21.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 48/10

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki jih je treba oceniti zaradi njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. Navedeni seznam vključuje N-[[(4-klorofenil)amino]karbonil]-2,6-difluorobenzamid, kar je sinonim za diflubenzuron.

(2)

Na podlagi Uredbe (ES) št. 1451/2007 je bila v skladu s členom 11(2) Direktive 98/8/ES opravljena presoja diflubenzurona glede uporabe v 18. vrsti izdelkov (insekticidih, akaricidih in pripravkih za nadzor drugih členonožcev), kot je opredeljena v Prilogi V k navedeni direktivi.

(3)

Švedska, ki je bila imenovana za državo članico poročevalko, je 19. novembra 2007 poslala Komisiji poročilo pristojnega organa in priporočilo v skladu s členom 10(5) in (7) Uredbe Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000 (3).

(4)

Države članice in Komisija so pregledale poročilo pristojnega organa. V skladu s členom 15(4) Uredbe (ES) št. 1451/2007 so bile ugotovitve pregleda v Stalnem odboru za biocidne pripravke dne 21. septembra 2012 vključene v poročilo o oceni.

(5)

Presoje so pokazale, da je za biocidne pripravke, ki se uporabljajo kot insekticidi, akaricidi in pripravki za nadzor drugih členonožcev ter vsebujejo diflubenzuron, mogoče pričakovati, da izpolnjujejo zahteve iz člena 5 Direktive 98/8/ES. Zato je za uporabo v 18. vrsti izdelkov primerno vključiti diflubenzuron v Prilogo I k navedeni direktivi.

(6)

Na ravni Unije niso bile ocenjene vse možne uporabe in scenariji izpostavljenosti. Ocenjene niso bile na primer uporaba na prostem, uporaba s strani nepoklicnih uporabnikov in izpostavljenost domačih živali. Zato je primerno od držav članic zahtevati, da ocenijo tiste možnosti uporabe oziroma scenarije izpostavljenosti ter tista tveganja za populacije ljudi in dele okolja, ki v oceni tveganja na ravni Unije niso bili reprezentativno obravnavani, ter da pri izdajanju dovoljenj za pripravke zagotovijo, da se sprejmejo ustrezni ukrepi ali določijo posebni pogoji za zmanjšanje ugotovljenih tveganj na sprejemljivo raven.

(7)

Na podlagi ugotovitev v poročilu o oceni, ki navajajo, da je zaradi načinov uporabe, predstavljenih v poročilu, možna posredna izpostavljenost ljudi prek uživanja hrane, je po potrebi primerno zahtevati, da se preveri potreba po določitvi novih ali spremembi obstoječih zgornjih mejnih vrednosti ostankov (MRLs – maximum residue levels) v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (4) ali v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (5). Posebno pozornost bi bilo treba posvetiti „in vivo“ genotoksičnemu metabolitu PCA (para-kloroanilin). Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev, da se veljavne najvišje mejne vrednosti ostankov ne presežejo.

(8)

Glede na predpostavke, uporabljene med pripravo ocene tveganja, je primerno zahtevati, da poklicni uporabniki pripravkov, ki vsebujejo diflubenzuron, uporabljajo ustrezno osebno zaščitno opremo, razen če se lahko v vlogi za izdajo dovoljenja za pripravek dokaže, da je tveganja za delavce in uporabnike mogoče zmanjšati na sprejemljivo raven.

(9)

Zaradi ugotovljenih tveganj za okolje je primerno zahtevati, da se ne dovoli uporaba pripravkov v vodnih sistemih, razen če se lahko v vlogi za izdajo dovoljenja dokaže, da se tveganja za vodne in kopenske ekosisteme lahko zmanjšajo na sprejemljivo raven, in zahtevati, da se pripravki, za katere je izdano dovoljenje za uporabo na gnojilu, uporabljajo samo na suhem gnojilu, ki se mora popolnoma aerobno kompostirati, preden se gnojilo uporabi na obdelovalnih površinah.

(10)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati hkrati v vseh državah članicah, da se tako na trgu Unije zagotovi enaka obravnava biocidnih pripravkov iz 18. vrste izdelkov, ki vsebujejo aktivno snov diflubenzuron, in omogoči ustrezno delovanje trga biocidnih pripravkov na splošno.

(11)

Pred vključitvijo aktivne snovi v Prilogo I k Direktivi 98/8/ES bi bilo treba zagotoviti ustrezno obdobje, ki bo državam članicam in zainteresiranim stranem omogočilo, da se pripravijo na izpolnjevanje novih zahtev, prijaviteljem, ki so pripravili dokumentacijo, pa zagotovilo, da lahko povsem izkoristijo desetletno obdobje za varstvo podatkov, ki se v skladu s členom 12(1)(c)(ii) Direktive 98/8/ES začne z dnem vključitve.

(12)

Po vključitvi bi morale imeti države članice na voljo razumno dolgo obdobje za izvedbo člena 16(3) Direktive 98/8/ES.

(13)

Direktivo 98/8/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(14)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (6) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o svojih ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(15)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke –