22.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 49/10

(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 25. novembra 2011 z obvestilom (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka (v nadaljnjem besedilu: protidampinški postopek ali postopek) glede uvoza bioetanola s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljnjem besedilu: ZDA ali zadevna država).

(2)

Komisija je istega dne z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3), objavila začetek protisubvencijskega postopka v zvezi z uvozom bioetanola s poreklom iz ZDA v Unijo in začela ločeno preiskavo (v nadaljnjem besedilu: protisubvencijski postopek). Ta postopek je bil končan 21. decembra 2012 brez uvedbe izravnalnih ukrepov.

(3)

Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 12. oktobra 2011 vložilo Združenje evropskih proizvajalcev obnovljivega etanola (ePURE) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje bioetanola Unije. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu navedenega izdelka in o dejanski škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka preiskave.

(4)

Komisija je o začetku postopka obvestila pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, izvoznike/proizvajalce v ZDA, uvoznike, in druge strani, za katere je znano, da jih to zadeva, ter organe ZDA. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(6)

Glede na morebitno veliko število izvoznikov/proizvajalcev v ZDA je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Da bi se lahko Komisija odločila, ali bi bilo vzorčenje potrebno, in da bi lahko v primeru vzorčenja izbrala vzorec, je izvoznike/proizvajalce v ZDA pozvala, da se ji javijo v 15 dneh od datuma začetka preiskave in da odgovorijo na obrazec za vzorčenje, kot je določeno v obvestilu o začetku, tako da predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih s proizvodnjo in prodajo bioetanola v obdobju od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP).

(8)

Glede izbire reprezentativnega vzorca je bilo opravljeno posvetovanje tudi z ustreznimi organi ZDA.

(9)

Javilo se je več kot 60 izvoznikov/proizvajalcev, ki so v roku 15 dni predložili zahtevane informacije.

(10)

Komisija je v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največje reprezentativne količine izvoza bioetanola v Unijo, ki ga je bilo mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Izbrani vzorec je vključeval šest ameriških proizvajalcev bioetanola (v nadaljnjem besedilu: vzorec ZDA).

(11)

Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da se proizvodnja enega od proizvajalcev, vključenih v vzorec ZDA, v OP ni izvažala v Unijo. Ta družba je bila zato izločena iz vzorca.

(12)

Kljub temu da so drugi vzorčeni proizvajalci v svojih obrazcih za vzorčenje omenili izvoz bioetanola v Unijo, je preiskava pokazala, da ni nobeden od njih izvažal bioetanola na trg Unije. Dejansko so ga na domačem trgu prodajali nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic, ki so ga nato mešali z bencinom ter prodajali na domačem trgu in za izvoz, zlasti v Unijo. Med preiskavo na kraju samem je postalo jasno, da v nasprotju z vtisom, ki je bil ustvarjen na podlagi informacij, ki so jih v obrazcih za vzorčenje predložili vzorčeni proizvajalci iz ZDA, ti proizvajalci sistematično niso vedeli, ali je bila njihova proizvodnja namenjena trgu Unije ali kateri koli drugi destinaciji, vključno s trgom ZDA, in niso poznali prodajnih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic. Posledično to pomeni, da proizvajalci bioetanola iz ZDA niso izvozniki zadevnega izdelka v Unijo. Izvozniki so dejansko trgovci/pripravljavci mešanic. Zato na podlagi podatkov, ki so bili zbrani in preverjeni na ravni vzorca ZDA v začasni fazi, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je bil bioetanol iz ZDA v Unijo izvožen po dampinških cenah v OP.

(13)

Tako takrat ni bilo mogoče uvesti protidampinških ukrepov.

(14)

Da bi se ugotovil izvoz bioetanola v Unijo, so bili v vzorec ZDA zajeti predvsem podatki, ki so jih predložili nepovezani pripravljavci mešanic/trgovci, ki v začasni fazi niso bili vključeni v preiskavo. Čeprav je en tak trgovec v začasni fazi sodeloval pri preiskavi in predložil dodatne podatke, ti podatki niso bili zadostni, da bi se pridobili natančni in zanesljivi podatki, ki so potrebni za računanje stopenj dampinga.

(15)

Zato je bilo za dokončanje dampinške preiskave potrebno, da se uporabijo podatki trgovcev in pripravljavcev mešanic, ki so dejansko izvažali zadevni izdelek v Unijo.

(16)

Vprašalniki o dampingu so bili tako poslani osmim največjim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA, ki so bili opredeljeni v preiskavi vzorca ZDA. Ti trgovci/pripravljavci mešanic predstavljajo več kot 90 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo. Dva sta privolila v sodelovanje pri preiskavi in njun izvoz je v OP predstavljal približno 51 % skupnega izvoza bioetanola v Unijo.

(17)

Ker lahko postopek vključuje visoko število proizvajalcev Unije, je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(18)

Komisija je v obvestilu o začetku sporočila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije (v nadaljnjem besedilu: vzorec EU). Ta vzorec je vključeval pet družb in skupin med 19 proizvajalci Unije, ki so bili znani pred začetkom preiskave. Vzorec je bil izbran na podlagi obsega proizvodnje bioetanola v obdobju preiskave in lokacije znanih proizvajalcev. Vzorec je predstavljal 48 % celotne ocenjene proizvodnje Unije v OP.

(19)

Vendar je preiskava pokazala, da so bile skupine, vključene v vzorec EU, sestavljene iz velikega števila družb ali posameznih subjektov, ki proizvajajo in prodajajo podobni izdelek. V tem primeru bi to pomenilo, da bi bilo treba preiskati 13 družb, vendar v času, ki je bil na voljo za preiskavo, vseh ni bilo mogoče preiskati. Zato je bilo sklenjeno, da se ponovno preučijo podatki, ki so bili na voljo za izbiro reprezentativnega vzorca. Sklenjeno je bilo, da bi moral vzorec temeljiti na največjih posameznih proizvodnih subjektih v Uniji in v skupinah, pri čemer bi bilo treba upoštevati tudi določeno geografsko porazdelitev proizvajalcev Unije.

(20)

Zato je bil nazadnje na podlagi reprezentativnosti v smislu obsega proizvodnje in prodaje bioetanola v OP ter geografske lokacije proizvajalca izbran dokončen vzorec EU šestih posameznih proizvajalcev. Ti proizvajalci iz Belgije, Nizozemske, Francije, Združenega kraljestva, Švedske in Nemčije predstavljajo 36 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in 44 % skupne proizvodnje, ki so jo sporočile družbe, ki so predložile podatke za izbiro vzorca. Ta vzorec je štel za reprezentativnega za preiskavo v zvezi z morebitno škodo za industrijo Unije.

(21)

Zainteresirane strani so imele možnost predložiti pripombe o ustreznosti izbranega vzorca.

(22)

Nekatere strani so trdile, da je bil vzorec EU manj reprezentativen od prvotno izbranega vzorca, v katerega so bile vključene celotne skupine družb. Po njihovem mnenju bi bilo mogoče objektivno analizo položaja industrije Unije izvesti samo, tako da bi bile vanjo vključene vse družbe, ki so vključene v skupine v vzorcu. Trdile so predvsem, da bi bilo mogoče stroške in prihodke prenesti na nekatere družbe iz skupine, pri katerih se ne bodo izvedli preveritveni obiski, in tako ne bi bili izraženi v analizi škode.

(23)

V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da je Komisija ustrezno obravnavala in preučila podatke, ki so jih predložile vse vzorčene in nevzorčene družbe ter zlasti družbe, ki so vključene v skupine, da bi zagotovila, da so bili vsi stroški in prihodki, povezani s proizvodnjo in prodajo, ki jo izvajajo družbe, izbrane v vzorec, celovito in pravilno upoštevani pri analizi škode.

(24)

Nekatere strani so nasprotovale vključitvi proizvajalcev Unije, ki so bili v fazi zagona, v vzorec EU. Prav tako so trdile, da ena družba, ki leta 2011 ni izkoristila velikega dela svojih zmogljivosti in ima sedež v državi članici, v kateri se direktiva o energiji iz obnovljivih virov (4) ni izvajala, ne bi smela biti vključena v vzorec. Poleg tega so bile podane trditve, da bi v primeru končne vključitve teh družb v vzorec Komisija morala prilagoditi njihove podatke, da bi se upoštevale te izredne okoliščine.

(25)

Šteje se, da družbe zaradi dejstva, da so nedavno začele obratovati ali da so ponovno začele obratovati, ne bi smele biti izključene iz vzorca. Vključitev teh družb ni v nasprotju z merili za izbiro vzorca iz člena 17 osnovne uredbe. Kar zadeva prilagoditev njihovih podatkov, strani niso navedle nobenih posebnih težav ali predložile utemeljenih dokazil v podporo svojih trditev, poleg tega pa niso navedle osnovnih podatkov o načinu izvedbe zahtevane prilagoditve.

(26)

Poleg tega na podlagi preiskave niso bili ugotovljeni nobeni stroški, na primer pospešene amortizacije, ki bi jih bilo treba prilagoditi, da bi se odpravila katera koli izkrivljanja zaradi zagona dejavnosti. Ta zahtevek se zato zavrne.

(27)

Nekatere strani so nasprotovale izključitvi ene družbe, ki je bila začasno izbrana v vzorec EU in je imela sedež v državi članici z visoko porabo in proizvodnjo bioetanola, iz vzorca EU. Trdile so, da je bil gospodarski položaj te družbe dober in da je bil to razlog za njeno izključitev iz vzorca. Poleg tega so trdile, da je bila izbira vzorca izkrivljena tako, da bi se ugotovila škoda. Po mnenju teh strani bi morala Komisija vsem proizvajalcem poslati kratke vprašalnike, na podlagi katerih bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca.

(28)

V zvezi s pošiljanjem kratkih vprašalnikov bi bilo treba poudariti, da je Komisija pred izbiro vzorca od vseh proizvajalcev Unije, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, zahtevala informacije, da bi zbrala ustrezne podatke za izbiro vzorca. Kot je navedeno v točki 5.2.1 obvestila o začetku, so bile te informacije na voljo od datuma začetka preiskave v dokumentaciji, ki je na vpogled zainteresiranim stranem, in niso izražale gospodarskega položaja poročevalcev. Zato je imela Komisija na voljo dovolj ustreznih informacij za izbiro reprezentativnega vzorca, pri čemer je upoštevala merila iz člena 17 osnovne uredbe, vendar ni mogla izbrati družb na način, ki bi bil usmerjen k rezultatom. Navedene trditve so bile zato zavrnjene.

(29)

Nazadnje so strani trdile, da bi bilo treba v vzorec vključiti družbe, ki proizvajajo bioetanol iz sladkorne pese, ker je lahko proizvodnja iz te surovine bistveno donosnejša na primer od proizvodnje iz pšenice. Čeprav ta trditev ni bila utemeljena, je bilo na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljeno, da bioetanol, proizveden iz sladkorne pese, predstavlja samo majhen del celotne proizvodnje Unije, in sicer približno 12 % leta 2011, in da dve družbi, vključeni v vzorec, sladkorno peso delno uporabljata kot surovino za proizvodnjo bioetanola. Zato se ta zahtevek zavrne.

(30)

Na podlagi tega se šteje, da je vzorec, izbran po zgoraj opisanem postopku za namen analize škode, reprezentativen za industrijo Unije.

(31)

Ker lahko postopek vključuje veliko število uvoznikov, je bilo v obvestilu o začetku za uvoznike predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(32)

Samo trije uvozniki so v roku iz obvestila o začetku predložili zahtevane informacije in se strinjali z vključitvijo v vzorec. Glede na omejeno število sodelujočih uvoznikov se je štelo, da vzorčenje ni potrebno.

(33)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva. Vprašalniki so bili tako poslani vzorčenim izvoznikom/proizvajalcem ZDA, vzorčenim proizvajalcem Unije, trem sodelujočim nepovezanim uvoznikom v Uniji in vsem uporabnikom, za katere je znano, da jih preiskava zadeva.

(34)

Odgovori so bili prejeti od vzorčenih izvoznikov/proizvajalcev ZDA, vzorčenih proizvajalcev Unije, dveh nepovezanih uvoznikov in štirih uporabnikov.

(35)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so jih predložile zainteresirane strani in so se zdele potrebne za namene dokončne določitve dampinga, nastale škode in interesa Unije.

(36)

Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(37)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011. Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od januarja 2008 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(38)

Zadevni izdelek je bioetanol, včasih imenovan „etanol za gorivo“, tj. etilni alkohol, proizveden iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), denaturiran ali nedenaturiran, razen izdelkov z vsebnostjo vode več kot 0,3 % (m/m), izmerjeno v skladu s standardom EN 15376, vendar vključno z etilnim alkoholom, proizvedenim iz kmetijskih proizvodov (kot je navedeno v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije), vsebovanim v mešanicah bencina z vsebnostjo etilnega alkohola več kot 10 % (v/v) s poreklom iz ZDA, trenutno uvrščenim pod oznake KN ex 2207 10 00, ex 2207 20 00, ex 2208 90 99,, ex 2710 12 21, ex 2710 12 25, ex 2710 12 31, ex 2710 12 41, ex 2710 12 45, ex 2710 12 49, ex 2710 12 51, ex 2710 12 59, ex 2710 12 70, ex 2710 12 90, ex 3814 00 10, ex 3814 00 90, ex 3820 00 00 in ex 3824 90 97.

(39)

Bioetanol je mogoče proizvajati iz različnih kmetijskih surovin, na primer iz sladkornega trsa, sladkorne pese, krompirja, manioka in koruze. V ZDA se bioetanol razlikuje glede na različne surovine, iz katerih je proizveden, kot je navedeno spodaj:

(40)

To pomeni, da je celulozno biogorivo (6) opredeljeno kot obnovljivo gorivo, pridobljeno iz katere koli vrste celuloze, hemiceluloze ali lignina, pridobljenega iz obnovljive biomase in katerega emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu, kot jih določa EPA, so vsaj 60 % manjše od osnovnih emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu. Celulozni bioetanol spada med celulozna biogoriva. Zvezna vlada ZDA široko podpira raziskave in pilotne projekte na področju proizvodnje naprednih biogoriv, zlasti celuloznega bioetanola, proizvedenega predvsem iz odpadkov iz kmetijstva in gozdarstva. Proizvodnja takega bioetanola bo v skladu s podatki uradnikov ZDA in javno razpoložljivimi podatki (7) leta 2014 dosegla približno 4 milijarde litrov, do leta 2021 pa več kot 50 milijard litrov. Proizvodnja celuloznega bioetanola je bila v OP zanemarljiva.

(41)

Glavna surovina, ki se je v ZDA uporabljala v obdobju preiskave in se uporablja tudi zdaj, je koruza, glavna surovina v Uniji pa je pšenica.

(42)

Preiskava je pokazala, da se bioetanol običajno prodaja v čisti obliki pripravljavcem mešanic/trgovcem, ki ga mešajo (8) zlasti z bencinom, pri čemer nastanejo mešanice z visoko stopnjo biogoriva, ki se izvažajo ali prodajajo na domačem trgu za nadaljnje mešanje ali potrošnjo. Mešanje ni zelo zapleten postopek in ga je mogoče izvesti z mešanjem izdelkov v posebnih rezervoarjih, pri čemer se dodajajo želeni deleži bioetanola in bencina.

(43)

Mešanice goriva z etanolom so zaradi lažje opredelitve različnih vrst ali mešanic bioetanola, ki se uporabljajo po svetu, označene s števili E, ki pomenijo volumenski procentualni delež etanolnega goriva v mešanici. E85 na primer pomeni mešanico, ki vsebuje 85 % brezvodnega etanola in 15 % bencina. Mešanice z nizko stopnjo etanola, in sicer mešanice z oznakami E5 do E25, se imenujejo tudi mešanice bencina in alkohola, čeprav se ta izraz na mednarodni ravni najpogosteje uporablja za mešanico E10. Mešanice z oznako E10 ali manj so se do leta 2011 uporabljale v več kot dvajsetih državah po svetu, v največjem obsegu pa v ZDA, kjer je bil skoraj ves bencin, ki je bil leta 2010 prodan na drobno, mešan z 10 % bioetanola.

(44)

Preiskava je pokazala, da se vse vrste bioetanola obravnavajo kot biogoriva v skladu z veljavnim programom nacionalnih standardov za obnovljiva goriva (RFS1), ki je bil sprejet v skladu z Zakonom o energetski politiki (Energy Policy Act) iz leta 2005, na podlagi katerega je bil s sprejetjem prvega nacionalnega standarda za obnovljiva goriva spremenjen Zakon o čistem zraku (Clean Air Act). Kongres Združenih držav je Agencijo Združenih držav za varstvo okolja (EPA) pooblastil za oblikovanje in izvajanje navedenega programa v sodelovanju z Ministrstvom Združenih držav za energetiko, Ministrstvom Združenih držav za kmetijstvo in zainteresiranimi stranmi.

(45)

ZDA so zaradi svoje energetske politike od leta 2005 vodilna svetovna proizvajalka bioetanola, pri čemer njihova proizvodnja predstavlja 57,5 % delež svetovne proizvodnje. V skladu z zahtevami EPA je bilo leta 2009 zagotovljeno, da je bilo v ZDA proizvedenih vsaj 11 milijard ameriških galon obnovljivih goriv zlasti zaradi izpolnjevanja ciljev iz Zakona o energetski neodvisnosti in varnosti (Energy Independence and Security Act – EISA) iz leta 2007. Proizvodnja v velikem obsegu je proizvajalcem iz Združenih držav omogočila tudi izvoz bioetanola na druge trge, vključno z Unijo.

(46)

Na podlagi uradnih virov informacij, tržnih informacij in javno dostopnih informacij (9) se vse vrste bioetanola in bioetanola, vsebovanega v mešanicah, tj. mešanicah bioetanola in mineralnega bencina, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 43, ki se proizvedejo v ZDA in se prodajo v ZDA ali izvozijo, obravnavajo kot bioetanolna goriva in so del zakonodajnega svežnja o energetski učinkovitosti, obnovljivi energiji in alternativnih gorivih v ZDA.

(47)

Ugotovljeno je bilo, da imajo vse vrste bioetanola in bioetanola v mešanicah, vključene v to preiskavo, kljub možnim razlikam v zvezi s surovinami, uporabljenimi pri proizvodnji, ali razlikam v proizvodnem postopku, enake ali zelo podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti ter da se uporabljajo za enake namene. Morebitne manjše spremembe zadevnega izdelka ne spremenijo njegove osnovne opredelitve, njegovih lastnosti ali tega, kako jih dojemajo različne strani.

(48)

Nekatere strani so trdile, da opredelitev zadevnega izdelka ni bila jasna, zlasti ker ni omogočala razlikovanja med bioetanolom, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanolom za druge namene. Zato so trdile, da bi moral biti v preiskavo vključen etanol za vse namene in etanol iz vseh virov, vključno s sintetičnim etanolom, ki je konkurenčen bioetanolu za industrijske namene.

(49)

Neka stran je trdila nasprotno, in sicer, da bi moral biti v preiskavo vključen samo bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, medtem ko bi bilo treba bioetanol za industrijske namene iz nje izključiti.

(50)

V zvezi s tem se ugotavlja, da je treba zadevni proizvod opredeliti predvsem na podlagi njegovih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti ter ne na podlagi njegovih načinov rabe ali uporabe. Izdelek, ki se lahko uporablja na različne načine, lahko ima dejansko enake ali podobne osnovne lastnosti ne glede na nadaljnjo uporabo, zato je morda v nekaterih okoliščinah potrebna podrobnejša analiza opredelitve in obsega izdelka ob upoštevanju specifičnosti industrije in trga.

(51)

V tem primeru je bilo jasno, da cilj sporočila o začetku ni bil vključitev sintetičnega etanola v opredelitev izdelka. Sintetični etanol ima drugačne lastnosti kot bioetanol, zato ne ustreza navedenim merilom v zvezi z opredelitvijo zadevnega izdelka. Pri tej preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec, ki je usmerjen v proizvodnjo navedenega izdelka. Sintetičnega etanola zato ni mogoče vključiti v opredelitev zadevnega izdelka in ne spada v obseg te preiskave. V nasprotju z domnevo, ki so jo izrazile nekatere strani, to pojasnilo ne privede do spremembe obsega preiskave ali opredelitve zadevnega izdelka in nima nobenega učinka na kakovost uporabljenih podatkov.

(52)

Bioetanol, ki se uporablja kot gorivo, in bioetanol za druge namene lahko imata podobne lastnosti. Vendar se je med preiskavo preučil damping na ravni dobaviteljev iz ZDA, ki proizvajajo ali ustvarjajo mešanice bioetanola, ki se uporablja kot gorivo, tj. bioetanola, ki se uporablja v mešanicah goriv. Podobno je bila preiskava proizvajalcev Unije osredotočena na bioetanol, ki se uporablja kot gorivo in ne za druge namene. Zato bioetanol, ki je namesto za gorivo namenjen za druge načine uporabe, ne bi smel biti vključen v to preiskavo.

(53)

Uvozniki, ki bioetanola, uvoženega iz ZDA, ne bodo uporabljali kot gorivo, lahko dajo izjavo na podlagi določil o končni uporabi, kot to določajo izvedbene določbe iz členov 291 do 300 carinskega zakonika Unije (10).

(54)

Ugotovljeno je bilo, da ima bioetanol, ki ga proizvaja industrija Unije in se prodaja na trgu Unije, podobne osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot bioetanol, ki se iz ZDA izvaža v Unijo.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 39, se lahko bioetanol proizvaja iz različnih surovin. Vendar preiskava ni pokazala, da bi se lastnosti končnega izdelka kakor koli razlikovale zaradi uporabljene surovine. Ugotovljeno je bilo, da je zadevni izdelek, ki se proizvaja v ZDA zlasti iz koruze in izvaža v Unijo, zamenljiv z izdelkom, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo zlasti iz pšenice in prodajajo v Uniji. Poleg tega ni znatnih razlik, če sploh obstajajo, v zvezi s tem, kako zadevna izdelka uporabljajo in dojemajo subjekti in uporabniki na trgu z bioetanolom.

(56)

Zato se upošteva, da bi bilo treba bioetanol, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, ter zadevni izdelek, ki se izvaža iz ZDA, obravnavati kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(57)

Nekateri vzorčeni proizvajalci iz ZDA so trdili, da bioetanol, ki se proizvaja in prodaja na trgu ZDA, ni podoben zadevnemu izdelku, ker ne ustreza natančno opisu izdelka iz obvestila o začetku. Vrste bioetanola, ki se prodajajo na trgu ZDA, imajo namreč vsebnost vode nad pragom 0,3 % in ustrezajo standardu ZDA (ASTM) in ne EN 15376.

(58)

Vendar je preiskava pokazala, da ima bioetanol, ki se proizvaja za prodajo na trgu ZDA, večinoma enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti kot zadevni izdelek. Člen 1(4) osnovne uredbe določa, da ni nujno, da bi bil podobni izdelek v vseh vidikih podoben zadevnemu izdelku, ampak bi bil lahko izdelek, ki ima zelo podobne lastnosti kot zadevni izdelek, čeprav mu ni podoben v vseh vidikih. To velja za bioetanol, ki se prodaja na trgu ZDA, in bioetanol, ki se izvaža v Unijo. Obstajajo precedensi, pri katerih so izdelki kljub nekaterim razlikam veljali za podobne zadevnemu izdelku (11).

(59)

Zato se sklene, da se razveljavi začasna ugotovitev ter da se bioetanol ASTM, ki se prodaja na trgu ZDA, in zadevni izdelek obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(60)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 6 do 16, so bili v preiskavo v zvezi z morebitnim obstojem dampinga vključeni proizvajalci bioetanola in trgovci/pripravljavci mešanic, ki so zadevni izdelek izvažali na trg Unije.

(61)

V skladu s členom 9(5) osnovne uredbe se v uredbi, ki uvaja dajatev, določi takšna dajatev za vsakega dobavitelja ali, če to ni izvedljivo, zadevno državo dobaviteljico.

(62)

Nekateri proizvajalci so trdili, da je njihove izdelke, prodane izvoznikom v ZDA, moč opredeliti in jim slediti, zlasti ko gre za izvoz v Unijo. Opozorili so na proces potrjevanja, predvidenega z direktivo o energiji iz obnovljivih virov vendar pa niso povezali njihove prodaje na trgu ZDA in izvoza drugih gospodarskih subjektov v EU. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 12 in 63, ti proizvajalci prav tako niso bili seznanjeni z višino izvoznih cen v Unijo.

(63)

V tem primeru je bilo ugotovljeno, da vzpostavitev posameznih stopenj dampinga za proizvajalce ZDA zaradi strukture industrije bioetanola, načina proizvodnje in prodaje zadevnega izdelka na trgu ZDA ter njegovega izvoza na trg Unije ni izvedljiva. Proizvajalci v vzorcu ZDA zadevnega izdelka niso izvažali v Unijo, poleg tega pa so trgovci/pripravljavci mešanic, vključeni v preiskavo, dobavljali bioetanol od različnih proizvajalcev, z njim ustvarjali mešanice in ga prodajali zlasti za izvoz v Unijo, zato, v nasprotju s trditvami navedenih strani, ni bilo mogoče izslediti vseh posameznih nakupov, primerjati normalnih vrednosti z ustreznimi izvoznimi cenami in v trenutku izvoza v Unijo ugotoviti, kdo je proizvajalec. Z drugimi besedami, vsaka pošiljka v EU vsebuje bioetanol različnih ameriških proizvajalcev v ZDA in ne le proizvajalcev iz vzorca ZDA. Poleg tega je preiskava tudi pokazala, da se je raven cen, ki so jih družbe iz vzorca ZDA zaračunavale svojim ameriškim strankam v ZDA, razlikovala od cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek, izvožen v Unijo.

(64)

Zato se upošteva, da bi bilo treba vzpostaviti stopnjo dampinga na ravni države.

(65)

Za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej ugotovila, ali je bil obseg domače prodaje zadevnega izdelka neodvisnim strankam, ki sta jo izvajala dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic, reprezentativen, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega prodanega izvoza v Unijo v OP.

(66)

Glede na to, da je bila prodaja podobnega izdelka na domačem trgu opravljena v zadostnem obsegu, je bila normalna vrednost določena na podlagi cene, ki so jo neodvisne stranke v ZDA dejansko plačevale ali jo plačujejo zgoraj navedenima trgovcema/pripravljavcema mešanic v običajnem poteku trgovanja.

(67)

Sodelujoči trgovci/pripravljavci mešanic so predložili podatke, ki so omogočili določitev izvozne cene na podlagi njihovih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe. Za transakcije, pri katerih je izvoz v Unijo potekal prek povezane trgovinske družbe, je bila izvozna cena določena na podlagi prve cene povezanega trgovca pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v Uniji v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(68)

Kar zadeva prodajo prek povezanega trgovca, ki ima sedež v Švici, se prodajni, splošni in upravni stroški ter dobiček niso odšteli od izvozne cene, ker se niso šteli kot stroški med prevozom in nadaljnjo prodajo v Uniji. Preiskava je pokazala, da sta glavni dejavnosti povezanega trgovca vodenje gotovinskega poslovanja za enoto dejavnosti, ki je povezana s sladkorjem in katere del so biogoriva, ter varovanje pred tveganji, povezanimi s kmetijskimi dejavnostmi, in sicer s sklepanjem izvedenih pogodb na prostem trgu in organiziranih finančnih trgih.

(69)

Nekateri proizvajalci iz ZDA so trdili, da institucije v skladu s stalno prakso prodajno ceno izvoznika prvi neodvisni stranki obravnavajo kot izvozno ceno za uporabo pri izračunih dampinga. Ta cena bi bila v tem primeru prodajna cena proizvajalcev iz ZDA nepovezanim trgovcem/pripravljavcem mešanic iz ZDA. Vendar zadevnega izdelka v Unijo ni izvažal in ni poznal izvozne cene v EU noben proizvajalec bioetanola iz ZDA, kot je navedeno v uvodnih izjavah 62 in 63. Tako se njihova cena na domačem trgu ne more uporabiti, ker ni izvozna cena zadevnega izdelka v Unijo, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje. Zato njihova zahteva ne more biti sprejeta.

(70)

Primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno za vrsto izdelka, ki je bila določena za sodelujoče trgovce/pripravljavce mešanic, je bila izvedena na podlagi cen franko tovarna, pri čemer so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, za katere je bilo dokazano, da vplivajo na cene in primerljivost cen. En trgovec/pripravljavec mešanic trdi, da podatki o domači prodaji niso bili reprezentativni. Ker trgovci/pripravljavci mešanic niso zagotovili podatkov o celotni domači prodaji, temeljijo izračuni na podatkih, pridobljenih z vprašalniki in obiski na kraju samem.

(71)

En trgovec/pripravljavec mešanic trdi, da bi izračun domače prodajne cene moral temeljiti na promptnih tržnih podatkih NYMEX. Komisija meni, da so preverjeni podatki dveh trgovcev/pripravljavcev mešanic bolj zanesljivi.

(72)

Za ta namen so bile izvedene prilagoditve za razlike v prevozu, zavarovanju, manipuliranju, natovarjanju in tozadevnih stroških, kadar je bilo primerno in upravičeno.

(73)

Posebnost pri zadevnem izdelku in podobnem izdelku je, da so trgovci/pripravljavci mešanic prejeli subvencijo predvsem v obliki olajšav pri plačilu trošarine na prodajo mešanic bioetanola v OP. Pri načinu, uporabljenem za določitev normalne vrednosti in izvozne cene, se v celoti upoštevajo dejanske prodajne cene omenjenih trgovcev/pripravljavcev mešanic na domačem trgu in pri izvozu. Zato se pri primerjavi prodaje trgovcev/pripravljavcev mešanic na trgu ZDA in izvoznih cen trgovcev/pripravljavcev mešanic v EU, da se izračuna stopnja dampinga pri zadevnem izdelku, izloči kakršen koli vpliv, ki bi ga lahko imela subvencija na cene, ker je subvencija v OP enako vplivala tako na prodajo v matični državi kot na izvozno prodajo. En trgovec/pripravljavec mešanic je trdil, da ni prejel subvencije za svojo domačo prodajo. Vendar za to trditev ni zagotovil dokazov. Trditev je tudi težko uskladiti z informacijami, ki so jih o uporabi subvencij zagotovili organi ZDA.

(74)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila tehtana povprečna normalna vrednost glede na vrsto izdelka primerjana s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka. Na podlagi te primerjave se je ugotovilo, da so nepovezani trgovci/pripravljavci mešanic uporabljali dampinške prakse.

(75)

Na podlagi zbranih podatkov sodelujočih trgovcev/pripravljavcev mešanic je bila določena tehtana povprečna stopnja dampinga 9,5 %, ki predstavlja stopnjo dampinga na ravni države v ZDA.

(76)

Nekateri proizvajalci iz ZDA, ki so bili vključeni v vzorec, so zahtevali, da se v primeru uvedbe dokončnih protidampinških ukrepov zanje uvede individualna stopnja dajatve. Na podlagi vsebine uvodnih izjav 6 do 16 in utemeljitev iz uvodnih izjav 60 do 64 te zahteve ni mogoče sprejeti, saj je preiskava potrdila, da ti dobavitelji v OP niso izvažali v Unijo, zato ni bilo mogoče zagotoviti sledljivosti njihovih izdelkov, izvoženih v Unijo, in na splošno niso vedeli časa izvoza ter cen, ki so jih plačevali ali jih plačujejo uvozniki Unije; zato za te proizvajalce ni bilo mogoče ustrezno oceniti izvozne cene in stopnje dampinga.

(77)

Nekateri proizvajalci so zahtevali več informacij v zvezi z izračunom dampinga, določenim za dva sodelujoča trgovca/pripravljavca mešanic. Vendar bi bilo po eni strani treba upoštevati, da zahtevane informacije vsebujejo poslovne skrivnosti in zato ne morejo biti razkrite drugim stranem kot pa zadevni strani. Po drugi strani pa je ustaljena praksa institucij, da se razkrije splošno metodo, uporabljeno za določitev dampinga, vsem stranem, za katere pri izračunih niso bili uporabljeni posamezni podatki. Ta metoda je bila opisana v dokumentu o splošnem razkritju, ki je bil poslan vsem stranem.

(78)

Proizvodnja v Uniji je bila določena na podlagi tržnega poročila, ki ga je med preiskavo predložil pritožnik. Celotna proizvodnja podobnega izdelka v Uniji, navedena v navedenem poročilu, se je primerjala s podatki, ki jih je predložilo 17 sodelujočih proizvajalcev Unije. Med obema sklopoma podatkov je bila ugotovljena majhna razlika približno 5 %. Navedeno razliko pojasnjuje dejstvo, da nekateri razmeroma majhni nesodelujoči proizvajalci Unije niso predložili podatkov o proizvodnji. Na tej podlagi se je celotna proizvodnja Unije med OP ocenila na 3,42 milijona ton. Proizvajalci Unije, ki predstavljajo celotno proizvodnjo Unije, zastopajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, zato so v nadaljnjem besedilu navedeni kot „industrija Unije“.

(79)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi celotne proizvodnje industrije Unije in obsega uvoza iz tretjih držav, določenega na podlagi najboljših razpoložljivih statističnih podatkov, zmanjšanih za odstopanje zalog in izvoz industrije Unije, ki ga je sporočila industrija Unije. Nekatere strani so trdile, da statistični podatki, na podlagi katerih je bila določena potrošnja, niso bili popolni, ker se po njihovem mnenju ni upošteval znatni uvoz bioetanola iz drugih tretjih držav, zlasti v OP. Menile so tudi, da je Komisija precenila obseg uvoza iz ZDA ter da podatki v zvezi s potrošnjo in tržnim deležem zato niso bili zanesljivi.

(80)

Te trditve so bile analizirane in navzkrižno preverjene z informacijami, ki so bile na voljo. V zvezi z uvozom iz drugih držav strani niso predložile nobenih dokazov glede obsega uvoza zadevnega izdelka. Kljub temu se je pri oceni uvoza upošteval uvoz iz drugih držav. Ugotovljeno je bilo, da je bila pri oceni obsega uvoza iz ZDA v OP storjena napaka. Zato je bil obseg uvoza ponovno ocenjen in po potrebi prilagojen. Vendar to ni vplivalo na sklepe o škodi in oceno vzročnosti.

(81)

V zvezi z uvozom zadevnega izdelka bi bilo treba izpostaviti, da ni na voljo nobene posebne oznake kombinirane nomenklature za zadevni izdelek. Prav tako oznake kombinirane nomenklature, pod katerimi se lahko zadevni izdelek prijavi carinskim organom, poleg zadevnega izdelka zajemajo tudi druge izdelke.

(82)

Pri uvozu mešanic bioetanola je bilo na podlagi preverjenih odgovorov na vprašalnike, ki so jih predložili nepovezani uvozniki, ugotovljeno, da je bila večina tega uvoza za namene carinskih postopkov prijavljena pod oznako TARIC 3824909799. Vendar podatkov o obsegu uvoza ni mogoče pridobiti neposredno iz Eurostata, ker ta oznaka TARIC poleg zadevnega izdelka zajema tudi različne kemične izdelke.

(83)

V zvezi z obsegi uvoza, prijavljenega pod oznakama kombinirane nomenklature 2207 10 00 in 2207 20 00, zaradi nerazpoložljivosti zadostnih podatkov glede uvoženega izdelka ni bilo mogoče razlikovati med zadevnim izdelkom in drugimi izdelki, ki jih ta preiskava ne zadeva.

(84)

Ker iz statističnih podatkov Eurostata ni bilo mogoče pridobiti popolnih podatkov o uvozu, je bila sprejeta odločitev, da se pri določanju uvoza zadevnega izdelka na trg Unije uporabijo tudi drugi viri informacij.

(85)

Štelo se je, da so najzanesljivejša podlaga za določanje najboljše ocene uvoza zadevnega izdelka s poreklom v ZDA statistični podatki, ki jih je predložila Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino (ITC). Obseg sporočenega izvoza ustreza tarifnima oznakama ZDA 22071060 in 22072000.

(86)

Za oceno tega uvoza je bil sprejet razumen pristop, pri čemer so se pri določanju uvoza iz ZDA na trg Unije upoštevale vse količine, ki jih je navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino.

(87)

Ocena v zvezi z uvozom v Unijo s poreklom iz Brazilije je temeljila na naslednjih virih informacij: poročil, ki jih je v zvezi z uvozi v Združeno kraljestvo objavila Agencija Združenega kraljestva za obnovljiva goriva, in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska ter Eurostat. Za Nizozemsko, Švedsko in Finsko je bil obseg uvoza ocenjen na podlagi imen uvoznikov in izvoznikov ter opisa izdelkov, če je bil na voljo. Za oceno tega uvoza je bil sprejet konzervativni pristop. Pri izračunu uvoza so se upoštevale vse prijavljene količine.

(88)

Poleg tega so se za oceno preostalega uvoza v Unijo za države članice, ki niso omenjene v uvodni izjavi 87, uporabili podatki Eurostata. Prilagoditev obsegov uvoza se je izračunala na podlagi odstotka bioetanola, uporabljenega kot gorivo v Uniji. Vir te prilagoditve je naveden v pritožbi. Ta odstotek je bil pridobljen iz letne bilance za etilni alkohol, ki jo je objavila Evropska komisija (12). Odstotek bioetanola, uporabljenega za gorivo v Uniji, je bil 54 % leta 2008, 66 % leta 2009 in 68 % leta 2010. V OP je bil pri oceni zadevnega uvoza v OP uporabljen odstotek za leto 2010.

(89)

Za oceno uvoza iz drugih virov so se uporabili podatki Eurostata in izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Uporabila se je enaka metodologija kot za oceno uvoza iz Brazilije.

(90)

Za izračun povprečne cene na enoto CIF za uvoz iz ZDA in Brazilije so se uporabili izvlečki iz zbirke podrobnih podatkov o carini pri uvozu, ki so jih predložile Nizozemska, Švedska in Finska. Za ZDA so se uporabili tudi podatki iz preverjenih vprašalnikov za nepovezane uvoznike. Za ZDA so se povprečne cene za leti 2008 in 2009 ocenile na podlagi povprečne cene, ki jo je za ti leti navedla Komisija Združenih držav za mednarodno trgovino, pri čemer so izražene v povezavi s povprečno ceno na enoto CIF za leto 2010.

(91)

Odstopanje zalog se je določilo na podlagi informacij o industriji Unije, ki jih je predložil pritožnik.

(92)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je v Uniji obstajal naslednji obseg potrošnje:

(93)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja Unije znatno povečala za 29 %. Navedeno povečanje je spodbudilo izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah, ki so določile cilje rasti za potrošnjo obnovljive energije.

(94)

Glede na obseg, tržni delež in ceno je v obravnavanem obdobju obstajal naslednji obseg uvoza v Unijo iz ZDA:

(95)

V obravnavanem obdobju se je znatno povečal obseg uvoza iz ZDA, in sicer s 63 406 ton na 686 185 ton. Podobno se je v tem obdobju znatno povečal tržni delež izvoznikov iz ZDA v Uniji, in sicer z 1,9 % na 15,7 %

(96)

Čeprav so se povprečne uvozne cene iz ZDA v obravnavanem obdobju zvišale za 6 %, so bile cene, ki so jih zaračunavali izvozniki iz ZDA, stalno nižje od povprečnih cen proizvajalcev Unije, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 117. To sistematično nelojalno nižanje cen s strani izvoznikov iz ZDA je razlog za znatno povečanje tržnega deleža, ki so ga izvozniki iz ZDA dosegli v obravnavanem obdobju.

(97)

Za oceno nelojalnega nižanja cen v OP so se tehtane povprečne prodajne cene za vrsto izdelka, ki so jih vzorčeni proizvajalci Unije zaračunali nepovezanim strankam na trgu Unije in ki so bile prilagojene ceni franko tovarna, primerjale z ustreznimi tehtanimi povprečnimi cenami za vrsto izdelka izvoznikov iz ZDA, zaračunanimi prvi neodvisni stranki na trgu Unije, določenimi na podlagi CIF. Za zagotavljanje poštene primerjave cen so se pri ceni iz ZDA uporabile ustrezne prilagoditve zaradi obstoječih carin in stroškov po uvozu.

(98)

Rezultati te primerjave, izraženi kot odstotek prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije v obdobju preiskave, so pokazali stalno nelojalno nižanje cen za povprečno 5,6 %. Nelojalno nižanje cen kaže na pritisk, ki se je na cene izvajal zaradi uvoza iz zadevne države na trg Unije zlasti med OP.

(99)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preučitev vpliva dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih kazalcev za presojo stanja industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(100)

Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaloge, zaposlenost, produktivnost in višina stopnje dampinga, temelji na podatkih industrije Unije kot celote, ki jih je predložilo ePURE.

(101)

Analiza škode glede na makroekonomske podatke, kot so cene, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb, zmožnost zbiranja kapitala, plače in zaloge, je bila določena na podlagi podatkov, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Unije v odgovorih na preverjene vprašalnike.

(102)

Industrija bioetanola v Uniji je še vedno v zagonski fazi. Družbe so v zadnjem obdobju vlagale v nove proizvodne zmogljivosti ali so razširile obstoječe zmogljivosti, da bi zadovoljile vedno večje povpraševanje v Uniji. Zaradi dejstva, da so novi proizvajalci v obravnavanem obdobju zagnali proizvodnjo, je mogoče opaziti napredek v zvezi s kazalci, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, obseg prodaje in zaposlenost.

(103)

Preiskava je prav tako pokazala, da je pri tej vrsti industrije za doseganje običajne ravni proizvodnje potreben določen čas, in sicer dve do tri leta od začetka poslovanja podjetja.

(104)

Zaradi direktive o obnovljivi energiji se je proizvodnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za približno 57 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je proizvodnja Unije povečala za 36 %, vendar se je posledično znatno upočasnila stopnja rasti, ki je v OP v primerjavi z letom 2010 znašala le 3,5 %.

(105)

Proizvodna zmogljivost se je v obravnavanem obdobju povečala za 37 %, pri čemer je sledila podobnemu vzorcu kot proizvodnja.

(106)

Izkoriščenost zmogljivosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 14 %, pri čemer se je to povečanje doseglo na začetku obravnavanega obdobja. Zaradi zagonske faze nekaterih proizvajalcev Unije v letu 2009 se je glede na to, da proizvajalci običajno raven proizvodnje dosežejo v dveh do treh letih od začetka poslovanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 103, pričakovalo, da se bo izkoriščenost zmogljivosti dodatno povečala. Vendar se to ni zgodilo.

(107)

Preiskava je tako potrdila, da je več podjetij v EU začelo poslovati na začetku obravnavanega obdobja ali med obravnavanim obdobjem zaradi pričakovane objave direktive o obnovljivi energiji. To je povzročilo napredek, zlasti v zvezi z navedenimi škodnimi dejavniki in zlasti v obdobju do leta 2010. Vendar se je položaj na trgu Unije z istočasnim povečanjem dampinškega uvoza iz ZDA leta 2010 spremenil, pri čemer v OP ni prišlo do pričakovane rasti dejavnosti.

(108)

Obseg prodaje industrije Unije se je povečal za 59 %, pri čemer je v obravnavanem obdobju pridobil 13,8 odstotne točke tržnega deleža. Obseg prodaje se je med letoma 2008 in 2010 stalno povečeval, med letom 2010 in OP pa se je obseg prodaje povečeval manj kot potrošnja, ki je v navedenem obdobju dosegla 6,8 %.

(109)

Podobno se je do leta 2010 povečeval tržni delež industrije Unije, vendar se je v OP nato zmanjšal. V obdobju med letom 2010 in OP, ko je uvoz iz ZDA skoraj podvojil svoj tržni delež in pridobil 7,2 odstotne točke, je industrija Unija izgubila 2,2 odstotni točki.

(110)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29,2 %. Čeprav sta se v tem obdobju obseg prodaje in tržni delež prav tako povečala, industrija Unije ni v celoti izkoristila te rasti potrošnje, zlasti od leta 2010. Od leta 2010 do OP se je rast obsega prodaje industrije Unije v primerjavi s prejšnjimi leti upočasnila, tržni delež pa se je zmanjšal.

(111)

Nekatere strani so trdile, da vzorec rasti, ki temelji na nekaterih kazalcih v obravnavanem obdobju, ne izraža škode, povzročene industriji. Vendar je, kot je pojasnjeno zgoraj, preiskava pokazala, da je upočasnitev rasti industrije Unije v letu 2010 in OP sovpadala z nenadnim povečanjem nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA.

(112)

Zaposlenost se je v obravnavanem obdobju povečala za 9 %. Od leta 2008 do leta 2010 se je povečala za 8 %, medtem ko se je v OP povečala le malo, in sicer za 1 %. Ta trend je izraz trenda zmogljivosti in proizvodnje v Uniji.

(113)

Produktivnost delovne sile Unije je bila izmerjena kot proizvodnja na zaposleno osebo na leto. V obravnavanem obdobju se je znatno povečala za 44 %, kar izraža učinek učenja ter povečanje učinkovitosti v zagonski fazi in po njej.

(114)

Učinek dejanskih stopenj dampinga, določenih v OP, na industrijo Unije se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevne države ne more šteti kot zanemarljiv.

(115)

Ker ni učinkov preteklega dampinga, ta zadeva v tem primeru ni pomembna.

(116)

Cene industrije Unije so se v obravnavanem obdobju zvišale za skupno 9 %. Leta 2009 so se v primerjavi z letom 2008 znižale, nato pa so se stalno zviševale do konca OP. Vendar je preiskava pokazala, da zvišanja cen niso bila dovolj visoka, da bi industriji Unije omogočila pokritje njenih stroškov. Razlika med prodajnimi cenami in stroški se je še dodatno povečala zlasti v OP. Ta položaj sovpada z večjim obsegom nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA na trg Unije.

(117)

Preiskava je pokazala, da so bile cene industrije Unije v obravnavanem obdobju višje (do 23 %) od cen dampinškega uvoza iz ZDA.

(118)

Dobičkonosnost industrije Unije je bila določena v absolutnih zneskih (čisti dobiček pred obdavčitvijo) in tako, da je bil neto dobiček ali izguba pred obdavčitvijo izražena kot odstotek prihodka od prodaje podobnega izdelka. Dobičkonosnost industrije Unije je bila v obravnavanem obdobju negativna, razen v letu 2009, ko je družbam, vključenim v vzorec, uspelo doseči prag rentabilnosti.

(119)

Donosnost naložb se je gibala podobno, pri čemer je bila še vedno veliko nižja od donosnosti, potrebne za preživetje industrije Unije.

(120)

Denarni tok je bil v letu 2008 negativen, pri čemer se je v letih 2009 in 2010 izboljšal. Vendar je začel denarni tok v OP ponovno upadati, kar je izražalo vedno slabšo sposobnost industrije Unije, da bi sama financirala svoje dejavnosti.

(121)

Zaradi sprememb v zvezi z dobičkonosnostjo, denarnim tokom in donosnostjo naložb v obravnavanem obdobju je bila zmožnost industrije Unije, da bi vlagala v svoje dejavnosti, omejena, pri čemer je bil ogrožen njen razvoj, kar se je jasno pokazalo v 93 % zmanjšanju naložb v tem obdobju.

(122)

V obravnavanem obdobju so se plače zvišale za 32 %, pri čemer so izražale povečano produktivnost zaposlenih.

(123)

V obravnavanem obdobju se je obseg zalog nekoliko zmanjšal.

(124)

Preiskava je pokazala, da se je obseg nizkocenovnega dampinškega uvoza na trg Unije nenadno povečal leta 2010 in zlasti v OP. V navedenem obdobju so se nekateri kazalci škode, ki se nanašajo na gospodarski položaj industrije Unije, izboljšali, vendar rast ni bila v skladu s povečano potrošnjo v obravnavanem obdobju, pri čemer izboljšave niso zadostovale, da bi lahko industrija Unije razvila svoje dejavnosti.

(125)

Kot je pri novi in rastoči dejavnosti običajno, so nekateri kazalci, kot so obseg prodaje, proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti, v obravnavanem obdobju pokazali pozitiven trend. Razlog za to je dejstvo, da so v navedenem obdobju na trg vstopili novi proizvajalci Unije. Vendar je preiskava pokazala, da stanje na trgu Unije od leta 2010, ko se je obseg nizkocenovnega uvoza nenadno povečal, proizvajalcem Unije ni omogočalo, da bi dosegli zadostno raven dejavnosti in cen za razvoj in ohranitev pomembnih naložb v obravnavanem obdobju.

(126)

Ugotovljeno je bilo, da se cene industrije Unije zaradi nizkocenovnega uvoza stalno nelojalno nižajo. Industrija zaradi ravni cen ni mogla pokriti svojih stroškov ter ustvariti denarnega toka in dobička, kar je potrebno za razvoj dejavnosti.

(127)

Kazalci škode, povezani s finančno uspešnostjo industrije Unije, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, so se poslabšali ali so ostali veliko nižji od običajne ravni. To je resno vplivalo na zmožnost industrije Unije, da bi zagotovila kapital in še naprej vlagala v svoje dejavnosti.

(128)

Glede na navedeno se je štelo, da je industrija Unije v OP utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(129)

V skladu s členom 3(5) in (6) osnovne protidampinške uredbe se je preučilo, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka iz zadevne države povzročil škodo industriji Unije. Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo lahko povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(130)

Kot je navedeno zgoraj, se je potrošnja Unije v obravnavanem obdobju znatno povečala za 29,2 %. Vendar se je obseg dampinškega uvoza iz zadevne države znatno povečal, tj. z 1,9 % tržnega deleža Unije na začetku obravnavanega obdobja na 15,7 % v OP. S tem se je jasno izvajal pritisk na industrijo Unije zlasti od leta 2010 do konca OP, ko se je ta uvoz več kot podvojil. Od leta 2010 in zlasti v OP je bil na trgu Unije velik obseg nizkocenovnega uvoza iz ZDA, zaradi katerega so se nelojalno zniževale cene industrije Unije. Ta položaj industriji v OP ni omogočil pričakovanega razvoja.

(131)

Nekatere strani so trdile, da se je stanje industrije Unije izboljšalo ravno od leta 2010 do OP, kar je sovpadalo s podvojitvijo uvoza iz ZDA. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 102 in 107, je bil razvoj nekaterih dejavnikov škode, kot sta proizvodnja in obseg prodaje, zaradi dejstva, da je v obravnavanem obdobju na trg vstopilo veliko proizvajalcev Unije, pozitiven. Vendar se je tržni delež industrije Unije v OP zmanjšal v primerjavi z letom 2010, hkrati pa se je v istem obdobju na trgu Unije najbolj povečal dampinški uvoz iz ZDA. Zaradi nelojalnega zniževanja cen in cenovnega pritiska se je poslabšalo splošno finančno stanje industrije Unije, zlasti njena dobičkonosnost.

(132)

Nizkocenovni uvoz je imel znatno vlogo pri znatni škodi, povzročeni industriji Unije v OP.

(133)

Poleg dampinškega uvoza so bili preučeni tudi naslednji znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, zato da se kakršna koli škoda, ki bi jo lahko povzročili ti dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu: uvoz iz drugih držav, izvozna uspešnost industrije Unije, vpliv gospodarske krize in drugi dejavniki, kot so nihanja cen surovin, spremembe povpraševanja in domnevne notranje težave družb industrije Unije.

(134)

Glede na razpoložljive informacije v obravnavanem obdobju ni zadevnega izdelka v znatnih količinah v Unijo izvažala nobena druga država razen Brazilije. V cenovnem smislu so bile cene uvoza iz Brazilije veliko nižje od cen proizvajalcev Unije. Vendar sta se v obravnavanem obdobju jasno zmanjšala obseg uvoza iz Brazilije (za –81 %) in njegov tržni delež (za –25,8 %). Ker se je obseg uvoza v OP zmanjšal na tako nizko raven, ni mogoče šteti, da je bila zaradi njega prekinjena vzročna zveza med nizkocenovnim uvozom iz ZDA in škodo, povzročeno industriji Unije v OP.

(135)

Strani so trdile, da je bil uvoz iz Brazilije v celotnem obravnavanem obdobju nad pragom de minimis in da je na trgu Unije potekal po dampinških cenah. Poleg tega so trdile, da je uvoz iz ZDA samo nadomestil tržni delež, ki ga je imel uvoz iz Brazilije pred zmanjšanjem obsega njenega uvoza. Zato uvoz iz ZDA naj ne bi bil razlog za znatno škodo, povzročeno industriji Unije.

(136)

Kot je pojasnjeno zgoraj, se je uvoz iz Brazilije v obravnavanem obdobju znatno zmanjšal. Tržni delež uvoza iz Brazilije se je v času, ko se je potrošnja znatno povečala, zmanjšal s 30,3 % na 4,5 %. Glede na raven cen brazilskih izvoznikov na trgu Unije ni mogoče izključiti, da bi tudi prisotnost brazilskega bioetanola v določenem obsegu prispevala k škodi, povzročeni industriji Unije. Vendar se šteje, da se je navedeni uvoz v OP zmanjšal za toliko, da ga ni mogoče označiti kot glavni razlog za navedeno škodo. V obdobju med letom 2010 in OP se je dampinški uvoz iz ZDA dejansko povečal za več kot 330 000 ton, medtem ko se je uvoz iz Brazilije zmanjšal za približno 200 000 ton. Zato se šteje, da prisotnost brazilskega bioetanola na trgu Unije zlasti v OP ni tolikšna, da bi se odpravila vzročna zveza med dampinškim uvozom iz ZDA in škodnim položajem industrije Unije v navedenem obdobju.

(137)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije v OP majhno količino bioetanola izvozila po veliko višjih cenah od cen na trgu Unije. Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da izvozna uspešnost ni dejavnik, zaradi katerega bi bila odpravljena vzročna zveza med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz zadevne države.

(138)

Ugotovljeno je bilo, da gospodarska kriza ni imela negativnega učinka na industrijo Unije. Potrošnja bioetanola v Uniji se je najbolj povečala v letu 2009, tj. v letu, ki se je štelo za najslabše leto v obdobju gospodarske krize. V istem obdobju sta se povečali tudi proizvodnja in prodaja proizvajalcev Unije.

(139)

Na podlagi navedenega se šteje, da gospodarska kriza ni prekinila vzročne zveze med nizkocenovnim uvozom iz zadevne države in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(140)

Zadevne strani so navedle tudi druge dejavnike, ki bi lahko prekinili vzročno zvezo, kot so nihanje cen surovin, spremembe povpraševanja, ki so bile manjše od pričakovanih, zakonodajni okvir v Uniji, ki naj bi škodil proizvajalcem Unije, in druge domnevne notranje težave proizvajalcev Unije.

(141)

Kar zadeva nihanja cen surovin, je bilo ugotovljeno, da so bile cene koruze in pšenice v obravnavanem obdobju nestabilne. Preiskava je pokazala, da večina proizvajalcev to tveganje zavaruje s posebnim mehanizmom za določanje cen z dobavitelji ali prek finančnih trgov. Čeprav so bile cene surovin različne zlasti od leta 2008 do leta 2010, ko je bila cena koruze nižja od cene pšenice, so bile cene surovin v drugi polovici OP bolj ali manj enake. To kaže, da je kakršna koli razlika v cenah minimalna in da ni trajna.

(142)

Nekatere strani so trdile, da je izvajanje direktive o obnovljivi energiji v državah članicah prepočasno in da niso bili doseženi cilji v zvezi s potrošnjo iz navedene direktive. Čeprav prvotni cilji v obravnavanem obdobju niso bili v celoti izpolnjeni, v analizi ni mogoče prezreti pozitivnega dejavnika, in sicer dejstva, da se je v zadevnem obdobju znatno povečala potrošnja, in sicer za 29,2 %. V vsakem primeru domnevno počasno izvajanje direktive o obnovljivi energiji ne more upravičiti prisotnosti velikih količin nizkocenovnega dampinškega uvoza na trgu Unije, ki nelojalno niža cene industrije Unije in ji povzroča škodo. Zahtevek se zato zavrne.

(143)

Zadevne strani so poleg tega trdile, da industrija Unije sama zaradi regulativne negotovosti ni mogla zadovoljiti povpraševanja v Uniji in da je sistem potrjevanja zelo počasen, zaradi česar so ogrožene ugodnosti, zagotovljene potrjenim proizvajalcem Unije. Nekatere strani so poleg tega trdile, da je razlog za kakršno koli škodo, ki je bila povzročena proizvajalcem Unije, dejstvo, da jih je imelo veliko od njih v obravnavanem obdobju notranje težave. Vendar te trditve niso bile utemeljene in niso bile potrjene v okviru preiskave. Vendar bi bilo treba poudariti, da je preiskava pokazala, da je razlog za kakršno koli domnevno nizko raven proizvodnje Unije nizka raven prodajnih cen na trgu Unije, na kar je v veliki meri vplivalo nenadno povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz ZDA, ki je nelojalno zniževal cene proizvajalcev Unije zlasti v OP. Zdelo se je, da proizvajalci EU razen zaustavitve proizvodnje niso imeli druge izbire, saj jim cene zlasti v OP niso omogočale niti kritja stroškov surovin. Zato navedeni neutemeljeni zahtevki niso tolikšni, da bi prekinili vzročno povezavo med dampinškim uvozom in škodnim položajem industrije Unije v OP.

(144)

Zato je bilo ugotovljeno, da navedeni dejavniki niso prekinili vzročne zveze med škodo, povzročeno industriji Unije, in dampinškim uvozom iz ZDA.

(145)

Nazadnje strani omenijo dejstvo, da je bil med OP znaten del uvoza prijavljen pod oznako KN 3824, za katero velja nizka carina. Po koncu OP je bila raven carinskih dajatev dvignjena. Menijo, da je škoda nastala zaradi nizke carine in ne zaradi dampinga. V zvezi s tem je dovolj reči, da se carine lahko spremenijo kadar koli in da ta argument zato ne more postaviti pod vprašaj prisotnosti škode v obdobju preiskave.

(146)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se obseg in tržni delež nizkocenovnega uvoza s poreklom iz zadevne države v obravnavanem obdobju znatno povečala. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile cene navedenega uvoza nižje kot cene, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije.

(147)

To povečanje obsega in tržnega deleža nizkocenovnega uvoza iz zadevne države je sovpadalo s splošnim in stalnim povečevanjem potrošnje v Uniji ter tudi z negativnimi rezultati industrije Unije v obravnavanem obdobju. Uvoznikom iz zadevne države je uspelo povečati tržni delež s sistematičnim nelojalnim nižanjem cen industrije Unije. Hkrati industrija Unije ni mogla doseči trajnostnih pozitivnih ravni dobičkonosnosti kljub povečanju dejavnosti.

(148)

Preiskava drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, je pokazala, da se ti dejavniki ne zdijo taki, da bi lahko prekinili vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz zadevne države in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(149)

Na podlagi navedene analize, ki je ustrezno razlikovala in ločila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, je bilo ugotovljeno, da je dampinški uvoz iz ZDA industriji Unije povzročil znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(150)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub ugotovitvi v zvezi s škodo, ki jo je povzročil dampinški uvoz iz zadevne države, obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Analiza interesa Unije je temeljila na presoji vseh različnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov zadevnega izdelka.

(151)

Preiskava je pokazala, da je industrija Unije zaradi dampinškega uvoza iz ZDA utrpela znatno škodo. Če ne bodo sprejeti ukrepi za odpravo učinkov tega uvoza, ki izkrivljajo trgovino, se bo gospodarski položaj industrije Unije zelo verjetno še naprej slabšal.

(152)

Pričakuje se, da bodo z uvedbo protidampinških dajatev ponovno vzpostavljene učinkovite razmere za trgovanje na trgu Unije, kar bo industriji Unije omogočilo, da bodo njene cene ustrezale stroškom proizvodnje. Pričakuje se lahko, da se bo industriji Unije z uvedbo ukrepov omogočilo tudi povečanje obsega prodaje in tako tržnega deleža, izgubljenega zaradi prisotnosti dampinškega uvoza. To bi nato še naprej pozitivno vplivalo na finančni položaj in dobičkonosnost v Uniji.

(153)

Zato je bilo ugotovljeno, da uvedba protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA ne bi bila v navzkrižju z interesom industrije Unije.

(154)

Odgovore na vprašalnik, namenjen nepovezanim uvoznikom v Uniji, sta poslali dve družbi. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih teh sodelujočih uvoznikov. V obeh obiskanih družbah proizvodnja bioetanola predstavlja le majhen del njihovega celotnega prihodka od prodaje (manj kot 5 %). Poleg tega sta obe družbi navedli, da bi lahko kakršno koli zvišanje cene prenesli na svoje stranke oziroma uporabnike.

(155)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega negativnega vpliva na uvoznike.

(156)

Odgovore na vprašalnik, namenjen uporabnikom v Uniji, so poslale štiri družbe. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih ene od teh družb.

(157)

V obiskani družbi predstavlja proizvodnja bioetanola majhen del njenega prihodka od prodaje, in sicer manj kot 5 %. Družba je izvedla oceno učinka o mešanici goriva E5, pri čemer je izračunala, da bi dajatev v višini 100 EUR/m3 povzročila zvišanje cene na črpalki za 0,005 EUR/liter.

(158)

Kar zadeva druge tri uporabnike, je na podlagi podatkov iz njihovih odgovorov na vprašalnik jasno, da bi bil učinek prav tako omejen. Pri eni družbi je bil obseg nabave iz zadevne države precej omejen, pri čemer bi uvedba protidampinške dajatve povzročila le minimalen vpliv na njeno dobičkonosnost.

(159)

Druga dva sodelujoča uporabnika, ki sta povezana, sta izjavila, da bi lahko kakršno koli uvedbo protidampinških dajatev prenesla na svoje stranke. Poleg tega sta jasno navedla, da imata dovolj izbire pri virih dobave in da nista odvisna od uvoza iz ZDA.

(160)

Zadevne strani so trdile, da Unija nima dovolj zmogljivosti, da bi zadovoljila celotno povpraševanje, in da bo morala potrebe po bioetanolu pokriti z uvozom. Preverjeni podatki o zmogljivosti kažejo na neizkoriščeno zmogljivost v Uniji zlasti zaradi nizke ravni prodajnih cen. Zato bi lahko proizvajalci Unije povečali svojo proizvodnjo, da bi zadovoljili vedno večje povpraševanje zlasti potem, ko bodo izkrivljanja trgovine odpravljena s trga. Poleg tega se pričakuje, da bodo zgrajeni novi obrati, ki bodo začeli obratovati v bližnji prihodnosti, s čimer se bo zmanjšalo domnevno tveganje pomanjkanja v Uniji.

(161)

Ob upoštevanju navedenega je bilo ugotovljeno, da učinek protidampinških ukrepov za uvoz bioetanola iz ZDA ne bi imel znatnega negativnega vpliva na uporabnike v Uniji.

(162)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz bioetanola s poreklom iz ZDA.

(163)

Glede na sklepne ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti dokončne protidampinške ukrepe, s čimer bi se preprečilo, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(164)

Za določitev ravni teh ukrepov so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije, ne da bi se pri tem presegla ugotovljena stopnja dampinga.

(165)

Pri izračunu zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je štelo, da bi morali kakršni koli ukrepi industriji Unije omogočiti, da krije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga lahko industrija te vrste v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka v Uniji ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(166)

V tem primeru, zlasti ob ugotovitvah iz uvodnih izjav 102 in 103, se šteje, da bi moral ciljni dobiček industrije Unije temeljiti na dobičku, doseženem v obdobju, ko je bil uvoz iz ZDA zanemarljiv, tj. na povprečni stopnji dobička pred obdavčitvijo enega od vzorčenih proizvajalcev Unije v letih 2008 in 2009, proizvajalca, ki v navedenem času ni bil v zagonski fazi. Zato se šteje, da se lahko razumna stopnja dobička, ki znaša 6,8 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki bi jo lahko industrija Unije po pričakovanju dosegla v običajnih tržnih razmerah brez škodljivega dampinga v OP.

(167)

Na podlagi tega je bila izračunana neškodljiva cena za industrijo Unije za podobni izdelek. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajnih cen vzorčenih proizvajalcev Unije glede na dejanski dobiček/izgubo v OP in s prištetjem navedene stopnje dobička.

(168)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave tehtane povprečne uvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz ZDA, kot je bila določena za izračun nelojalnega nižanja cen, z neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je industrija Unije v OP prodala na trgu Unije. Vse razlike, ki so bile posledica te primerjave, so bile nato izražene v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF.

(169)

Ob upoštevanju navedenega se šteje, da bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe dokončne protidampinške ukrepe uvesti za uvoz zadevnega izdelka na ravni nižjih stopenj dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve. V skladu s tem bi morale biti vse stopnje dajatev določene na ravni ugotovljenih stopenj dampinga.

(170)

Predlagane dokončne protidampinške dajatve so:

(171)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo protidampinška dajatev uporabljala tudi za mešanice, ki vsebujejo več kot 10 volumenskih odstotkov bioetanola, sorazmerno z njihovo vsebnostjo bioetanola, se za učinkovito izvajanje ukrepa s strani carinskih organov držav članic šteje za primerno, da se dajatev določi kot fiksni znesek na podlagi vsebnosti čistega bioetanola.

(172)

Stopnje protidampinške dajatve iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev iz te preiskave. Zato kažejo položaj med to preiskavo. Ta dajatev na stopnji države, ki velja za vse družbe, se uporablja za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz ZDA.

(173)

Medtem ko je bilo zaradi zaznanega dinamičnega razvoja trga v zvezi z zadevnim izdelkom prvotno predvidena omejitev trajanja ukrepov na tri leta, je bilo to vprašanje ponovno ocenjeno po prejetju pripomb, ki so jih vložile zainteresirane strani. Pritožniki so zlasti trdili, da bi bilo prezgodaj sklepati, da bo prišlo do večjih sprememb v vzorcu trgovanja, saj bi premik k novi generaciji bioetanola lahko zelo verjetno zahteval veliko časa in se ne bi smel upoštevati v sedanjem predlogu. Prav tako bi bilo prezgodaj sklepati, kakšen bo rezultat in vpliv nekaterih zakonodajnih predlogov, ki so trenutno v obravnavi, na vse gospodarske subjekte na trgu. Po preučitvi teh trditev je bilo sklenjeno, da ni primerno odstopiti od običajnega obdobja veljavnosti ukrepov, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe. To ne vpliva na možnost za katero koli zainteresirano stran, da zahteva pregled, če bi to zagotavljale okoliščine v skladu s členom 11(3).

(174)

Komisija je od pritožnika prejela zahtevke za registracijo uvoza bioetanola s poreklom iz ZDA. Komisija lahko v skladu s členom 14(6) osnovne uredbe po posvetovanju s svetovalnim odborom naroči carinskim organom, da sprejmejo ustrezne ukrepe za registracijo uvoza, ki se lahko nato uporabijo proti navedenemu uvozu od datuma take registracije. Uvoz se lahko registrira na podlagi zahtevka industrije Unije z zadostnimi dokazili, ki upravičujejo tak ukrep. Pritožnik je trdil, da so bili ti pogoji samodejno izpolnjeni, saj je bila registracija uvedena z vzporednim protisubvencijskim postopkom o uvozu bioetanola s poreklom iz ZDA (14).

(175)

Vendar bi bilo treba poudariti, da se je registracija iz vzporednega protisubvencijskega postopka izvedla v popolnoma drugačnih okoliščinah. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 iz Uredbe (EU) št. 771/2012, se je Komisija kljub ugotovitvam o prisotnosti subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, in znatne škode, ki je bila zato povzročena industriji Unije v obdobju preiskave, odločila, da ne bo sprejela začasnih izravnalnih dajatev, ker je bilo začasno ugotovljeno, da glavna subvencijska shema, ki je veljala v obdobju preiskave, ni več zagotavljala ugodnosti v času, ko bi bili uvedeni začasni ukrepi. Vendar so obstajali dokazi, da bi lahko ZDA ponovno uvedle glavno subvencijsko shemo, proti kateri se lahko v prihodnjih mesecih uvedejo izravnalni ukrepi z retroaktivnim učinkom. V takšnih okoliščinah je Komisija menila, da bi v sedanji preiskavi lahko upravičeno sprejela (in po potrebi pobirala) začasne izravnalne dajatve. Za ohranitev pravic Evropske unije v teh posebnih okoliščinah se je Komisija tako odločila, da carinskim organom naroči, da registrirajo uvoz. Te posebne okoliščine se ne uporabljajo v sedanjem protidampinškem postopku –