12.11.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 301/15

(1)

Živilska industrija, države članice in Komisija si od leta 2002 močno prizadevajo ugotoviti načine nastajanja akrilamida in zmanjševati njegove ravni v predelanih živilih.

(2)

Organizacija FoodDrinkEurope, ki zastopa evropsko živilsko industrijo in industrijo pijač, je razvila „zbirko orodij (1)“, ki jih proizvajalci živil lahko uporabljajo selektivno glede na njihove posebne potrebe za zniževanje ravni akrilamida v njihovih izdelkih. Poleg tega je pripravila kratke brošure z informacijami o najpomembnejših orodjih za vsak sektor. To dejavnost so podprli regulatorji in k njej tudi prispevali.

(3)

Ravni akrilamida so bile v nekaterih živilih bistveno višje od ravni v primerljivih proizvodih iz iste kategorije proizvodov. Zato je Komisija menila, da je ustrezno, da pristojni organi držav članic pregledajo metode proizvodnje in predelave, ki jih uporabljajo nosilci živilske dejavnosti. V ta namen je Komisija 10. januarja 2011 sprejela priporočilo o raziskavi ravni akrilamida v živilih (2) („priporočilo iz leta 2011“).

(4)

Na podlagi priporočila iz leta 2011 naj države članice ugotovijo, ali raven akrilamida v določenem živilu presega okvirne vrednosti iz Priloge k navedenemu priporočilu.

(5)

Ravni akrilamida v živilih so države članice spremljale od leta 2007 do 2009 v skladu s Priporočilom Komisije 2007/331/ES (3) in od leta 2010 v skladu s Priporočilom Komisije 2010/307/EU (4). Program spremljanja je usmerjen na tista živila, za katere je znano, da vsebujejo visoke ravni akrilamida in/ali pomembno prispevajo k njegovem vnosu s prehrano pri ljudeh.

(6)

Rezultate spremljanja za obdobje od leta 2007 do leta 2010 je zbrala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem poročilu „Update on acrylamide levels in food from monitoring years 2007–2010“ („Posodobljeni rezultati ravni akrilamida v živilih v letih spremljanja od 2007 do 2010“) (5) z dne 18. oktobra 2012. EFSA je sklenila, da v skupinah živil ni bilo zaznati vsesplošnega trenda zniževanja ravni akrilamida ter da je raven akrilamida nižja le v nekaterih kategorijah živil, medtem ko se je v drugih kategorijah živil povečala.

(7)

Na podlagi rezultatov, pridobljenih v letih 2011 in 2012, ter rezultatov spremljanja stanja, pridobljenih v skladu s priporočiloma 2007/331/ES in 2010/307/EU, je primerno ustrezno spremeniti nekatere okvirne vrednosti iz Priloge k priporočilu iz leta 2011.

(8)

Zato bi bilo treba priporočilo iz leta 2011 nadomestiti z novim priporočilom.

(9)

Preiskave bi morale še naprej vključevati analizo tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP) ali podoben sistem nosilca živilske dejavnosti (6), da se skupaj z nosilcem živilske dejavnosti razišče, ali so bile ugotovljene ustrezne stopnje predelave, pri katerih lahko nastaja akrilamid, ter ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za njihov nadzor. Pri tem bi morali pristojni organi oceniti, v kolikšni meri je nosilec živilske dejavnosti uporabil trenutno znane možnosti za minimiziranje ravni akrilamida, npr. možnosti, predlagane v kodeksu ravnanja za akrilamid, ki ga je sprejela Komisija za Codex Alimentarius, in v „zbirki orodij“ za akrilamid, ki jo je pripravila organizacija FoodDrinkEurope.

(10)

Namen okvirnih vrednosti, navedenih v tem priporočilu, je samo pokazati na nujnost preiskave. To niso varnostne mejne vrednosti. Zato bi bilo treba sprejeti izvršilni ukrep in/ali sprožiti hitro obveščanje samo na podlagi razumne ocene tveganja za vsak posamezni primer, ne pa zgolj zaradi presežene okvirne vrednosti.

(11)

Na podlagi rezultatov preiskav, ki bodo leta 2013 in 2014 pridobljeni v skladu s tem priporočilom, in na podlagi rezultatov spremljanja stanja, pridobljenih v skladu s Priporočilom 2010/307/EU, ter rezultata posodobljene ocene tveganja o vsebnosti akrilamida v hrani, ki jo opravi EFSA, bo Komisija ocenila razmere po oceni tveganja Evropske agencije za varnost hrane ter se odločila, ali so potrebni drugi ustrezni ukrepi –

1.

Države članice naj z aktivnim sodelovanjem nosilcev živilske dejavnosti nadalje preučijo metode proizvodnje in predelave, ki so jih uporabili proizvajalci živil, ko raven akrilamida v živilu, preskušenem v okviru programa spremljanja v skladu s Priporočilom 2010/307/EU, presega okvirno vrednost akrilamida, določeno za zadevno kategorijo živila v Prilogi k temu priporočilu.

2.

Za namene točke 1 bi bilo treba raven akrilamida oceniti brez upoštevanja analitske merilne negotovosti.

3.

Preiskave iz točke 1 bi morale vključevati preverjanje postopkov, ki temeljijo na analizi tveganj in kritičnih nadzornih točkah (HACCP) nosilca živilske dejavnosti, da se preveri:

4.

Preiskave iz točke 1 bi morale zlasti pojasniti, v kolikšni meri je nosilec živilske dejavnosti uporabil trenutno znane možnosti za minimiziranje ravni akrilamida, npr. možnosti iz kodeksa ravnanja za akrilamid, ki ga je sprejela Komisija za Codex Alimentarius, in možnosti iz „zbirke orodij“ za akrilamid organizacije FoodDrinkEurope.

5.

Države članice bi morale svoje ugotovitve sporočiti Komisiji do 31. oktobra 2014 in do 30. aprila 2015.

6.

To priporočilo nadomešča Priporočilo z dne 10. januarja 2011 o raziskavi ravni akrilamida v živilih.