23.5.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 136/12

(1)

Protidampinški ukrepi proti uvozu polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske se uporabljajo od leta 2000, s tem da so bili leta 2007 obnovljeni. Hkrati so od leta 2000 v veljavi izravnalni ukrepi za PET iz Indije ter ukrepi trgovinske zaščite proti uvozu iz Kitajske, Irana, Pakistana in ZAE.

(2)

Pregled zaradi izteka navedenih protidampinških ukrepov se je začel 24. februarja 2012. Prav tako se je 24. februarja 2012 začel pregled zaradi izteka izravnalnih ukrepov proti uvozu PET iz Indije. Svet je sprejel predlog Komisije, naj se ti izravnalni ukrepi ohranijo.

(3)

Na podlagi člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1225/2009 (osnovna protidampinška uredba) se ukrepi po določenem obdobju iztečejo, razen če bi po izteku ukrepa verjetno prišlo do nadaljevanja ali do ponovnega pojava dampinga in škode. V členu 11(2) je tudi navedeno, da na verjetnost ponovnega pojavljanja lahko kažejo dokazi:

V členu 11(2) je navedeno še, da se sprejmejo sklepi ob primernem upoštevanju vseh relevantnih in ustrezno dokumentiranih dokazov, predloženih v zvezi z vprašanjem, ali je verjetno oziroma ni verjetno, da bi konec ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovno pojavljanje dampinga in škode.

(4)

Svet se strinja, da ni verjetno, da bi indonezijski ali malezijski proizvajalci izvozniki kratko- ali srednjeročno nadaljevali z izvozom škodljivih količin na trg Unije po dampinških cenah, če bi se ukrepi razveljavili.

(5)

Vendar meni, da ni dokazano, da bi odprava protidampinških ukrepov zoper Indijo, Tajvan in Tajsko verjetno povzročila nadaljevanje ali ponovitev škodljivega dampinga. Svet nadalje sklepa, da bi bila ponovna uvedba ukrepov očitno v nasprotju s splošnim interesom Unije.

(6)

Svet meni, da je bilo v tem primeru 13 let dovolj, da bi evropski industriji omogočili prilagoditev globalni konkurenci in znatno okrevanje. Poleg tega glavni izvozni trgi za PET rastejo in svetovno povpraševanje po proizvodih, ki so v PET embalaži, se bo ob okrevanju svetovnega gospodarstva verjetno še naprej širilo.

(7)

Svet na podlagi dokazov iz predloga ocenjuje, da industrija EU trenutno ni utrpela materialne škode.

(8)

Svet je tudi preučil, ali bi lahko prišlo do ponovitve materialne škode, če bi bilo dovoljeno, da se ukrepi iztečejo. Ocenjuje, da do tega verjetno ne bi prišlo. V obdobju, ki ga zajema pregled zaradi izteka ukrepa, se je produktivnost povečala. Industrija EU dosledno pokriva 70 % trga EU, cene, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok pa se bistveno izboljšujejo. Trendi kažejo, da razvoj dogodkov na trgu ni začasen.

(9)

Takšen razvoj dogodkov bi omogočil, da bi bili proizvajalci EU konkurenčni uvozu iz zadevnih držav brez ponovitve materialne škode. Poleg tega so se cene uvoza v zadnjih letih bistveno zvišale, tako da se cenovni pritisk zmanjšuje.

(10)

Uvoz iz zadevnih držav ni pomemben, kar zadeva njegov delež na trgu EU (še vedno pod 4 % v OPP) ter v primerjavi z uvozom iz drugih držav in prodajo proizvajalcev EU. Poleg tega so njihove cene v skladu s cenami prodaje EU in drugega uvoza. V skladu s predstavljenimi podatki so bili glede na tržne deleže ukrepi koristnejši za proizvajalce tretjih držav kot za industrijo Unije.

(11)

Tržna deleža Tajvana in Tajske sta blizu ničle. Glede na to, da so količine tako majhne, je zanesljivost trditev glede dampinga verjetno manjša.

(12)

Kjer je uvoz, cene uvoza močno rastejo. V preučevanem obdobju so se indijske cene zvišale za 29 %, tajvanske za 27 %, tajske pa za 32 %. Poleg tega v nobenem od treh primerov ni bilo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Svet ocenjuje, da zato ni mogoče upravičiti ugotovitve, da ta uvoz povzroča škodo. Ocenjuje tudi, da ni bilo dokazov, da bi se ob izteku ukrepov verjetno ponovno pojavil škodljivi damping zaradi uvoza iz zadevnih držav.

(13)

Čeprav v zadevnih državah obstaja nekaj presežnih zmogljivosti, Svet ni prepričan, da se bodo te neizkoriščene zmogljivosti usmerile v EU. Na večini večjih trgov povpraševanje narašča.

(14)

Raven cen v EU je v primerjavi z drugimi državami višja kot na drugih večjih trgih, ker veljajo ti dolgotrajni ukrepi. Brez teh ukrepov bi se cene v primerjavi z drugimi državami normalizirale. Ukrepi trgovinske zaščite v tretjih državah verjetno ne bodo preusmerili bistvenega deleža trgovine k EU, saj te države niso glavni svetovni potrošniki PET. O kakršnem koli obstoju ukrepov trgovinske zaščite na drugih večjih trgih za PET, kot so ZDA in Japonska, ni informacij. Zato Svet meni, da bi po izteku ukrepov sicer lahko prišlo do povečanja uvoza, vendar slednje ne bi bilo veliko.

(15)

Svet ocenjuje, da ni bilo predstavljenih nobenih prepričljivih dokazov za več dejavnikov, ki se zdijo bistveni za oceno, ali bi odprava dajatev povzročila ponovitev škodljivega dampinga. Med njimi so:

(16)

Drugi dejavniki kažejo na verjetnost, da odprava ukrepov ne bo povzročila ponovitve dampinga, ki povzroča materialno škodo industriji Unije. Nadaljnji protisubvencijski ukrepi proti Indiji ter protidampinški ukrepi proti Kitajski in drugim državam bodo še naprej zagotavljali nekaj zaščite za industrijo Unije. Pretekla struktura trgovanja na tem trgu nakazuje tudi, da bi lahko vsako povečanje izvoza iz Indije, Tajske in Tajvana deloma ali v celoti nadomestilo uvoz iz tretjih držav, ne pa proizvodnjo EU.

(17)

Svet ocenjuje, da se v primeru izteka ukrepov materialna škoda verjetno ne bo ponovila. Zato meni, da merila za nadaljevanje ukrepov na podlagi člena 11(2) osnovne uredbe niso izpolnjena.

(18)

V členu 21(1) osnovne uredbe je določeno, da odločitev o tem, ali interes Unije zahteva posredovanje, temelji na ocenitvi vseh različnih interesov kot celote.

(19)

Cene PET se določijo glede na več dejavnikov, jasno pa je, da so zaradi protidampinških ukrepov povečani stroški uporabniške industrije. Veliko uporabnikov so polnilnice ter MSP, ki poslujejo s skromnimi dobički, tako da so nanje močno vplivale visoke cene PET v zadnjih letih, saj PET pomeni bistven delež njihovih proizvodnih stroškov. Vpliv visokih stroškov je bil največji pri malih polnilnicah, ki zaradi majhne pogajalske moči povišanih cen niso zmogle prenesti na prodajalce na drobno in končne uporabnike. Številne imajo velike izgube in so izgubile znatno število zaposlenih. V predlogu so prepoznane vse slabše razmere uporabnikov in dejstvo, da so cene PET v EU višje kot na drugih večjih trgih. Vendar Svet meni, da ni bilo dokazano, da zadevni ukrepi niso eden od dejavnikov za sorazmerno visoke cene PET v Uniji.

(20)

Industrija PET v EU je danes zelo koncentrirana in vedno bolj vertikalno integrirana. Je dobičkonosna in bi morala biti mednarodno konkurenčna.

(21)

Združevanje ukrepov v povezavi z vse večjo integracijo proizvajalcev PET in družb za embalažo iz PET v EU ustvarja razmere, kjer ni dovolj enakih pogojev za neodvisne družbe za embalažo iz PET, na katere vpliva PET po najvišjih cenah po svetu (glede na horizontalne učinke, ki vplivajo na cene PET), medtem ko imajo njihovi glavni konkurenti v tretjih državah dostop do PET po nižjih cenah.

(22)

Uporabniki PET so zelo omejeni glede virov ponudbe zunaj EU, saj veljajo tudi ukrepi proti uvozu iz drugih tretjih držav.

(23)

Svet ugotavlja, da očitno ni v interesu Unije, da se ukrepi podaljšajo, saj stroški za uvoznike, uporabnike in potrošnike niso sorazmerni s koristmi za industrijo Unije –