17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/7

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuta je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 2. decembra 2009 sprejel sklep v skladu s členom 126(6) Pogodbe, s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Slovenijo. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bil uveden pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 473/2013. V tem okviru je bila Slovenija pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva ter v njem navede fiskalno-strukturne reforme za zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja.

(5)

Program ekonomskega partnerstva, ki ga je Slovenija predložila 1. oktobra, vključuje ukrepe, ki so namenjeni krepitvi proračunske strategije za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja (priporočilo Sveta za posamezno državo (v nadaljnjem besedilu: priporočilo) 1), podpiranju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in obvladovanju stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva (priporočilo 2), reformi trga dela (priporočilo 3), oceni kakovosti sredstev v bančnem sistemu (priporočilo 4), izboljšanju regulativnega okvira za banke in nadzornih zmogljivosti (priporočilo 5), reformi reguliranih poklicev (priporočilo 6), skrajšanju trajanja sodnih postopkov (priporočilo 7), krepitvi korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in privatizaciji (priporočilo 8) ter prestrukturiranju podjetij in izboljšanju poslovnega okolja (priporočilo 9).

(6)

Slovenija načrtuje izvedbo fiskalno-strukturnih reform na naslednjih področjih: (i) davčni sistem in izpolnjevanje davčnih obveznosti; (ii) javnofinančni okvir; (iii) pokojninski sistem in (iv) dolgotrajna oskrba. Sveženj ukrepov je delno ustrezen in mogoče je pričakovati, da bo prispeval k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja. Kljub temu so na nekaterih področjih potrebna nadaljnja prizadevanja in pospešeno izvajanje.

(7)

Nedavni strukturni ukrepi za povečanje prihodkov, zlasti višji stopnji DDV in novi davek na nepremičnine, naj bi znatno prispevali (približno 1,3 % BDP) h konsolidaciji javnih financ. Toda teh ukrepov ne dopolnjujejo strukturni ukrepi na odhodkovni strani, ki so prav tako ključni za doseganje uravnoteženih javnih financ. Na podlagi trenutnih informacij je še prezgodaj za oceno več upravnih ukrepov za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, če pa bodo učinkoviti, bodo dodatno okrepili vzdržnost javnih financ.

(8)

Slovenski organi pripravljajo prenovo zakonodaje, ki določa fiskalni okvir, v skladu s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) ter pravom Unije. Sprejeto ustavno pravilo o uravnoteženih javnih financah in načrtovani pravni akti za njegovo izvajanje, zlasti novi zakon o fiskalnem pravilu in spremenjeni zakon o javnih financah, bi morali pomagati zagotoviti, da bo fiskalna disciplina postala sestavni del nacionalnega prava.

(9)

Mesečni podatki o številu novih starostnih upokojencev kažejo na zmerno rast, kar je rezultat izvajanja pokojninske reforme iz decembra 2012. Vendar je še prezgodaj za oceno izvajanja drugega priporočila Sveta o krepitvi dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Rezultate reforme ocenjuje delovna skupina, ki jo sestavljajo člani iz akademskega sveta in javne uprave. Na podlagi njenih ugotovitev namerava vlada pripraviti predloge za dodatne prilagoditve pokojninskega sistema, da se zagotovi njegova vzdržnost po letu 2020.

(10)

Za nadaljnjo omejitev naraščanja stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, je vlada odobrila izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, s katerim naj bi se vzpostavil nov sistem na osnovi zavarovanja. Novi zakon bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2014. Razjasniti je treba financiranje sistema obveznega zavarovanja, vendar bo verjetno temeljilo na obveznih prispevkih aktivnih in neaktivnih prebivalcev ter ne bi smelo povečati skupne stopnje prispevkov za socialno varstvo.

(11)

Slovenija je v zadnjih mesecih pospešila izvajanje strukturnih reform brez vpliva na javne finance, potrebnih za prilagoditev makroekonomskih neravnotežij. Na področju bančnega sektorja prihaja do bistvenega napredka. Kljub temu so ključne reforme za podporo prilagoditvi in rasti še v pripravi in se z njimi precej zamuja, zlasti kar zadeva izvensodno prestrukturiranje podjetij in sprejetje klasifikacije državnih naložb.

(12)

Izvajajo se ukrepi za stabilizacijo bančnega sektorja, predvsem pregled kakovosti sredstev in obremenitveni testi, ki zajemajo skoraj 70 % bančnega sektorja in naj bi bili zaključeni do konca leta 2013. Na podlagi zadevne ocene naj bi se nato oblikovala celovita sektorska strategija za prestrukturiranje, konsolidacijo in dokapitalizacijo bančnega sektorja, ki bi vključevala tudi načrte za odprodajo neposrednih in posrednih deležev javnega sektorja v domačih bankah. Taka odprodaja bi znatno zmanjšala tveganje za ponoven nastanek pogojnih obveznosti v prihodnjih letih.

(13)

Trenutna reforma zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko, če bi bila dobro zasnovana in temeljito izvedena, vključno s hitrim napredkom pri privatizaciji nekaterih podjetij v državni lasti, na eni strani ustvarila prihodke in zmanjšala pogojne obveznosti sektorja država, po drugi pa prispevala k boljšemu in učinkovitejšemu strateškemu upravljanju državnih naložb, zlasti kar zadeva možnosti za pritegnitev tujih vlagateljev –