razvoja, dodeljena finančna sredstva ter glavni rezultati predhodno izvedenih dejavnosti;

(b)	opis predlagane strategije, izbrane prednostne naloge, kvantificirane splošne in operativne cilje ter oceno pričakovanih učinkov na gospodarstvo, okolje in družbo, vključno z zaposlovanjem;

(c)	opis predvidenih ukrepov, zlasti shem pomoči za njihovo izvajanje, in po potrebi podatke o potrebnih študijah, predstavitvenih projektih, izobraževanju in tehnični pomoči, ki so povezani s pripravo, izvajanjem ali prilagajanjem zadevnih ukrepov;

(d)	seznam pomoči, ki sestavljajo neposredna plačila v smislu člena 2(d) Uredbe (ES) št. 73/2009;

(e)	znesek pomoči za posamezen ukrep in predviden znesek za vsak projekt za doseganje enega ali več ciljev posameznega programa.

3.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z zahtevami za plačilo pomoči iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

4.   Posamezen program lahko vključuje podporne ukrepe, namenjene proizvodnji, predelavi ali prodaji kmetijskih proizvodov najbolj oddaljenih regij.

Vsak ukrep je lahko razdeljen na več projektov. Za vsak projekt je v programu opredeljeno vsaj naslednje:

(a)	upravičenci;

(b)	pogoji za upravičenost;

(c)	enotni znesek pomoči.

Za podporo trženja proizvodov izven regije njihove proizvodnje se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 glede pogojev za določitev zneska pomoči, ki se dodeli za namen takega trženja, in po potrebi pogoje za določitev količine proizvodov, ki so predmet te pomoči.

Člen 20

Nadzor in povračilo neupravičenih plačil

1.   Nadzor ukrepov iz tega poglavja se izvaja v obliki upravnih pregledov in pregledov na kraju samem.

2.   V primeru neupravičenega plačila je upravičenec obvezan povrniti zadevne zneske. Člen 80 Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (11), se uporablja smiselno.

POGLAVJE V

SPREMLJEVALNI UKREPI

Člen 21

Grafični znak

1.   Za boljše prepoznavanje in potrošnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov, predelanih ali nepredelanih, značilnih za najbolj oddaljene regije, se uvede grafični znak.

2.   Pogoje uporabe grafičnega znaka iz odstavka 1 predlagajo ustrezne trgovinske organizacije. Nacionalni organi pošljejo take predloge in svoje mnenje v odobritev Komisiji.

Uporabo grafičnega znaka nadzoruje javni organ ali organizacija, ki jo odobrijo pristojni nacionalni organi.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 glede pogojev za izvajanje pravice do uporabljanja grafičnega znaka ter pogoje za njegovo reprodukcijo in uporabo. Te pogoje se določi za izboljšanje prepoznavnosti visokokakovostnih kmetijskih proizvodov najbolj oddaljenih regij in spodbujanje njihove potrošnje, ne glede na to, ali so ti proizvodi predelani ali nepredelani.

4.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi s podrobnimi pravili uporabe grafičnega znaka ter minimalnimi načeli nadzora in spremljanja, ki ju izvajajo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 22

Razvoj podeželja

1.   Ne glede na člen 39(4) Uredbe (ES) št. 1698/2005 se lahko najvišji letni zneski v okviru pomoči Unije, določeni v Prilogi I k navedeni uredbi, povišajo do dvakrat, in sicer za ukrep varovanja jezer na Azorih ter za ukrep ohranjanja krajine, biotske raznovrstnosti in tradicionalnih značilnosti kmetijskih zemljišč ter ohranjanje kamnitih zidov v najbolj oddaljenih regijah.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 tega člena se po potrebi opišejo v okviru programov za te regije iz člena 16 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 23

Državna pomoč

1.   Za kmetijske proizvode iz Priloge I k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 107, 108 in 109 Pogodbe, lahko Komisija v skladu s členom 108 Pogodbe v sektorjih proizvodnje, predelave in trženja navedenih proizvodov odobri pomoč za tekoče poslovanje za ublažitev posebnih omejitev kmetijstva v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihove oddaljenosti, otoškega značaja in drugih posledic odročnosti.

2.   Države članice lahko odobrijo dodatno financiranje za izvajanje programov POSEI. V takih primerih države članice Komisijo uradno obvestijo o državnih pomočeh, Komisija pa lahko te odobri v skladu s to uredbo kot del navedenih programov. Takšno obvestilo o pomoči velja za obvestilo v smislu prvega stavka člena 108(3) Pogodbe.

3.   Francija lahko za sektor sladkorja v francoskih najbolj oddaljenih regijah nameni do 90 milijonov EUR na tržno leto.

Francija v 30 dneh po koncu posameznega tržnega leta obvesti Komisijo o znesku pomoči, ki jo je dejansko dodelila.

4.   Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena ter z odstopanjem od prvega pododstavka člena 180 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1184/2006 z dne 24. julija 2006 o uporabi nekaterih pravil konkurence v proizvodnji in trgovini s kmetijskimi proizvodi (12) se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za plačila na podlagi poglavja IV te uredbe, odstavka 3 tega člena ter členov 24 in 28 te uredbe, ki jih države članice izvedejo v skladu s to uredbo.

Člen 24

Programi zdravstvenega varstva rastlin

1.   Države članice Komisiji predložijo programe za nadzor organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v najbolj oddaljenih regijah. V programih se zlasti natančno opredelijo predvideni cilji, načrtovani ukrepi, njihovo trajanje in stroški.

Komisija oceni predložene programe. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi odobri ali ne odobri navedene programe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

2.   Unija prispeva k financiranju programov iz odstavka 1 na podlagi tehnične analize regionalnih razmer.

Tak prispevek lahko pokrije do 75 % odhodkov, upravičenih do pomoči. Plačilo se izvrši na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo države članice. Po potrebi lahko Komisija organizira preglede, ki jih v njenem imenu opravijo izvedenci iz člena 21 Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (13).

3.   Komisija sprejme izvedbene akte za vsako regijo in program na podlagi meril iz odstavka 2 in program, predstavljen v skladu z odstavkom 1, s katerimi določi:

(a)	finančni prispevek Unije ter znesek pomoči;

(b)	ukrepe, upravičene do financiranja Unije;

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 25

Vino

1.   Ukrepi iz členov 103v, 103w, 103x in 182a Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ne uporabljajo za Azore in Madeiro.

2.   Ne glede na drugi pododstavek člena 120a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se grozdje prepovedanih hibridnih sort vinske trte iz točke (b) navedenega pododstavka, ki se obira na Azorih in Madeiri, lahko uporablja le za proizvodnjo vina, ki se sme tržiti le znotraj teh regij.

Portugalska postopoma ukine vinograde, zasajene s sortami vinske trte iz točke (b) drugega pododstavka člena 120a(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, po potrebi s pomočmi iz člena 103q navedene uredbe.

3.   Z odstopanjem od člena 85f Uredbe (ES) št. 1234/2007 se prehodni režim pravic do zasaditve uporablja za Kanarske otoke do 31. decembra 2012.

Člen 26

Mleko

1.   Za namene razdelitve presežne dajatve v skladu s členom 79 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se šteje, da so samo proizvajalci, v smislu člena 65(c) navedene uredbe, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, katerih tržne količine presegajo njihovo kvoto, povečano za odstotek iz tretjega pododstavka tega odstavka, prispevali k prekoračitvi.

Presežna dajatev se zahteva za količine, ki presegajo tako povečano kvoto za odstotek iz tretjega pododstavka, potem ko se neizkoriščene količine prerazporedijo med vse proizvajalce v smislu člena 65(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007, s sedežem in proizvodnjo na Azorih, in sicer v okviru obsega, ki izhaja iz tega povečanja, in sorazmerno s kvotami vsakega posameznega proizvajalca.

Odstotek iz prvega pododstavka je enak razmerju med količino 23 000 ton od tržnega leta 2005/2006 in seštevkom referenčnih količin, ki so na voljo posameznemu gospodarstvu 31. marca 2010. Uporablja se samo za kvote, ki so na voljo 31. marca 2010.

2.   Količine trženega mleka ali ekvivalenta mleka, ki presegajo kvote, vendar so v skladu z odstotkom iz tretjega pododstavka odstavka 1, se po prerazporeditvi iz istega odstavka ne upoštevajo pri ugotavljanju morebitne prekoračitve kvote na Portugalskem, izračunane v skladu s členom 66 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.   Shema presežne dajatve, ki velja za proizvajalce mleka, kakor določa Uredba (ES) št. 1234/2007, se ne uporablja za francoske čezmorske departmaje, prav tako pa se ne uporablja na Madeiri v mejah lokalne proizvodnje 4 000 ton mleka.

4.   Ne glede na člen 114(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se na Madeiri in v francoskem čezmorskem departmaju Reunion proizvodnja steriliziranega mleka, obnovljenega iz mleka v prahu s poreklom iz Unije, odobri v mejah potreb lokalne potrošnje, pod pogojem, da ta ukrep ne ovira zbiranja ali prodaje lokalno proizvedenega mleka. Če Francija dokaže, da je enak ukrep treba sprejeti tudi za francoske čezmorske departmaje Martinik, Guadeloupe in Francosko Gvajano, se na Komisijo prenese pooblastilo za, kjer je to potrebno, sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, da se ta ukrep razširi tudi na te departmaje. Ta proizvod je namenjen izključno lokalni potrošnji.

Način pridobivanja tako obnovljenega steriliziranega mleka se razločno navede na prodajni etiketi.

Člen 27

Živinoreja

1.   Dokler stalež lokalnega mladega moškega goveda ne doseže dovolj visoke ravni, ki zagotavlja ohranitev in razvoj lokalne proizvodnje govejega mesa v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, se dovoli uvoz goveda iz tretjih držav, namenjenega pitanju in potrošnji v francoskih čezmorskih departmajih in na Madeiri, in sicer brez uvoznih dajatev skupne carinske tarife. Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z ukrepi, potrebnimi za izvajanje tega pododstavka in zlasti pogojev za oprostitev plačila dajatev za uvoz mladega moškega goveda v francoske čezmorske departmaje in na Madeiro. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 13 in člen 14(1) se uporabljata v primeru živali, za katere velja oprostitev dajatev iz prvega pododstavka tega odstavka.

2.   Število živali, za katere velja oprostitev iz odstavka 1, se določi v programih POSEI, ko se upraviči potreba po uvozu, ob upoštevanju razvoja lokalne proizvodnje. Pri teh živalih imajo prednost proizvajalci z živalmi za pitanje, od katerih jih je vsaj 50 % lokalnega porekla.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33, s katerimi se določijo pogoji za oprostitev od plačila uvoznih dajatev. Ti pogoji upoštevajo posebne lokalne posebnosti sektorja goveda in od njega odvisnih panog.

3.   Ob uporabi člena 52 in člena 53(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 lahko Portugalska zmanjša nacionalno zgornjo mejo pravic do plačil za ovčje in kozje meso ter premij za krave dojilje. V tem primeru Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z ustreznim zneskom, ki se prenese iz zgornjih mej, določenih v skladu s členom 52 in členom 53(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 v finančna sredstva iz druge alinee člena 30(2) te uredbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

Člen 28

Državna pomoč za proizvodnjo tobaka

Španiji se dovoli, da dodeli pomoč za proizvodnjo tobaka na Kanarskih otokih. Dodelitev te pomoči ne sme povzročiti diskriminacije med proizvajalci na otokih.

Znesek te pomoči ne sme presegati 2 980,62 EUR na tono. Dodatna pomoč se izplača za največ 10 ton letno.

Člen 29

Oprostitev carin za tobak

1.   Za neposreden uvoz na Kanarske otoke se ne uporabi nobena carinska dajatev za surov tobak in tobačne polizdelke, ki spadajo v:

(a)	oznako KN 2401 in

(b)

naslednje tarifne podštevilke: — 2401 10 tobak, neotrebljen, — 2401 20 tobak, deloma ali popolnoma otrebljen, — ex 2401 20 zunanji ovoji za cigare na nosilcih, v zvitkih za proizvodnjo tobaka, — 2401 30 tobačni odpadki, — ex 2402 10 nedokončane cigare brez ovoja, — ex 2403 10 rezan tobak (gotove tobačne mešanice za proizvodnjo cigaret, cigar in cigarilosov), — ex 2403 91 homogeniziran ali rekonstituiran tobak, v polah ali trakovih, — ex 2403 99 ekspandiran tobak.

Oprostitev iz prvega pododstavka se odobri na podlagi certifikatov iz člena 12.

Ta oprostitev velja za proizvode iz prvega pododstavka, ki se uvozijo na Kanarske otoke za predelavo v tobačne izdelke, in sicer v okviru dovoljene letne količine uvoza, tj. 20 000 ton ekvivalenta otrebljenega surovega tobaka.

2.   Komisija sprejme izvedbene akte v zvezi z ukrepi, potrebnimi za izvajanje odstavka 1 in zlasti pogojev za oprostitev plačila dajatev za uvoz tobaka na Kanarske otoke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 30

Finančna sredstva

1.   Ukrepi iz te uredbe so intervencijski ukrepi za ureditev kmetijskih trgov v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (14), razen ukrepov iz:

(a)	člena 22 in

(b)	člena 24 od datuma izvajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.

2.   Unija v vsakem proračunskem letu financira ukrepe iz poglavij III in IV, in sicer v okviru naslednjih letnih zneskov:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	278,41 milijona EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	106,21 milijona EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	268,42 milijona EUR.

3.   Zneski, ki se dodelijo za posamezno proračunsko leto za financiranje ukrepov iz poglavja III, ne smejo presegati naslednjih zneskov:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	26,9 milijona EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	21,2 milijona EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	72,7 milijona EUR.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve, v skladu s katerimi države članice lahko spremenijo namembnost sredstev, ki se dodelijo vsako leto za različne proizvode, deležne ugodnosti posebnega režima preskrbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 34(2).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 v zvezi s pogoji za določitev najvišjega letnega zneska, ki se lahko dodeli za ukrepe za financiranje študij, predstavitvenih projektov, usposabljanja in tehnične pomoči, pod pogojem, da je takšna dodelitev razumna in sorazmerna.

5.   Za finančno leto 2013 Unija zagotovi dodatno financiranje sektorja banan v najbolj oddaljenih regijah do najvišjih zneskov, kakor sledi:

—	:	za francoske čezmorske departmaje	:	18,52 milijona EUR,
—	:	za Azore in Madeiro	:	1,24 milijona EUR,
—	:	za Kanarske otoke	:	20,24 milijona EUR.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Nacionalni ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti s to uredbo, zlasti kar zadeva preglede in upravne kazni, ter o njih obvestijo Komisijo.

Člen 32

Obvestila in poročila

1.   Države članice vsako leto najpozneje do 15. februarja Komisijo obvestijo o razpoložljivih odobrenih proračunskih sredstvih, ki jih nameravajo v naslednjem letu porabiti za izvajanje predhodne ocene preskrbe in posameznih ukrepov za podporo lokalne kmetijske proizvodnje, ki so vključeni v programe POSEI.

2.   Države članice najpozneje do 30. septembra vsako leto Komisiji predložijo poročilo o izvajanju ukrepov, ki jih določa ta uredba, za predhodno leto.

3.   Do 30. junija 2015 in nato vsakih pet let Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi v sektorjih banan in mleka, po potrebi s primernimi predlogi.

4.   Analize, študije in ocene, ki jih Komisija opravi v okviru trgovinskih sporazumov in skupne kmetijske politike, vsebujejo posebno poglavje, namenjeno temi, ki ima za najbolj oddaljene regije poseben pomen.

Člen 33

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo iz drugega pododstavka člena 12(2), tretjega pododstavka člena 19(4), člena 21(3), prvega pododstavka člena 26(4), drugega pododstavka člena 27(2) in člena 30(4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 21. marca 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Pooblastilo iz drugega pododstavka člena 12(2), tretjega pododstavka člena 19(4), člena 21(3), prvega pododstavka člena 26(4), drugega pododstavka člena 27(2) in člena 30(4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 12(2), tretjim pododstavkom člena 19(4), členom 21(3), prvim pododstavkom člena 26(4), drugim pododstavkom člena 27(2) in členom 30(4), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 34

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga Upravljalni odbor za neposredna plačila, ustanovljen na podlagi člena 141 Uredbe (ES) št. 73/2009, razen za izvajanje člena 24 te uredbe, za katerega Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen na podlagi Sklepa Sveta št. 76/894/EGS (15). Ta odbora sta odbora v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 35

Zaradi njihove splošne učinkovitosti in novega političnega okvira SKP Komisija pregleda te režime pred koncem leta 2013 in po potrebi predloži ustrezne predloge za revidiran režim POSEI.

Člen 36

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 247/2006 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi.

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 107, 6.4.2011, str. 33.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2013 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. februarja 2013.

(3)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1.

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1.

(6)  UL L 30, 31.1.2009, str. 16.

(7)  UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(8)  UL L 155, 18.6.2009, str. 30.

(9)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

(10)  UL L 114, 26.4.2008, str. 3.

(11)  UL L 316, 2.12.2009, str. 65.

(12)  UL L 214, 4.8.2006, str. 7.

(13)  UL L 169, 10.7.2000, str. 1.

(14)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

(15)  UL L 340, 9.12.1976, str. 25.

---

---