30.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 301/1

(1)

Portugalska vlada je 2. novembra 2008 potrdila osnutek zakona o nacionalizaciji deležev, ki predstavljajo osnovni kapital banke Banco Português de Negócios, S. A. (v nadaljnjem besedilu: BPN ali banka). Navedeni zakon je bil objavljen 11. novembra 2008 kot zakon št. 62-A/2008 (v nadaljnjem besedilu: zakon o nacionalizaciji). Nacionalizacija BPN brez nadomestila vrednosti je začela veljati 12. novembra.

(2)

Portugalski organi so 5. novembra 2008 Komisiji sporočili, da je portugalska vlada potrdila osnutek zakona. Nato so jo 11. in 13. novembra 2008 obvestili o objavi zakona o nacionalizaciji.

(3)

Komisija je takoj zahtevala nadaljnje informacije o vseh ukrepih državne pomoči, ki bodo odobreni BPN v postopku nacionalizacije, in predložitev načrta prestrukturiranja BPN.

(4)

Portugalska ni predhodno priglasila ukrepov, ki jih je odobrila za BPN. Komisijo je o navedenih ukrepih obvestila z znatno zamudo in po več pozivih, naj to naredi.

(5)

Glede na to je Komisija 14. novembra 2008 zahtevala informacije v zvezi s posameznimi ukrepi državne pomoči za BPN in predložitev načrta prestrukturiranja. Nato je 5. januarja ter 23. in 29. aprila 2009 poslala opomine.

(6)

Portugalski organi so 8. januarja, 28. aprila in 23. junija 2009 odgovorili na zahteve po informacijah, pri čemer niso predložili ne informacij o posameznih ukrepih državne pomoči za BPN ne načrta prestrukturiranja. V dopisu z dne 23. junija 2009 so navedli, da preučujejo možnost izločitve sredstev BPN in prodaje banke.

(7)

Komisija je 17. julija, 4. septembra, 14. septembra in 30. novembra 2009 ter 5. februarja in 16. marca 2010 ponovno poslala zahteve po informacijah.

(8)

Portugalski organi so odgovorili 14. avgusta 2009, pri čemer so navedli, da bo BPN izdala komercialne zapise v skupni vrednosti 2 milijard EUR, ki jih bo z državnim poroštvom vpisala banka Caixa Geral de Depósitos (v nadaljnjem besedilu: CGD). Menili so, da poroštvo temelji neposredno na zakonu o nacionalizaciji in da zato ne more pomeniti državne pomoči. Nato so12. oktobra 2009 predložili dodatne informacije o posredovanju CGD in države. Še dodatne informacije so predložili 21. novembra 2009, 17. in 18. februarja ter 31. marca 2010.

(9)

Po srečanju s portugalskimi organi, ki je potekalo 16. junija 2010, je Komisija 12. avgusta 2010 portugalske organe ponovno pozvala, naj med drugim takoj predložijo načrt prestrukturiranja BPN. Ker načrta niso predložili, je Komisija 31. avgusta 2010 poslala uradni opomin v skladu s členom 5(2) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (zdaj člen 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije) (2).

(10)

Portugalski organi so 14. septembra 2010 poslali dokument Memorando: a nacionalização, a reestruturação e a reprivatização projectada do Banco Português de Negócios, SA (v nadaljnjem besedilu: memorandum z dne 14. septembra 2010), ki je vključeval kratek opis načrta prestrukturiranja BPN in glavne elemente postopka privatizacije.

(11)

Potem ko je Komisija ugotovila, da memorandum z dne 14. septembra 2010 še vedno ne vključuje vseh informacij, je z dopisom z dne 29. septembra 2010 od portugalskih organov zahtevala dodatne informacije. Portugalski organi so z elektronsko pošto z dne 15. novembra 2010 zahtevali podaljšanje roka za odgovor, ki ga je Komisija odobrila z dopisom z dne 18. novembra 2010. Portugalski organi so dodatna pojasnila predložili z dopisom z dne 26. novembra 2010 in elektronsko pošto z dne 25. januarja 2011.

(12)

Komisija je 16. februarja 2011 zahtevala pojasnila o več vprašanjih in dodatne podatke. Portugalski organi so odgovorili 16. marca 2011.

(13)

Komisija se je v okviru srečanj, ki so potekala, preden je bil 17. maja 2011 podpisan memorandum o soglasju med Portugalsko na eni strani ter Mednarodnim denarnim skladom, Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: memorandum o soglasju) (3), 27. aprila 2011 sestala z upravo BPN. V memorandumu o soglasju je bila predvidena prodaja BPN do konca julija 2011. Zato je Komisija 20. maja 2011 poslala zahteve po informacijah o prestrukturiranju banke in načrtovanem postopku prodaje. Ker portugalski organi niso odgovorili, je Komisija 8. julija 2011 poslala opomin in dodatno zahtevo po informacijah, ki je temeljila na tiskovnih poročilih, v skladu s katerimi naj bi BPN prejela dodatna državna sredstva v obliki državnega poroštva. Portugalski organi so pregled postopka privatizacije predložili 5. avgusta 2011.

(14)

Komisija se je 10. avgusta 2011 sestala s portugalskimi organi. Ti so Komisiji na tem srečanju in nato tudi 28. avgusta 2011 predložili dodatne informacije. Komisija je še dodatne informacije prejela 14. septembra in 14. oktobra 2011.

(15)

Komisija je s sklepom z dne 24. oktobra 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep z dne 24. oktobra 2011) pod številko zadeve SA.26909 začela postopek v skladu s členom 108(2) Pogodbe glede domnevne pomoči, dodeljene BPN in banki Banco BIC Português S. A. (v nadaljnjem besedilu: BIC) (4).

(16)

Sklep z dne 24. oktobra 2011 je bil objavljen 20. decembra 2011. V enomesečnem roku Komisija ni prejela pripomb tretjih oseb.

(17)

Portugalska je 9. decembra 2011 Komisiji predložila okvirni sporazum, ki so ga isti dan podpisali BIC in portugalski organi (v nadaljnjem besedilu: okvirni sporazum).

(18)

Portugalska je 20. januarja 2012 odgovorila na ugotovitve iz sklepa z dne 24. oktobra 2011. Portugalski organi so istega dne predložili tudi dodatne informacije, vključno z novim načrtom prestrukturiranja BPN (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja iz januarja 2012) in odgovori na dodatna vprašanja, ki jih je v zvezi z okvirnim sporazumom Komisija predložila 21. decembra 2011. Navedene informacije so bile 3. februarja 2012 dopolnjene s poslovnim načrtom in načrtom za doseganje rentabilnosti, ki ju je pripravil BIC in ki se v tem sklepu štejeta kot sestavni del načrta prestrukturiranja iz januarja 2012. Portugalski organi so 10., 17. in 23. februarja 2012 kot odgovor na dodatna vprašanja, ki jih je Komisija nanje naslovila 8., 14. in 17. februarja 2012, predložili dodatne informacije. Portugalska je 16. marca 2012 Komisiji predložila več zavez.

(19)

Med postopkom je bilo med Portugalsko, BPN in Komisijo izmenjanih veliko informacij ter organiziranih več telekonferenc in srečanj.

(20)

BPN je finančna institucija s sedežem na Portugalskem, ki opravlja različne bančne storitve. Nacionalizirana je bila 11. novembra 2008, ko je bila organizirana v mrežo 213 podružnic (od tega 4 v Franciji) in je imela približno 2 200 zaposlenih, njena bilančna vsota pa je znašala 6,6 milijarde EUR, kar pomeni približno 2 % bilančne vsote portugalskega sektorja bančnega poslovanja s prebivalstvom.

(21)

Po navedbah portugalskih organov (5) je imela BPN od poletja 2008 likvidnostne težave, pri čemer ji je bonitetna agencija Moody’s 18. julija 2008 znižala bonitetno oceno z Baa1 na Baa3 (6). Medtem ko je bilo konec avgusta likvidnostno stanje BPN pozitivno, saj je imela likvidnostni presežek v višini 316 milijonov EUR, se je njeno likvidnostno stanje do 22. oktobra 2008 znatno poslabšalo, saj je njen likvidnostni primanjkljaj znašal 831 milijonov EUR, pri čemer je njeno stanje na depozitnem računu pri Banki Portugalske (v nadaljnjem besedilu: BdP) bistveno odstopalo od povprečnega stanja, ki bi ga morala ohranjati v skladu z zakonskimi omejitvami. Tako je bilo oktobra 2008 sprejetih več pobud za odpravo trenutnih likvidnostnih težav banke in preprečitev neplačil, zlasti z zagotovitvijo posebne likvidnostne pomoči v obliki posojil in drugimi ukrepi, ki sta jih sprejeli BdP in CGD, ki je v državni lasti (7).

(22)

Glede na obseg izgub, ki jih je ustvarila BPN, so portugalski organi menili, da nadaljnja likvidnostna podpora zaradi „velikega tveganja, ki bi mu lahko bili [BdP in CGD] izpostavljeni“, ni izvedljiva (8). Delničarji BPN so predložili načrt, vendar ga je vlada na podlagi mnenja, ki ga je 30. oktobra 2008 izdala BdP, ocenila kot neizvedljivega. Ker BPN zaradi visoke stopnje oslabitev (9) ni več izpolnjevala zahtev glede plačilne sposobnosti, je vlada parlamentu predlagala nacionalizacijo BPN brez nadomestila vrednosti (10). Predlog je bil potrjen 11. novembra 2008 z zakonom o nacionalizaciji.

(23)

Po navedbah portugalskih organov so bile oslabitve posledica nepravilnosti in nezakonitih praks, ki jih je odkrila BdP in so bile ugotovljene pri zunanji reviziji, izvedeni junija 2008, pri čemer so bile v poznejšem poročilu BdP iz leta 2009 opisane kot „goljufivo ravnanje, ki se je stalno in namerno izvajalo na najvišji vodstveni ravni skupine“ (11). Zaradi teh praks so bile uvedene preiskave, začetih je bilo več upravnih postopkov za ugotavljanje kršitev (processos de contra-ordenação) in vložena je bila pritožba na državnem tožilstvu.

(24)

V skladu z zakonom o nacionalizaciji so bile banki CGD dodeljene naloge glede upravljanja BPN, imenovanja članov uprave BPN in določitve ciljev upravljanja BPN v 60 dneh od nacionalizacije. Poleg tega zakon o nacionalizaciji določa, da se za vse ukrepe v zvezi s posojili ali likvidnostno pomočjo, ki jih sprejme CGD „v korist BPN v okviru nacionalizacije ali namesto države, […] dodeli državno poroštvo“ (12).

(25)

Za BPN je bilo že pred nacionalizacijo novembra 2008 sprejetih več ukrepov finančne pomoči, ki so jih portugalski organi opisali kot „posebne ukrepe likvidnostne podpore“ (13). Portugalski organi so 17. februarja 2010 Komisiji sporočili, da je BPN do 30. oktobra 2008 prejela posebno likvidnostno pomoč CGD in BdP v skupnem znesku 501,6 milijona EUR, pri čemer je ta pomoč vključevala štiri posojila v skupnem znesku 315 milijonov EUR (14), ki jih je za BPN odobrila CGD, in nujno likvidnostno pomoč v znesku 186,6 milijona EUR (15), ki jo je oktobra 2008 zagotovila BdP.

(26)

Medtem ko je BdP prejela poplačilo po nacionalizaciji, so bila vsa štiri posojila, ki jih je odobrila CGD, poplačana šele 9. marca 2009, ko je BPN izdala prvi komercialni zapis.

(27)

BPN je marca 2009 izdala komercialni zapis z zajamčenim vpisom CGD in državnim poroštvom v skupnem znesku 2 milijard EUR. Komisija je bila o teh državnih poroštvih obveščena šele 14. avgusta 2009.

(28)

Poleg tega so portugalski organi v dopisu z dne 17. februarja 2010 navedli, da je bil 27. oktobra 2009 CGD odobren vpis dodatnih komercialnih zapisov z državnim poroštvom v znesku 1 milijarde EUR. Komisija je bila nato z elektronsko pošto z dne 14. junija 2010 obveščena, da se je skupni znesek državnega poroštva za komercialne zapise, ki jih je izdala BPN in vpisala CGD, povečal na 4 milijarde EUR, ker je bila aprila 2010 organizirana tretja izdaja komercialnih zapisov BPN, pri čemer jo je CGD vpisala v znesku 1 milijarde EUR.

(29)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je BPN od nacionalizacije, ki je bila izvedena novembra 2008, do junija 2011 stalno uporabljala kredite denarnega trga, ki jih je zagotovila CGD. Dolg BPN banki CGD v skladu z navedenimi kratkoročnimi instrumenti je 28. februarja 2009 znašal že približno 2,2 milijarde EUR. Po podatkih portugalskih organov so se navedeni zneski zmanjšali z izdajo komercialnega zapisa iz uvodnih izjav (27) in (28) (16).

(30)

Izpostavljenost BPN do CGD iz naslova instrumentov denarnega trga je do junija 2011 znašala približno 1 milijardo EUR. Čeprav se je financiranje izvajalo dnevno, je bilo po navedbah portugalskih organov to izvajanje strukturne oblike in z daljšimi obdobji (17), nadomeščeno pa je bilo tudi s četrto in zadnjo izdajo komercialnih zapisov, ki je bila izvedena junija 2011, pri čemer sta bili organizirani dve izdaji po 500 milijonov EUR.

(31)

Po podatkih, ki so jih 3. februarja 2012 predložili portugalski organi, je preostali dolg BPN do banke CGD (razen izdaj komercialnih zapisov) 31. decembra 2011 znašal 433,7 milijona EUR, 31. januarja 2012 pa 232 milijonov EUR.

Preglednica 1

Pregled likvidnostnih sredstev, ki jih je BPN prejela od CGD, na dan 31. decembra 2011

(32)

Opozoriti je treba, da morajo biti v skladu s členom 2(9) zakona o nacionalizaciji vse kreditne linije ali bančne kreditne linije, ki jih CGD zagotovi banki BPN v okviru nacionalizacije, zavarovane s poroštvom portugalske države.

(33)

Zato je jasno, da je bilo za vse zneske iz preglednice 1 zagotovljeno državno poroštvo v skladu s členom 2(9) zakona o nacionalizaciji in da zanje veljajo različne odredbe, ki jih je izdal državni sekretar za zakladnico in finance. Za plačilo državnega poroštva je bila določena stopnja 0,2 % na leto.

(34)

Prvotni načrt prestrukturiranja z dne 13. septembra 2010 (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja iz leta 2010) so portugalski organi predložili Komisiji 16. septembra 2010.

(35)

V navedenem načrtu so portugalski organi pojasnili namero, da bi BPN razdelili na dobro banko in slabo banko ter nato poskusili dobro banko prodati.

(36)

Država je načrtovala izvedbo odprtega razpisnega postopka, v katerem bi prodala „dobro banko“, tj. BPN S.A., ki naj bi ostala izključno banka za poslovanje s prebivalstvom. Navedeni postopek je temeljil na pozivu k prijavi interesa, pri čemer so njegovo specifikacijo (Caderno de Encargos) portugalski organi potrdili 16. avgusta 2010 (19).

(37)

V načrtu prestrukturiranja iz leta 2010 je bilo predvideno, da je več sredstev in obveznosti BPN izključenih iz ponovne privatizacije ter da se prenesejo na tri nove pravne subjekte s posebnim namenom, in sicer na Parvalorem, Parups in Parparticipadas. Ti pravni subjekti s posebnim namenom bi na začetku ostali znotraj BPN, po prodaji pa bi se prenesli na državo. Posojila in krediti bi se prenesli na Parvalorem, nepremičnine in investicijski skladi na Parups, odvisne družbe pa na Parparticipadas. Portugalski organi so ocenili, da bodo na pravne subjekte s posebnim namenom prenesena sredstva v skupnem znesku 3 885 milijonov EUR, pri čemer bo na Parvalorem prenesenih 2 507 milijonov EUR, na Parups 1 228 milijonov EUR, na Parparticipadas pa 150 milijonov EUR.

(38)

Posojila naj bi se prenesla po nominalni vrednosti, enote skladov, vrednostni papirji in nepremičnine po nakupni ceni, podjetja v lasti BPN pa po knjigovodski vrednosti. Portugalski organi so ocenili, da so celotne oslabitve decembra 2010 znašale skupaj 1 798 milijonov EUR, pri čemer so bile porazdeljene na naslednji način: i) posojila: 1 474 milijonov EUR, ii) nepremičnine: 16 milijonov EUR, iii) enote skladov: 247 milijonov EUR in iv) vrednostni papirji: 61 milijonov EUR. Po informacijah, ki so jih 20. januarja 2012 predložili portugalski organi, so bila ta sredstva 23. in 30. decembra 2010 prenesena na pravne subjekte s posebnim namenom (20). Vendar so pravni subjekti s posebnim namenom ostali del BPN do 15. februarja 2012, ko so bili izločeni iz BPN in preneseni na drugo podjetje pod nadzorom države.

(39)

Po navedbah portugalskih organov je prenos sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom temeljil na objektivnih merilih, pri čemer sta bila upoštevana obseg oslabitev in dejstvo, da nekatere dejavnosti BPN po nacionalizaciji niso bile osnovne (potrošniška posojila, investicijsko bančništvo, upravljanje premoženja, upravljanje investicijskih skladov, zavarovalništvo in mednarodno poslovanje). BPN naj bi se ponovno uveljavila izključno kot banka za poslovanje s prebivalstvom z manjšo izpostavljenostjo do negotovosti na področju medbančnih kreditov.

(40)

Pravni subjekti s posebnim namenom so prevzem sredstev financirali z dvema kreditnima linijama v znesku 3 895 milijonov EUR, ki sta vključevali obveznice z državnim poroštvom za 3 100 milijonov EUR, ki jih je pridobila CGD, in posojila CGD z zastavljenim premoženjem v skupni vrednosti 795 milijonov EUR. S prihodki od prodaje sredstev pravnim subjektom s posebnim namenom je lahko BPN odplačala 3 900 milijonov EUR, ki jih je prejela od CGD, tj. 3 600 milijonov EUR od prvotnih 4 milijard EUR za komercialni zapis (kar pomeni, da BPN še vedno ni plačala 400 milijonov EUR za komercialni zapis s poroštvom države) in 300 milijonov EUR za kratkoročna posojila denarnega trga.

(41)

Po prenosu sredstev se je bilančna vsota BPN zmanjšala za približno 30 %.

(42)

Da bi lahko BPN izpolnila zakonske in regulativne zahteve (doseganje 9 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala za leto 2011 (21)) in ker bi bil lastni kapital BPN po prenosu sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom še vedno negativen, bi morala država po informacijah portugalskih organov dokapitalizirati BPN za približno 417 milijonov EUR (22).

(43)

Osnovna cena za BPN (brez sredstev, ki se prenesejo na pravne subjekte s posebnim namenom) v javnem razpisu, ki ga je objavila Portugalska, je bila 171,1 milijona EUR, pri čemer je temeljila na vrednotenju zunanjih svetovalcev, tj. družbe Deloitte ([…] (23) milijonov EUR) in banke Deutsche Bank ([…] milijonov EUR). Nova uprava BPN, ki izhaja iz CGD, je medtem začela postopek prestrukturiranja banke. Stroški poslovanja so se od decembra 2008 do decembra 2010 zmanjšali za [1–10] %; dejavnost BPN je bila omejena, da bi vzpostavili banko, ki bi poslovala izključno na področju komercialnega bančništva za prebivalstvo. Dejavnosti so bile omejene delno zaradi zmanjšanja vlog po nacionalizaciji, delno pa tudi zaradi prenosa sredstev na tri pravne subjekte s posebnim namenom. S temi ukrepi so se leta 2010 izgube s [150–250] milijonov EUR, kolikor so znašale leta 2009, zmanjšale na [50–150] milijonov EUR. Nova uprava je v začetku leta 2009 uvedla […] novih produktov in kampanj, da bi izboljšali ugled banke in povečali obseg njenih produktov. Poleg tega je sprejela ukrepe za izboljšanje sistemov banke za obvladovanje tveganj in notranji nadzor.

(44)

Na prva javna razpisa za privatizacijo se do 30. septembra oziroma 30. novembra 2010 ni odzvala nobena zainteresirana stran.

(45)

Po neuspešnem postopku javnega razpisa je Portugalska januarja 2011 izrazila namero za prestrukturiranje BPN, pri čemer bi banka z imenovanjem novega upravnega odbora, ki ne bi bil odvisen od CGD, postala bolj neodvisna od CGD. Načrtovala je tudi pospešeno operativno sanacijo BPN s ponovno opredelitvijo blagovne znamke banke in njene celostne podobe ter s poostritvijo sanacijskega načrta z zmanjšanjem stroškov in izboljšanjem dinamike poslovanja. Vendar Komisija kljub več zahtevam ni prejela posodobljenega načrta prestrukturiranja.

(46)

Vlada se je v memorandumu o soglasju z dne 17. maja 2011 zavezala, da bo začela nov postopek privatizacije.

(47)

Portugalski organi so se v navedenem memorandumu zavezali, da bodo „pospešeno začeli postopek prodaje banke Banco Português de Negócios (BPN) brez določitve najnižje cene. Zato je bil Evropski komisiji v potrditev v skladu s pravili konkurence predložen nov načrt. Cilj je bil najti kupca najpozneje do konca julija 2011. Za lažjo izvedbo prodaje so bili iz BPN izločeni trije obstoječi pravni subjekti s posebnim namenom, ki vključujejo nedonosna in neključna sredstva, pri čemer bi lahko nanje v pogajanjih z možnimi kupci prenesli še več sredstev. Poleg tega je BPN uvedla dodaten program ukrepov za občutnejše zmanjšanje stroškov, da bi postala bolj zanimiva za vlagatelje. Ko bo oblikovana rešitev, bo terjatve z državnim poroštvom, ki jih ima CGD do BPN, in vse s tem povezane pravne subjekte s posebnim namenom prevzela država v skladu s časovnim razporedom, ki bo takrat opredeljen“ (24).

(48)

Tretji poskus privatizacije se je začel v začetku maja 2011, pri čemer v skladu z memorandumom o soglasju ni bila določena najnižja cena, da bi našli kupca za BPN do 31. julija 2011.

(49)

Izveden je bil javni razpis, v okviru katerega je bil vzpostavljen stik z možnimi zainteresiranimi kupci. Pripravljen je bil tudi pregled naložbenih priložnosti (Investment Opportunity Overview). V skladu s pregledom naložbenih priložnosti so morale zainteresirane strani predložiti ponudbo za do 100 % delnic BPN, vendar so lahko zahtevale, da se iz bilance stanja BPN izključijo dodatna sredstva in obveznosti. Poleg tega so lahko zahtevale scenarije z večjo dokapitalizacijo. Med BPN in možnimi ponudniki je bil podpisan memorandum o postopkovnih pravilih, ki je ponudnikom omogočal dostop do podatkovne sobe, vzpostavljene 15. junija 2011 za obdobje petih tednov.

(50)

Do 20. julija 2011 so bile predložene štiri zavezujoče ponudbe. Te ponudbe sta analizirala upravna odbora CGD in BPN, ki sta svoje mnenje predložila delničarju, tj. državi, do 25. julija 2011.

(51)

Trije od štirih ponudnikov, ki so predložili zavezujoče ponudbe, so bili izločeni. Po navedbah portugalskih organov dva ponudnika (Montepio in Aníbal Ribeiro) nista izpolnjevala zahtev iz memoranduma, ki je bil podpisan z BPN (25). Montepio ni predložil ponudbe za nakup delnic BPN, ampak le za nekatera sredstva in obveznosti, medtem ko Aníbal Ribeiro ni zagotovil zadostnih dokazil o poslovodnih in finančnih zmogljivostih za vodenje banke. Tretja ponudba, ki jo je predložila skupina NEI (26), je izpolnjevala zahteve iz memoranduma, vendar v njej niso bila zagotovljena zadostna dokazila o zmogljivostih za vodenje banke in finančni zmogljivosti za prevzem prihodnjih potreb BPN po kapitalu.

(52)

Na podlagi edine veljavne ponudbe, ki jo je v razpisnem postopku 20. julija 2011 predložila banka BIC (v nadaljnjem besedilu: ponudba BIC z dne 20. julija 2011), se je vlada 31. julija 2011 odločila za nadaljevanje ekskluzivnih pogajanj z BIC.

(53)

Potem ko je BdP banki BIC 9. oktobra 2007 izdala dovoljenje za izvajanje dejavnosti komercialnega bančništva, je BIC to dejavnost na Portugalskem dejansko začela izvajati maja 2008, pri čemer sta bili njeni glavni dejavnosti poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalstvom. Glavni delničar BIC je skupina vlagateljev iz Angole, pomembnejši delničarji pa so tudi portugalski delničarji, kot je Amorim Projectos SGPS, SA (s 25-odstotnim deležem). Prihodki banke BIC so decembra 2010 znašali 389 milijonov EUR, njena bilančna vsota pa 1 milijardo EUR, pri čemer je 31. marca 2011 BIC imela 32 milijonov EUR kapitala in 7 podružnic. Po podatkih, ki jih je predložila Portugalska, je tržni delež BIC na tržnih segmentih, na katerih posluje, manjši od 1 % (27).

(54)

Po podatkih, ki so jih predložili portugalski organi, so se pogajanja z BIC po ponudbi BIC z dne 20. julija 2011 (28) končala, ko je bil 9. decembra 2011 podpisan okvirni sporazum o prodaji banke BPN banki BIC (29).

(55)

V ponudbi BIC z dne 20. julija 2011 so bili določeni le splošni pogoji, pri čemer so bile opredeljene naslednje točke:

(56)

Na podlagi pogajanj, ki so trajala približno pet mesecev, je v okvirnem sporazumu določeno:

(57)

V skladu z načrtom prestrukturiranja iz januarja 2012 bo združeni subjekt, ki nastane s prodajo BPN banki BIC (v nadaljnjem besedilu: združeni subjekt), z dobičkom posloval po […] letih, če se upoštevata osnovni scenarij in tudi manj ugoden scenarij. Zato je ocenjeno, da se bo delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala združenega subjekta z [10–15] % skupne tveganju prilagojene aktive združenega subjekta po prvem letu zmanjšal na […] % po petem letu. Predvideno zmanjšanje bo posledica negativnih rezultatov v prvih letih zaradi prestrukturiranja, ki ga bo izvedla BIC, in okrepljene dejavnosti banke, ki se bo povečala, da bi z večjim obsegom posojil gospodarstvu zagotovili njeno ponovno doseganje rentabilnosti. Prestrukturiranje bo vključevalo naložbe v bančne poslovalnice in podobo banke, v povezovanje procesov, postopkov in organizacijo ter v informacijsko tehnologijo. Donosnost lastniškega kapitala se bo z –[1–5] % v letu 1 predvidoma povečala na +[1–5] % v letu 5, medtem ko se bo donosnost celotnih sredstev z –[0–2] % v letu 1 predvidoma povečala na +[0–2] % v letu 5.

(58)

Po manj ugodnem scenariju, ki predvideva višjo stopnjo nedonosnih posojil in višje stroške financiranja, se bo delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala z [10–15] %, kolikor je znašal konec leta 1, v letu 5 predvidoma zmanjšal na [8–12] %.

(59)

Portugalska država je 15. februarja 2012 vložila v BPN kapital v znesku 600 milijonov EUR (37).

(60)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 izrazila dvom, ali:

(61)

Komisija ni prejela pripomb tretjih strani.

(62)

Portugalski organi so navedli, da načrt prestrukturiranja iz januarja 2012 izpolnjuje zahteve iz sporočila o prestrukturiranju. Poleg navedenega načrta so portugalski organi z dopisom z dne 20. januarja 2012 predložili več ugotovitev o sklepu z dne 24. oktobra 2011.

(63)

Portugalski organi menijo, da tri vrste ukrepov v korist BPN ne pomenijo državne pomoči.

(64)

Prvič, Portugalska je navedla, da ukrepi podpore, ki so bili odobreni BPN pred nacionalizacijo, tj. nujna likvidnostna pomoč in štiri posojila, ki jih je CGD odobrila oktobra 2008, ne pomenijo državne pomoči. Po njenem mnenju je BdP nujno likvidnostno pomoč dodelila neodvisno, pri čemer so bile določene zamudne obresti, BPN pa je zagotovila zavarovanje s premoženjem. Posojila CGD iz oktobra 2008 so bila odobrena po tržnih pogojih s konkurenčno obrestno mero in ustreznim poroštvom, zato BPN z njimi ni pridobila gospodarske prednosti.

(65)

Drugič, Portugalska zanika, da je financiranje, ki ga je CGD odobrila banki BPN po njeni nacionalizaciji (posli medbančnega denarnega trga in prevzem izdaje komercialnega zapisa s strani CGD), pomenilo državno pomoč. Portugalska meni, da so bili to komercialni posli, katerih roki in pogoji so enakovredni primerljivim poslom, ki jih izvajajo preudarni vlagatelji v tržnem gospodarstvu. Zato BPN z njimi ni pridobila gospodarske prednosti.

(66)

Poleg tega portugalski organi menijo, da banki BIC kot kupcu banke BPN ni bila dodeljena državna pomoč. Po mnenju portugalskih organov je bil postopek prodaje pregleden, objektiven in nediskriminacijski. Predlog BIC je bil v ekonomskem smislu na splošno najugodnejši, zato je treba šteti, da izraža tržno ceno. V okvirnem sporazumu, podpisanem 9. decembra 2011, so večinoma upoštevani pogoji iz ponudbe BIC z dne 20. julija 2011. Poleg tega portugalski organi ne glede na negativno prodajno ceno menijo, da bi morala država v primeru edine druge možne rešitve, ki ne bi vključevala prodaje, (tj. v primeru likvidacije BPN) prevzeti večjo finančno obremenitev, kar bi ogrozilo stabilnost nacionalnega finančnega sistema.

(67)

Hkrati Portugalska priznava, da nekateri ukrepi, ki so bili odobreni BPN, pomenijo državno pomoč. Ti ukrepi so državno poroštvo za komercialni zapis, ki ga je izdala BPN, prenos nekaterih sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom, ki je bil izveden leta 2010, dokapitalizacija BPN, ki je bila zaradi prodaje izvedena 15. februarja 2012, in nekateri ukrepi, odobreni v zvezi z načrtovano prodajo banki BIC (na primer državno poroštvo za program komercialnih zapisov, ki se bo izvajal po prodaji).

(68)

Poleg tega Portugalska meni, da so vsi ukrepi, ki pomenijo državno pomoč, združljivi z zakonodajo EU, ker so v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe namenjeni odpravljanju resne motnje v portugalskem gospodarstvu.

(69)

Po navedbah Portugalske načrt prestrukturiranja iz januarja 2012 omogoča, da BPN brez dodatne pomoči ponovno doseže dolgoročno rentabilnost. Prvič, država je prestrukturirala BPN z izločitvijo sredstev in prenosom nekaterih sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom, z zmanjšanjem njene prisotnosti na trgu za več kot 50 % in prenehanjem dejavnosti, ki za banko, ki posluje s prebivalstvom, niso bile osnovne, ter z različnimi ukrepi za obvladovanje tveganja in preudarno poslovno politiko. Drugič, po projekcijah BIC in v skladu z načrtom prestrukturiranja bi moral združeni subjekt po vključitvi BPN v strukturo BIC začeti dosegati pozitivne rezultate […], če se upoštevata osnovni scenarij in tudi manj ugoden scenarij. Tretjič, negativna prodajna cena je sprejemljiva, ker je likvidacija za državo dražja in bi ogrozila finančno stabilnost.

(70)

Portugalska meni, da so sprejeti ukrepi omejeni na najmanjšo potrebno raven, ki zagotavlja stabilnost portugalskega finančnega sektorja in omogoča ponovno doseganje rentabilnosti BPN.

(71)

Poleg tega Portugalska meni, da je bil scenarij prodaje edina možnost poleg dražjega scenarija likvidacije. Z drugimi možnostmi (vključitvijo v strukturo CGD in samostojnim prestrukturiranjem) ne bi ustvarili dovolj sredstev po neto sedanji vrednosti za povrnitev začetne naložbe, ki bi bila potrebna. Portugalska ocenjuje, da stroški prodaje banki BIC znašajo od približno […] milijonov EUR do […] milijonov EUR (brez možnega učinka nekaterih prihodnjih nepredvidenih odhodkov, ki po mnenju Portugalske ne bodo realizirani) in so nižji od stroškov likvidacije, ki bi nastali v skladu z različnimi scenariji.

(72)

Poleg tega je bila po navedbah Portugalske likvidnostna pomoč, odobrena BPN v obliki poroštva za izdajo komercialnega zapisa BPN po nacionalizaciji, nujna, da bi zagotovili neprekinjeno poslovanje banke med prestrukturiranjem.

(73)

V zvezi z izbiro sredstev, prenesenih na pravne subjekte s posebnim namenom, Portugalska meni, da so bila pri tem uporabljena objektivna merila ter upoštevan cilj spodbuditi dolgoročno rentabilnost BPN in privabiti možne zainteresirane kupce k sodelovanju v postopku ponovne privatizacije. Poleg tega je Portugalska navedla, da so dodatni prenosi sredstev v okviru prodaje banki BIC ustrezni za zagotovitev prihodnje rentabilnosti BPN in omejeni na najmanjšo potrebno raven, ki omogoča prodajo.

(74)

Portugalska je navedla, da naj bi se s povečanjem kapitala BPN, ki je bilo izvedeno 15. februarja 2012, preprečil kapitalski primanjkljaj BPN v obdobju, ki ga zajema načrt prestrukturiranja iz januarja 2012. V skladu s projekcijami iz načrta za navadni lastniški temeljni kapital se bo njegov delež leta 2016 po osnovnem scenariju predvidoma zmanjšal na [10–15] %, po manj ugodnem scenariju pa na [8–12] %, pri čemer konec leta 2012 začne veljati najnižja obvezna stopnja 10 %. Portugalska je navedla tudi, da so prodajni pogoji, ki jih je ponudila BIC v odprtem in preglednem postopku prodaje brez najnižje cene, najnujnejši za zagotovitev prihodnje rentabilnosti BPN, ker bi bila likvidacija dražja za državo in bi lahko ogrozila finančno stabilnost.

(75)

Poleg tega Portugalska meni, da so si ali si bodo nekdanji delničarji BPN in banka BPN ustrezno delili stroške postopka prestrukturiranja, kar zagotavlja primerno porazdelitev bremena. Nekdanji delničarji BPN niso prejeli nadomestila zaradi nacionalizacije in so izgubili celoten kapital, ki so ga vložili v banko.

(76)

Vendar po mnenju Portugalske ni primerno zahtevati, da so v porazdelitev bremena vključeni komitenti, ki so prispevali k nastanku podrejenega dolga BPN, če se upoštevajo posebne okoliščine pri prodaji navedenih instrumentov […]. V nekaterih primerih BPN v skladu s tehničnimi specifikacijami produktov ne more zavrniti plačila obresti komitentom za nadomestilo kapitala.

(77)

Po navedbah Portugalske je k postopku prestrukturiranja znatno prispevala tudi BPN, saj je bila po nacionalizaciji zamenjana njena uprava, bistveno sta bili spremenjeni njeni poslovna politika in politika obvladovanja tveganja, poleg tega pa se bo obseg njenega poslovanja zmanjšal za več kot 50 %.

(78)

Portugalska priznava, da je knjigovodska vrednost, po kateri je bil izveden prenos sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom, presegala realno ekonomsko vrednost sredstev in da država pri prenosu ni prejela plačila. Vendar Portugalska meni, da je prispevek BPN zagotovljen z nacionalizacijo brez nadomestila vrednosti, po kateri je bilo izvedeno temeljito prestrukturiranje. Portugalska je navedla, da bi bila kakršna koli prednost, ki bi jo lahko BPN pridobila zaradi izločitve sredstev in njihovega prenosa na pravne subjekte s posebnim namenom, delno izravnana z najvišjo možno ceno ponovne privatizacije banke. Poleg tega Portugalska meni, da je plačilo za državno poroštvo ustrezno. Čeprav je plačilo nižje (0,2 % na leto) od zahtevanega plačila za državna poroštva (38), bi bili vsi morebitni dodatni prihodki BPN (ali kakršni koli nerealizirani odhodki) med postopkom prestrukturiranja ugodni za državo, ki ima zdaj v lasti vse delnice BPN.

(79)

V zvezi s povečanjem kapitala BPN, ki je bilo izvedeno 15. februarja 2012, je Portugalska dodala, da se s tem ne bo spremenila struktura delničarjev BPN in da bo kapitalski vložek vsaj delno povrnjen s prodajo BPN, saj so bili s tem preprečeni še višji stroški, ki bi nastali z likvidacijo.

(80)

Poleg tega Portugalska meni, da ukrepi, ki jih je sprejela ali jih bo sprejela država, ne izkrivljajo konkurence. Portugalska opozarja, da bo tržni delež združenega subjekta manjši od 1 % ([0–1]-odstotni tržni delež v bančnem sektorju, tj. 14. mesto glede posojil komitentom in 15. mesto glede vlog). Ukrepi verjetno ne bodo negativno vplivali niti na vstop tujih bank na domači trg, kar dokazuje tudi dejstvo, da je BIC v lasti angolske finančne skupine. Po mnenju Portugalske tudi ni moralnega tveganja, ker je banka nacionalizirana in njena uprava odstavljena, ker njeni delničarji niso prejeli nadomestila in je bila banka temeljito prestrukturirana.

(81)

Poleg tega Portugalska meni, da je veliko ukrepov, ki so bili sprejeti v postopku, ustreznih in zadostnih za omejitev kakršnega koli izkrivljanja konkurence. BPN je zmanjšala svojo prisotnost na trgu pred nacionalizacijo (9. največja banka na Portugalskem s tržnimi deleži od [1–5] % do [1–5] % na posameznih trgih), bila je prestrukturirana, njena prisotnost na trgu se je zmanjšala za več kot 50 % in ponovno se je usmerila zlasti v poslovanje s prebivalstvom. Nacionalizacija ni vključevala nadomestila nekdanjim delničarjem, po njej pa sta bili spremenjeni poslovna strategija in politika obvladovanja tveganja BPN.

(82)

Poleg tega je bil po mnenju portugalskih organov postopek prodaje BPN odprt in pregleden. Za BIC velja tudi prepoved izplačila dividend do leta 2016, kar zagotavlja, da bo finančna pomoč, dodeljena BPN, uporabljena za zagotovitev dolgoročne rentabilnosti banke. Sporazum o delitvi dobička med državo in BIC, če bodo rezultati presegali znesek […] milijonov EUR, omogoča državi povrnitev dela stroškov zaradi prestrukturiranja banke. Zaveza BIC, da se v poslovni komunikaciji ne bo sklicevala na prejeto državno pomoč, po navedbah portugalskih organov zagotavlja, da se pomoč ne uporablja na način, ki bi negativno vplival na konkurente. Druge možne zaveze iz smernic Komisije o prestrukturiranju bank (na primer spodbujanje odprtosti trga, omejitve tržnega deleža ali odprodaja dodatnih sredstev in dejavnosti) v primeru prestrukturiranja BPN niso ustrezne.

(83)

V zvezi z izvajanjem načrta prestrukturiranja se portugalski organi zavezujejo glede naslednjih točk:

(84)

Delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala BPN na dan prodaje banki BIC ne bo presegal [10–18] %.

(85)

Če se banka BIC ali združeni subjekt odloči, da bo po prodaji vrnil posojila državi ali drugemu subjektu pod nadzorom države, vrne državi kapital, povezan z navedenimi posojili, v znesku [10–18] % tveganju prilagojene aktive posojil.

(86)

Banka BIC in združeni subjekt ne smeta prenesti nedonosnih posojil na državo ali drug subjekt pod nadzorom države po letu [> 2013].

(87)

Banka BIC ali združeni subjekt prenese nedonosna posojila na državo ali drug subjekt pod nadzorom države pod pogoji iz uvodne izjave (85) zgoraj le, če je v celoti izčrpal rezervacije, ki so na dan prodaje na voljo na računih BPN.

(88)

Sedanja kreditna linija za [150–500] milijonov EUR iz okvirnega sporazuma, ki je povezana s programom komercialnih zapisov BPN in za katero jamči država, se po […] letih od dneva prodaje ne podaljša.

(89)

Za plačilo bančne kreditne linije v znesku [200–400] milijonov EUR, ki jo CGD odobri banki BIC ali združenemu subjektu, velja najmanj obrestna mera EURIBOR + […] bazičnih točk.

(90)

Portugalska bo do 31. decembra 2016 zahtevala predhodno odobritev Komisije, preden bo CGD ali država banki BIC ali združenemu subjektu po prodaji odobrila kreditne linije ali poroštva.

(91)

Banka BIC in združeni subjekt do 31. decembra 2016 ne bosta izvedla nobenega prevzema podjetja, razen če je skupna bruto kumulativna nakupna cena, ki jo plačata banka BIC in združeni subjekt za vse prevzeme v poslovnem letu, nižja od […] milijonov EUR. Pri izračunu skupne bruto kumulativne nakupne cene katerega koli takšnega prevzema se ne upošteva prevzem ali prenos dolga v zvezi s takšnimi prevzemi.

(92)

Banka BIC, združeni subjekt in Portugalska do 31. decembra 2016 ne bodo uveljavljali nakupnih opcij v zvezi s podrejenim dolgom, ki ga izda BPN pred dnem prodaje.

(93)

Banka BIC ali združeni subjekt se v svojih trženjskih kampanjah in sporočilih za vlagatelje ne bo skliceval na uporabo državne pomoči.

(94)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Glede na to se državni ukrep šteje za državno pomoč, če izpolnjuje naslednja štiri (kumulativna) merila:

(95)

Portugalska meni, da ukrepi, ki so bili odobreni BPN pred nacionalizacijo, ne pomenijo državne pomoči. Ti ukrepi vključujejo nujno likvidnostno pomoč in štiri posojila, ki jih je CGD odobrila pred nacionalizacijo BPN oktobra in novembra 2008.

(96)

Kot so portugalski organi v zvezi z nujno likvidnostno pomočjo opozorili v ugotovitvah o sklepu z dne 24. oktobra 2011, je BdP odločitev o nujni likvidnostni pomoči, odobreni BPN pred nacionalizacijo, sprejela neodvisno, pri čemer so bile določene zamudne obresti in je jamstvo zagotovila BPN, medtem ko državno poroštvo ni bilo dano.

(97)

Ob dodelitvi nujne likvidnostne pomoči (17. in 27. oktobra 2008) odločitev o plačilni sposobnosti in nacionalizaciji BPN še ni bila sprejeta (ti odločitvi sta bili sprejeti šele v začetku novembra 2008). Nujna likvidnostna pomoč ni bila del večjega paketa pomoči, ampak je BdP z njo ponudila likvidnostna sredstva v okviru svojih običajnih dejavnosti.

(98)

Zato Komisija ugotavlja, da nujna likvidnostna pomoč, ki jo je BdP zagotovila BPN, v skladu s sporočilom o bančništvu (39) ne pomeni državne pomoči.

(99)

Komisija v zvezi s posojili, ki jih je odobrila CGD, ugotavlja, da je BPN pred nacionalizacijo prejela posojila CGD v skupni vrednosti 315 milijonov EUR in ne 235 milijonov EUR (40).

(100)

Komisija ugotavlja, da je CGD v popolni lasti države, ki imenuje člane upravnega odbora. Pri ugotavljanju, ali je mogoče posojila pripisati državi, je treba oceniti posamezne okoliščine, v katerih so bila posojila odobrena, in nato opredeliti, ali je CGD ravnala v nasprotju z običajno poslovno prakso. V zvezi s tem so pomembne naslednje ugotovitve.

(101)

Prvič, ob dodelitvi prvih treh posojil oktobra 2008 je bilo že splošno znano, da je BPN v težavah. Po navedbah portugalskih organov je BPN imela likvidnostne težave od poletja 2008, kar dokazujejo velike spremembe na najvišji vodstveni ravni BPN (dve spremembi od začetka leta 2008), revizije BPN, ki jih je junija opravila BdP, in dejstvo, da je bonitetna agencija Moody’s banki BPN 18. julija 2008 znižala bonitetno oceno na Baa3. Poleg tega so bila drugo, tretje in četrto posojilo dodeljena po 22. oktobru 2008, ko je bilo likvidnostno stanje BPN po navedbah Portugalske izredno slabo. Vsak posojilodajalec, ki ravna v skladu z običajno poslovno prakso, bi od BPN pred odobritvijo dodatnega posojila zahteval informacije, potrebne za razumevanje njenega likvidnostnega stanja in zmožnosti odplačevanja posojil, in bi bil tako seznanjen z negotovim finančnim položajem BPN.

(102)

Drugič, zneski posojil so bili glede na trenutno bilanco stanja BPN in njene obveznosti zelo visoki, kar je za CGD pomenilo znatno posamezno izpostavljenost do banke v težavah.

(103)

Tretjič, posojila so bila odobrena oktobra in novembra 2008, tj. kmalu po propadu banke Lehman Brothers, ko so bili medbančni trgi zelo nedostopni ne le za banke v velikih likvidnostnih težavah, ampak tudi za najmočnejše mednarodne finančne institucije.

(104)

Četrtič, Komisija v zvezi s četrtim posojilom ugotavlja, da CGD ni le upravljala BPN v interesu države v skladu s členom 2(7) zakona o nacionalizaciji, ampak je v skladu s členom 2(9) zakona o nacionalizaciji pridobila tudi državno poroštvo za vse kredite in likvidnostna sredstva, ki jih lahko odobri banki BPN v okviru nacionalizacije in „namesto države“.

(105)

Glede na finančne in gospodarske razmere na splošno ter zlasti glede na splošno znane težave BPN je malo verjetno, da bi banki BPN zadevna likvidnostna sredstva zagotovila druga institucija, zato so portugalski organi likvidnostne ukrepe CGD opredelili kot „posebne“ (glej uvodno izjavo (25)).

(106)

Glede na vse navedeno Komisija ugotavlja, da odločitev CGD o odobritvi zadevnih posojil banki BPN pred njeno nacionalizacijo ni bila običajna poslovna odločitev. Šteti je treba, da se lahko ta odločitev pripiše neposredno državi. Zato posojila vključujejo državna sredstva.

(107)

Ker je lahko BPN s posojili pridobila likvidnostna sredstva, ki jih sicer na trgu ne bi mogla pridobiti, je s tem postala likvidna, kar je bilo med drugim potrebno za njeno nadaljnje poslovanje in konkuriranje za posojila in vloge na bančnih trgih, na katerih je poslovala.

(108)

Zato Komisija meni, da je BPN pridobila gospodarsko prednost.

(109)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so bili sprejeti izključno v korist BPN.

(110)

Ne glede na navedbo Portugalske, da je bila BPN pred nacionalizacijo šele deveta največja banka v portugalskem bančnem sektorju, so posojila CGD izkrivljala ali bi lahko izkrivljala konkurenco, ker je BPN s tem pridobila prednost pred drugimi konkurenčnimi bankami, saj je prejela likvidnostna sredstva, ki jih sicer na trgu ne bi mogla pridobiti.

(111)

Ob upoštevanju dejstva, da je BPN ob odobritvi posojil poslovala na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, med drugim tudi prek svoje francoske odvisne družbe, bi lahko ukrepi prizadeli tudi trgovino med državami članicami.

(112)

Zato Komisija meni, da štiri posojila v skupnem znesku 315 milijonov EUR, ki jih je oktobra in novembra 2008 banki BPN odobrila CGD, pomenijo državno pomoč.

(113)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 že ugotovila, da nacionalizacija ne pomeni državne pomoči v korist delničarjev BPN.

(114)

Po nacionalizaciji BPN so bili odobreni naslednji ukrepi, ki niso bili neposredno povezani s prodajo banki BIC:

(115)

Državno poroštvo, ki je bilo po nacionalizaciji odobreno BPN za komercialni zapis, ki ga je izdala BPN (in pravni subjekti s posebnim namenom) in vpisala CGD, je neposredno financirala država članica. Poleg tega so morale biti v skladu s členom 2(9) zakona o nacionalizaciji vse kreditne linije ali bančne kreditne linije, ki jih je CGD zagotovila banki BPN (in pravnim subjektom s posebnim namenom) v okviru nacionalizacije, zavarovane s poroštvom portugalske države. Zato vsa finančna sredstva, ki jih je CGD zagotovila banki BPN (ali pravnim subjektom s posebnim namenom) po nacionalizaciji, nedvomno vključujejo državna sredstva.

(116)

Poleg tega je treba opozoriti, da je finančna sredstva banki BPN ali pravnim subjektom s posebnim namenom po nacionalizaciji zagotovila izključno CGD in da se je njena izpostavljenost postopno povečala, ker so druge obveznosti zapadle, pri čemer jih prvotni posojilodajalci niso obnovili ali niso bile nadomeščene s posojili drugih institucij. Dejstvo, da nadomestni viri financiranja za BPN niso bili na voljo, glede na njene splošno znane finančne težave in negotovo prihodnost ni presenetljivo.

(117)

Z državnimi poroštvi je BPN prejela finančno pomoč, ko zanjo ni bilo drugih možnosti na trgu.

(118)

Z njimi je lahko BPN še naprej poslovala na trgu, konkurirala pri poslih (ne le pri nadaljnjem izvajanju poslov, ampak tudi pri pridobivanju novih poslov) ter izpolnjevala obveznosti do komitentov in drugih udeležencev na trgu.

(119)

Glede na to Komisija ugotavlja, da je BPN z državnimi poroštvi pridobila gospodarsko prednost.

(120)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so bili sprejeti v korist točno določenega subjekta, tj. BPN. Poleg tega so bili v zvezi z delom bančne kreditne linije, ki se je izvajala po prodaji, sprejeti tudi v korist združenega subjekta.

(121)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(122)

BPN je lahko z državnimi poroštvi, ki so ji bila odobrena, prejela znatna finančna sredstva, ki na trgu niso bila na voljo in s katerimi je pridobila selektivno prednost. Zaradi državnih poroštev je lahko BPN še naprej poslovala na trgu in opravljala dejavnosti, ne da bi nanjo negativno vplivale pretekle okoliščine. Državna poroštva pomenijo državno pomoč.

(123)

Izločitev nekaterih sredstev iz BPN in njihov prenos na pravne subjekte s posebnim namenom, ki so v popolni lasti države članice, pomeni, da država članica prevzame celotno finančno odgovornost zanje in prevzame vsa tveganja za sredstva v pravnih subjektih s posebnim namenom, pri čemer so lahko vsaj nekatera od njih neizterljiva. Zato ukrep vključuje državna sredstva.

(124)

Komisija meni, da prenos sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom pred prodajo in po knjigovodski vrednosti 3,9 milijarde EUR (pri čemer so oslabitve ocenjene na 1,8 milijarde EUR) pomeni prednost za BPN, ker ni bila zagotovljena predhodna preglednost, ker sredstva niso bila ovrednotena po tržni ceni in ker država pri prenosu ni prejela plačila.

(125)

Komisija meni, da je BPN s prenosom sredstev po knjigovodski vrednosti namesto po tržni vrednosti pridobila gospodarsko prednost pred konkurenti.

(126)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so bili sprejeti v korist točno določenega subjekta, tj. BPN.

(127)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(128)

Poleg ukrepov, ki so bili za BPN odobreni po nacionalizaciji in niso bili povezani s prodajo banki BIC, so bili odobreni tudi dodatni ukrepi, povezani s prodajo banki BIC. Ti zajemajo:

(129)

Dokapitalizacija BPN v znesku 600 milijonov EUR je bila izvedena 15. februarja 2012. Navedeni ukrep je zaradi prodaje banki BIC izvedla neposredno država z državnimi sredstvi.

(130)

Z dokapitalizacijo BPN v znesku 600 milijonov EUR, ki je bila izvedena 15. februarja 2012, je bil banki BPN ob prodaji zagotovljen lastniški kapital v znesku [200–400] milijonov EUR. Ta znesek je ob predložitvi ponudbe BIC z dne 20. julija 2011 ustrezal ocenjenemu [10–18]-odstotnemu navadnemu lastniškemu temeljnemu kapitalu. To znatno presega regulativno minimalno zahtevo (9 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala konec leta 2011 in 10 % navadnega lastniškega temeljnega kapitala konec leta 2012) (41).

(131)

Komisija meni, da je BPN s kapitalsko injekcijo pridobila gospodarsko prednost, pri čemer je bila gospodarska prednost zagotovljena tudi gospodarski dejavnosti po prodaji. Prednost temelji na dejstvu, da je bil banki BPN po dokapitalizaciji zagotovljen kapital za izpolnjevanje in preseganje regulativnih zahtev ter da bo takšen kapital na voljo tudi združenemu subjektu. Ta kapital omogoča BPN poslovanje na trgih in zagotavljanje novih kreditov v gospodarskih okoliščinah, v katerih morajo drugi konkurenti zmanjšati finančni vzvod, pri čemer bo to omogočal tudi združenemu subjektu.

(132)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so bili sprejeti izključno v korist točno določenega subjekta, tj. BPN, in združenega subjekta, ki bo gospodarsko dejavnost nadaljeval po prodaji.

(133)

Portugalska je navedla, da se je tržni delež BPN po nacionalizaciji zmanjševal in da bo tržni delež združenega subjekta na področju posojil komitentom, vlog komitentov ali bančnih produktov manjši od 1 %, na vseh drugih upoštevnih trgih pa manjši od 2 %. Vendar ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco, ker banki BPN in združenemu subjektu po prodaji banki BIC zagotavljajo ugodnejši položaj glede na druge konkurenčne banke. S presežnim kapitalom v združenem subjektu je gospodarska dejavnost zaščitena pred naložbenimi tveganji, ki jih imajo drugi konkurenti. Z njim se povečata tudi verjetnost, da bosta oba upravičenca imela na voljo dodatna likvidnostna sredstva, ter možnost prihodnje širitve BPN in združenega subjekta v gospodarskih okoliščinah, v katerih morajo drugi konkurenti, ki poslujejo na Portugalskem, zmanjšati finančni vzvod.

(134)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(135)

Dokapitalizacija BPN v znesku 600 milijonov EUR, ki je bila izvedena 15. februarja 2012, pomeni državno pomoč.

(136)

Ukrepi, ki so bili odobreni v zvezi s prodajo banki BIC, vključujejo pravico banke BIC, da pred sklenitvijo zahteva prenos drugih sredstev in obveznosti BPN, kot so posojila kreditnim institucijam ali stvarno premoženje in finančne naložbe. Vključujejo tudi pravico banke BIC do prenosa vlog, katerih cena presega ustrezno referenčno stopnjo za […] bazičnih točk, ali do razlike plačila za takšne vloge, ki jo prejme od države.

(137)

Izločitev nekaterih posojil in obveznosti (vključno z vlogami), ki jih izbere BIC, iz BPN neposredno financira država članica. Vse postavke, izločene iz BPN, bodo po knjigovodski vrednosti prenesene na pravne subjekte s posebnim namenom, ki so v popolni lasti države članice, ali pa bo država članica v vsakem primeru kako drugače prevzela finančno odgovornost zanje. S tem bo država članica prevzela finančno obremenitev za upravljanje navedenih sredstev in obveznosti ter njihovo odtujitev. Poleg tega bo morala država članica financirati razliko med ustreznimi obrestmi na vloge in cenovnim pragom, ki presega referenčno stopnjo za […] bazičnih točk.

(138)

Komisija meni, da prenos dodatnih sredstev in obveznosti na pravne subjekte s posebnim namenom pred prodajo pomeni prednost za BPN in združeni subjekt, ker ni bila zagotovljena predhodna preglednost, ker sredstva niso bila ovrednotena po tržni ceni in ker država pri prenosu ni prejela plačila.

(139)

Komisija meni, da sta BPN in združeni subjekt s prenosom sredstev po knjigovodski vrednosti namesto po tržni vrednosti pridobila gospodarsko prednost pred konkurenti. BIC bi lahko za ta sredstva zahtevala izločitev v skladu z navedenim pogojem iz okvirnega sporazuma, pri čemer navedena sredstva ne bi bila ovrednotena po tržni vrednosti in država zanje ne bi prejela plačila. Nasprotno bi se v obsegu, v katerem bi se pri tej možnosti zmanjšala tveganju prilagojena aktiva BPN, povečal delež kapitala banke in s tem njena zmogljivost za odobritev novih posojil in poslovanje na trgu. Ta prednost bi se po prodaji prenesla na združeni subjekt.

(140)

Poleg tega je z državnim plačilom razlike med ustreznimi obrestmi na vloge in cenovnim pragom, ki presega referenčno stopnjo za […] bazičnih točk, odpravljen strošek, ki bi ga morala BPN plačati v običajnih okoliščinah, zato je BPN s tem pridobila prednost.

(141)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so bili sprejeti izključno v korist točno določenega subjekta, tj. BPN, in gospodarske dejavnosti, ki se bo nadaljevala po prodaji.

(142)

Ukrepi izkrivljajo ali bi lahko izkrivljali konkurenco, ker banki BPN in združenemu subjektu po prodaji banki BIC zagotavljajo ugodnejši položaj glede na druge konkurenčne banke, ker jima v nasprotju z drugimi konkurenti ni treba zmanjšati finančnega vzvoda, hkrati pa lahko odobrita več posojil za gospodarstvo.

(143)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(144)

Prenos dodatnih sredstev in obveznosti (vključno z vlogami) iz bilance stanja BPN na pravne subjekte s posebnim namenom pred prodajo pomeni državno pomoč.

(145)

BIC je upravičena do ponovne prodaje posojil, ki so nedonosna najmanj […] dni (do največ […] % nominalne vrednosti skupnega portfelja posojil, ki ga izbere BIC, po nadomestilu z obstoječimi vlogami) in katerih znesek presega stopnjo rezervacij ([…] milijonov EUR), v […] mesecih.

(146)

Pravico banke BIC do izločitve dodatnih sredstev in obveznosti iz bilance stanja po prodaji neposredno financira država članica. Vse postavke, izločene iz BPN, bodo po knjigovodski vrednosti prenesene na pravne subjekte s posebnim namenom, ki so v popolni lasti države članice, ali pa bo država članica v vsakem primeru kako drugače prevzela finančno odgovornost zanje. S tem bo država članica prevzela finančno obremenitev za upravljanje navedenih sredstev ter razpolaganje z njimi.

(147)

Komisija meni, da možnost izločitve nedonosnih posojil po prodaji BPN in združenemu subjektu omogoča, da razširita svojo dejavnost in odobrita več posojil v gospodarskih okoliščinah, v katerih morajo drugi konkurenti, ki poslujejo na Portugalskem, zmanjšati svoj finančni vzvod. Če bi banka ohranila enako stopnjo lastniškega kapitala, bi se delež kapitala banke z izločitvijo nedonosnih posojil in zmanjšanjem tveganju prilagojene aktive povečal. S tem bi se povečala njena zmogljivost za odobritev novih posojil in poslovanje na trgu.

(148)

Prednost pred konkurenti, ki so obremenjeni z oslabitvami zaradi sredstev slabše kakovosti, ki jih morajo absorbirati, s čimer se omeji njihov kapital za nova posojila, bi imel tudi združeni subjekt. Vendar se kapitalska osnova združenega subjekta zaradi takšnih oslabitev in vedno manjše vrednosti portfelja posojil ne bo zmanjšala.

(149)

Če bi BIC nedonosna posojila vrnila državi najpozneje […] po dnevu prodaje, bi se lahko spremenila tudi tveganju prilagojena aktiva banke, s tem pa bi navadni lastniški temeljni kapital presegel [10–18]-odstotno stopnjo iz ponudbe BIC z dne 20. julija 2011. Komisija upošteva s tem povezano zavezo Portugalske, da banka BIC ali združeni subjekt v primeru vračila posojil državi ali drugemu subjektu pod nadzorom države po prodaji državi vrne kapital, povezan z navedenimi posojili, v znesku [10–18] % tveganju prilagojene aktive posojil ter poleg tega prenese nedonosna posojila in vrne državi kapital, povezan z navedenimi posojili, le, če je v celoti izčrpal rezervacije, ki so na dan prodaje na voljo na računih BPN.

(150)

Zadevni ukrep je selektiven, ker je bil sprejet izključno v korist točno določenega subjekta, tj. BPN, in gospodarske dejavnosti, ki se bo nadaljevala po prodaji.

(151)

Ukrep izkrivlja ali bi lahko izkrivljal konkurenco, ker banki BPN in združenemu subjektu po prodaji banki BIC zagotavlja ugodnejši položaj glede na druge konkurenčne banke, ker jima v nasprotju z drugimi konkurenti ni treba zmanjšati finančnega vzvoda, hkrati pa lahko odobrita več posojil za gospodarstvo.

(152)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(153)

Če ne bi bilo zaveze o vračilu kapitala, povezanega s posojili, bi ukrep banki BPN in združenemu subjektu omogočal, da po prodaji retroaktivno spremenita tveganju prilagojeno aktivo banke. Tako bi se povečala sorazmerna kapitalizacija banke. S tem ukrepom banka torej pridobi prednost, poleg tega ukrep izkrivlja konkurenco z drugimi konkurenti. Ukrep pomeni državno pomoč.

(154)

Prenos tveganj sodnih postopkov banke BPN na državo pomeni obveznost, ki jo prevzame država.

(155)

S prevzemom obveznosti BPN država zagotavlja prednost BPN in združenemu subjektu pred njunimi konkurenti, ki morajo v svoji bilanci stanja sami prevzeti ustrezne obveznosti.

(156)

Zadevni ukrep je selektiven, ker je sprejet izključno v korist točno določenega subjekta (BPN in združenega subjekta, ki nastane po prodaji banki BIC).

(157)

Ukrep je zagotovil razbremenitev kapitala za BPN in združeni subjekt, ko na trgu ni bilo na voljo drugih možnosti in so morali drugi konkurenti takšne obveznosti sami prevzeti v svojih bilancah stanja.

(158)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(159)

Ukrep zagotavlja razbremenitev kapitala in pomeni državno pomoč.

(160)

Odobritev bančne kreditne linije v znesku [150–350] milijonov EUR združenemu subjektu po prodaji in ohranitev kreditne linije s strani CGD za banko BPN v znesku [150–500] milijonov EUR za komercialni zapis po prodaji je mogoče pripisati državi, pri čemer se upoštevajo posebne okoliščine, v katerih sta bili izvedeni.

(161)

Prvič, CGD je v popolni lasti države, ki imenuje člane upravnega odbora. Kot je navedeno v uvodni izjavi (100), je bila CGD v skladu z zakonom imenovana za upravljanje BPN in je v skladu s členom 2(9) zakona o nacionalizaciji prejela tudi državno poroštvo za vse kredite in likvidnostna sredstva, ki bi jih odobrila banki BPN v okviru nacionalizacije in „namesto države“. Navedeno poroštvo velja tudi za kreditno linijo v znesku [150–500] milijonov EUR.

(162)

Drugič, CGD odločitve o odobritvi bančne kreditne linije in ohranitvi kreditne linije ni sprejela neodvisno, ampak je pri tem šlo za enega od pogojev prodaje, o katerih so se dogovorili BIC in portugalski organi.

(163)

Zato je mogoče odobritev bančne kreditne linije s strani CGD v znesku [200–400] milijonov EUR združenemu subjektu po prodaji in ohranitev kreditne linije s strani CGD v znesku [150–500] milijonov EUR za komercialni zapis po prodaji pripisati neposredno državi članici.

(164)

Ukrepi banki BPN in združenemu subjektu omogočajo preprost in cenovno ugoden dostop do likvidnostnih sredstev.

(165)

V zvezi s kreditno linijo v znesku [200–400] milijonov EUR, ki jo je CGD odobrila banki BIC, Komisija ugotavlja, da bi omilila stanje sredstev združenega subjekta v primeru odliva vlog po prodaji. CGD takšne kreditne linije ni odobrila nobenemu drugemu subjektu, razen združenemu subjektu. Zato je združeni subjekt s kreditno linijo pridobil gospodarsko prednost.

(166)

Prednost pred konkurenti glede dostopa do likvidnostnih sredstev za BPN in združeni subjekt pomeni tudi ohranitev kreditne linije v znesku [150–500] milijonov EUR z državnim poroštvom do […] za trenutni program komercialnih zapisov.

(167)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so sprejeti izključno v korist točno določenega subjekta (BPN in združenega subjekta, ki nastane po prodaji banki BIC).

(168)

Prednost, ki jo pridobita BPN in združeni subjekt po prodaji, izkrivlja konkurenco, zlasti ob upoštevanju sedanjih visokih stroškov zadolževanja na finančnih trgih.

(169)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(170)

Odobritev bančne kreditne linije s strani CGD v znesku [200–400] milijonov EUR združenemu subjektu po prodaji in ohranitev kreditne linije za banko BPN v znesku [150–500] milijonov EUR za komercialni zapis pomenita državno pomoč.

(171)

V skladu s točko 49 sporočila o bančništvu je treba za zagotovitev, da se pomoč ne zagotovi kupcu finančne institucije, ki jo proda država, upoštevati nekatere zahteve, zlasti da: je postopek prodaje odprt, pregleden, nediskriminacijski in brezpogojen, da prodaja poteka pod tržnimi pogoji ter da država čim bolj poveča prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti.

(172)

V zvezi s prvo zahtevo je ugotovljeno, da se je postopek prodaje začel v obliki odprtega in brezpogojnega javnega razpisa, vendar zavezujoča ponudba, ki jo je predložila BIC, ni bila dokončna v smislu več vsebinskih vidikov predlaganega posla, vključno z dokončnim obsegom sredstev in obveznosti BPN, ki naj bi jih BIC prevzela, ter točnega števila podružnic in števila zaposlenih, ki naj bi jih pridobila. Vsi navedeni vidiki so bili obravnavani v naknadnih dvostranskih pogajanjih med portugalskimi organi in BIC, pri čemer so bili dokončno opredeljeni v okvirnem sporazumu z dne 9. decembra 2011. Točen obseg banke, ki ga BIC prevzame, ni dokončno določen niti v okvirnem sporazumu. V njem zlasti niso določena sredstva in obveznosti, ki jih prevzame BIC, čeprav je izrecno določeno, da bo lastniški kapital BPN ob prodaji znašal [200–400] milijonov EUR. To pomeni, da predmet prodaje banki BIC ni jasno opredeljen niti v ponudbi BIC z dne 20. julija 2011 niti v okvirnem sporazumu, čeprav je v obeh dokumentih določena njegova točna cena.

(173)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da okvirni sporazum ne sme odstopati od pogojev iz zavezujoče ponudbe BIC z dne 20. julija 2011 tako, da bi bile v njem določene dodatne prednosti za BIC in/ali združeni subjekt. Glede na zelo ohlapne pogoje iz zavezujoče ponudbe z dne 20. julija 2011 bi lahko BIC od države zelo verjetno iztržila dodatne ugodnosti, npr. z zmanjšanjem obsega sredstev in obveznosti, ki jih dejansko prevzame. S takšnimi dodatnimi ugodnostmi bi delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala presegel stopnjo iz ponudbe BIC z dne 20. julija 2011, ne da bi bili pri tem kršeni prodajni pogoji.

(174)

Zato Komisija podpira zavezo Portugalske o omejitvi stopnje kapitalizacije BPN na dan prodaje na [10–18] % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot je navedeno v ponudbi BIC. Dodatna zaveza Portugalske, da bo banka BIC vrnila kapital, povezan z nedonosnimi posojili, ki jih bo vrnila državi ali subjektu v državni lasti po prodaji, zagotavlja, da se stopnja navadnega lastniškega temeljnega kapitala po prodaji ne bo neupravičeno povečala.

(175)

Kot je ugotovljeno v oddelku 6.1.1.3, vsi ukrepi, povezani s prodajo banki BIC, vključujejo državna sredstva.

(176)

Ker v ponudbi BIC z dne 20. julija 2011 in okvirnem sporazumu ni določen navadni lastniški temeljni kapital BPN (pri čemer je v obeh dokumentih določen le absolutni znesek kapitala v BPN ob prodaji, ne da bi bila upoštevana tveganju prilagojena aktiva banke ali pravica banke BIC do izbire sredstev in obveznosti za prenos na pravne subjekte s posebnim namenom pred prodajo), Komisija ugotavlja, da bi lahko delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala BPN presegel stopnjo iz ponudbe. Po informacijah, ki so jih predložili portugalski organi, je v ponudbi BIC z dne 20. julija 2011 določena [10–18]-odstotna stopnja navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(177)

Vendar Komisija ugotavlja, da se je Portugalska zavezala, da bo omejila stopnjo kapitalizacije BPN na dan prodaje na [10–18] % navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot je navedeno v ponudbi BIC. Tako bo lahko država čim bolj povečala prodajno ceno za zadevna sredstva in obveznosti. Ta zaveza je pomembna, ker zagotavlja, da BIC ne pridobi prednosti.

(178)

Poleg tega bi lahko BIC z uveljavitvijo pravice do prenosa dodatnih nedonosnih posojil na državo po prodaji dodatno zmanjšala obseg banke in s tem povečala delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala združenega subjekta tako, da bi presegal stopnjo iz ponudbe BIC z dne 20. julija 2011. S tem bi BIC pridobila dodatno prednost. Dodatna zaveza Portugalske, da bo banka BIC vrnila kapital, povezan z nedonosnimi posojili, ki jih bo vrnila državi ali subjektu v državni lasti po prodaji, zagotavlja, da se stopnja navadnega lastniškega temeljnega kapitala po prodaji ne bo dodatno povečala. Ta dodatna zaveza je potrebna, da se prepreči, da bi BIC pridobila prednost.

(179)

Zadevni ukrepi so selektivni, ker so sprejeti v korist točno določenega subjekta, tj. BPN, in posredno tudi združenega subjekta.

(180)

Glede na položaj BPN v portugalskem finančnem sektorju ter dejstvo, da je konkurenca v finančnem sektorju na ravni Unije zelo velika in da BPN konkurira veliko odvisnim družbam tujih bank na Portugalskem, Komisija meni, da bi lahko kakršna koli prednost, ki izhaja iz državnih sredstev, prizadela trgovino v Uniji in izkrivljala konkurenco v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(181)

Ob upoštevanju zavez Portugalske Komisija ugotavlja, da končni rezultati postopka, vključno z elementi, dogovorjenimi z BIC v okvirnem sporazumu, ne bi spremenili izida javnega razpisa in da BIC v postopku prodaje ni pridobila prednosti.

(182)

V korist BPN in združenega subjekta, ki bo nadaljeval gospodarsko dejavnost BPN, je bilo sprejetih več ukrepov državne pomoči, ki so povzeti v nadaljevanju:

Preglednica 1

Ukrepi pomoči, odobreni BPN in združenemu subjektu

(183)

Opozoriti je treba, da vseh teh ukrepov pomoči ni mogoče obravnavati kumulativno, ker so po navedbah portugalskih organov nekateri ukrepi nadomestili druge ukrepe (prvotna posojila, ki jih je odobrila CGD pred nacionalizacijo, so bila na primer nadomeščena s komercialnim zapisom, ki ga je BPN izdala po nacionalizaciji).

(184)

Ukrepa iz točk (b) in (c) vključujeta kapitalske injekcije ali sta enakovredna kapitalskim injekcijam. Znašata najmanj 3 milijarde EUR ali približno 50 % bilančne vsote BPN pred nacionalizacijo. Poleg tega državna poroštva za program izdaje komercialnih zapisov, ki jih je Portugalska odobrila banki BPN od nacionalizacije, znašajo skupaj 5 milijard EUR, pri čemer je bilo 31. decembra 2011 uporabljene 4,5 milijarde navedenega zneska.

(185)

Poleg tega ima BIC pravico do prenosa vlog, katerih cena presega […] bazičnih točk, ali do državnega plačila razlike, pri čemer stroški po ocenah Portugalske znašajo približno […] EUR. Prenos stroškov sodnih postopkov na državo ter prenos dodatnih sredstev in obveznosti, vključno z nedonosnimi posojili, iz bilance stanja BPN na pravne subjekte s posebnim namenom v okviru prodaje vključujeta dodatno pomoč, ki je po mnenju Portugalske ni mogoče količinsko opredeliti.

(186)

Komisija lahko v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije razglasi pomoč za združljivo z notranjim trgom, če je namenjena „odpravljanj[u] resne motnje v gospodarstvu države članice“.

(187)

Komisija je potrdila, da lahko zaradi svetovne finančne krize nastane resna motnja v gospodarstvu države članice in da je takšno motnjo mogoče odpraviti z ukrepi v podporo bankam. Ta analiza je potrjena v sporočilu o bančništvu, sporočilu o dokapitalizaciji (42), sporočilu o oslabljenih sredstvih (43) in sporočilu o prestrukturiranju (44). Komisija še vedno meni, da se lahko državna pomoč v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe odobri glede na ponovitev negotovosti na finančnih trgih. Navedeno stališče je potrdila s sprejetjem sporočila o podaljšanju iz leta 2011, v skladu s katerim se pravila o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize uporabljajo tudi po 31. decembru 2011 (45).

(188)

Finančna in gospodarska kriza je Portugalsko zelo prizadela. Njeni učinki so potrjeni v več sklepih Komisije (46) o odobritvi ukrepov, ki so jih portugalski organi sprejeli v boju proti finančni krizi. Upoštevati je treba tudi zahteven gospodarski in finančni položaj, zaradi katerega je Portugalska 7. aprila 2011 uradno zaprosila za mednarodno pomoč, pri čemer je bil nato 17. maja 2011 podpisan memorandum o soglasju.

(189)

Komisija meni, da bi imel nenadzorovan propad BPN resne posledice za portugalsko gospodarstvo. Zato se lahko ukrepi ocenijo v skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe.

(190)

V sporočilu o prestrukturiranju so določena pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v sedanji krizi. V skladu s sporočilom o prestrukturiranju je prestrukturiranje finančne institucije v okviru sedanje finančne krize združljivo s členom 107(3)(b) Pogodbe, če:

(191)

V skladu s točkama 9 in 10 sporočila o prestrukturiranju mora država članica predložiti celovit in podroben načrt prestrukturiranja, v katerem morajo biti navedene popolne informacije o poslovnem modelu. V načrtu morajo biti opredeljeni tudi vzroki za težave finančne institucije in druge možnosti, ki bi se lahko uporabile namesto predlaganega načrta prestrukturiranja.

(192)

V načrtu prestrukturiranja mora biti dokazano, da strategija banke temelji na usklajenem konceptu in da je brez uporabe državne pomoči ponovno vzpostavljena dolgoročna rentabilnost banke.

(193)

V točki 17 sporočila o prestrukturiranju je potrjeno, da lahko prodaja (dela) finančne institucije tretji osebi prispeva k ponovnemu doseganju dolgoročne rentabilnosti zadevne institucije. V obravnavanem primeru Komisija ugotavlja, da so portugalski organi za prodajo BPN izbrali postopek javnega razpisa. Zato bo bančna dejavnost prodana BIC po nekaterih prilagoditvah, pri čemer bodo nekatera sredstva z namenom postopne likvidacije prenesena na pravne subjekte s posebnim namenom. Zato mora Komisija oceniti, ali bo bančna dejavnost BPN, vključena v poslovanje kupca (združeni subjekt), rentabilna.

(194)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 navedla, da ni prejela poslovnega načrta, v katerem bi bilo dejansko dokazano, da bo BPN po vključitvi v združeni subjekt z BIC rentabilna, zato v zvezi s tem ni mogla sprejeti sklepne ugotovitve. Portugalska je podroben poslovni načrt za banko BPN, vključeno v strukturo BIC, predložila v obliki načrta prestrukturiranja iz januarja 2012 (vključno z dodatnimi informacijami o poslovanju in rentabilnosti, ki jih je predložila 3. februarja 2012).

(195)

V skladu z načrtom prestrukturiranja iz januarja 2012 je bilančna vsota dela BPN, ki se proda banki BIC, v znesku približno […] milijard EUR bistveno nižja od bilančne vsote BPN ob nacionalizaciji.

(196)

Bilančna vsota združenega subjekta bo skupaj s sredstvi BIC znašala približno […] milijard EUR.

(197)

Bilanca stanja BPN ob prodaji banki BIC vključuje le bolj rentabilne dejavnosti in najboljša sredstva banke. To zlasti pomeni, da je bil portfelj posojil, prenesen na BIC, očiščen in da je bila večina nelikvidnih sredstev prenesena na pravne subjekte s posebnim namenom.

(198)

Obveznosti BPN vključujejo zlasti vloge na drobno v skupnem znesku 1 669 milijonov EUR in podrejene dolgove v skupnem znesku 246 milijonov EUR.

Preglednica 2

BPN po prodaji in po kapitalski injekciji (formalno)  (47)

(199)

Ukrepe prestrukturiranja, ki so jih že začeli izvajati začasni upravitelji, bo nadaljevala BIC, da bi odpravila posamezne vzroke za težave BPN.

(200)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (24), je bila zamenjana celotna uprava banke. Ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki so privedle do nacionalizacije BPN, in zlasti več domnevnih primerov goljufije, ki naj bi jih storila nekdanja uprava banke, je nova uprava za zaščito interesov banke začela več sodnih postopkov (48). Postopki banke za ocenjevanje tveganja so bili v celoti preoblikovani, da se zagotovi izvajanje najboljših praks.

(201)

Novi upravitelji BPN so posebno pozornost namenili tudi optimizaciji stroškovne strukture, pri čemer so sprejeli več pobud za zmanjšanje operativnih stroškov. Operativni stroški so se od decembra 2008 do decembra 2010 zmanjšali za približno […] milijonov EUR, stroški dela pa za približno […] milijonov EUR.

(202)

Strateška usmeritev BIC v skladu z načrtom prestrukturiranja iz januarja 2012 določa, da se banka usmeri zlasti v osnovno dejavnost poslovanja s prebivalstvom ter da z izkoriščanjem mreže BPN postane referenčna banka za podporo trgovinskim in finančnim transakcijam med Portugalsko in Angolo.

(203)

Navedeni načrt temelji na razumnih osnovnih makroekonomskih predpostavkah ob upoštevanju sedanjih razmer na portugalskih trgih, pri čemer naj bi Portugalska glede na gospodarsko napoved ostala v recesiji do leta 2014.

(204)

Glede na finančne projekcije bo združeni subjekt ob koncu obdobja prestrukturiranja (31. decembra 2016) tudi po scenariju izjemnih situacij predvidoma lahko plačeval stroške in dosegel približno [1–10]-odstotno donosnost lastniškega kapitala.

(205)

Pričakovana začetna kapitalska osnova bo znatno presegala minimalne kapitalske zahteve, saj bo delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala zaradi kapitalske injekcije države znašal približno [10–18] %.

(206)

Predvideni deleži kapitala banke med obdobjem prestrukturiranja in ob koncu zadevnega obdobja bodo zaradi znatne kapitalske injekcije države predvidoma še vedno presegali minimalne zahteve in s tem zagotavljali plačilno sposobnost banke. V skladu s poslovnim načrtom, ki ga je predložila Portugalska in je upoštevan v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012, bo navadni lastniški temeljni kapital ob koncu obdobja prestrukturiranja (31. decembra 2016) v skladu z osnovnim scenarijem znašal [8–12] %, kar nekoliko presega 10-odstotno minimalno regulativno zahtevo, ki jo je decembra 2012 določila BdP (49), v skladu s scenarijem izjemnih situacij pa bo nekoliko nižji ([7–11] %), kot je prikazano v diagramu 1 k uvodni izjavi (207).

(207)

Na navedeno gibanje bodo predvidoma vplivali zlasti dejstvo, da je treba poslovni načrt, določen v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012, izvesti z večjim obsegom posojil gospodarstvu, ter negativni rezultati v prvih letih izvajanja načrta prestrukturiranja. Negativni rezultati bodo zlasti posledica še vedno visoke stroškovne strukture banke glede na njen obseg poslovanja ter tudi stroškov prestrukturiranja, ki ga bo izvedla BIC.

Diagram 1

Projekcije za združeni subjekt BPN/BIC v skladu z osnovnim scenarijem za obdobje 2012–2016

[…]

(208)

V zvezi z likvidnostjo so v poslovnem načrtu upoštevane zlasti vloge, pri čemer je predvidena približno [1–10]-odstotna rast vlog na leto. Komisija meni, da je stabilno financiranje združenega subjekta z vlogami pomemben element načrta prestrukturiranja. Glede na majhen obseg združenega subjekta in njegov potencial rasti so projekcije za gibanje vlog verodostojne.

(209)

Poleg tega Komisija meni, da se za zagotovitev rentabilnosti združenega subjekta ne sme spodbuditi nadomestitve vlog z medbančnim kreditiranjem. Glede na to je treba plačilo bančne kreditne linije, ki jo je zahtevala BIC za nadomestitev morebitnega odliva vlog, povečati na stopnjo najmanj EURIBOR + […] bazičnih točk. V zvezi s tem je zaveza Portugalske potrebna za zagotovitev združljivosti pomoči za prestrukturiranje z notranjim trgom, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da ima […] znaten znesek vlog, za katere zdaj velja plačilo, ki presega stopnjo EURIBOR + […] bazičnih točk, pri kateri se lahko BIC odloči, da navedenih vlog ne bo obdržala. Če plačilo za novo kreditno linijo ne bo določeno po stopnji, ki bi banko BIC spodbudila k ohranitvi stopnje vlog v skladu z določbami iz načrta prestrukturiranja iz januarja 2012, bi lahko BIC vloge nadomestila s cenejšim financiranjem, ki ga zagotovi CGD. S takšno nadomestitvijo bi se lahko izboljšala kratkoročna donosnost združenega subjekta, vendar bi se z njo hkrati zmanjšale možnosti za doseganje rentabilnosti.

(210)

Poleg tega je treba v zvezi s tem opozoriti, da je stopnja EURIBOR + […] bazičnih točk, po kateri je odobrena kreditna linija, še vedno ugodnejša od stopnje, ki bi jo BIC verjetno dobila na trgu. Čeprav Komisiji ni bil predložen primerljiv prag za podobne transakcije na trgu, Komisija ugotavlja, da kreditna linija s takšnim trajanjem in v takšnem obsegu na trgu verjetno ne bi bila na voljo niti po višjih obrestnih merah. Poleg tega je po mnenju Komisije primerno, da se za plačilo posojil, ki jih odobri CGD, […] določi stopnja […]-mesečni EURIBOR + […] bazičnih točk.

(211)

Glede na to Komisija ne dvomi več o rentabilnosti BPN.

(212)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju je za omejitev pomoči na najnižjo potrebno raven ter zmanjšanje izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja potreben ustrezen prispevek upravičenke. Zato: a) je treba omejiti stroške prestrukturiranja in znesek pomoči ter b) zagotoviti znaten lastni prispevek.

(213)

Načela o lastnem prispevku banke upravičenke v fazi prestrukturiranja so določena v oddelku 3 sporočila o prestrukturiranju. V njem je določeno, (i) da mora biti pomoč za prestrukturiranje omejena na najnižjo potrebno raven za kritje stroškov, potrebnih za ponovno doseganje rentabilnosti, (ii) da mora banka upravičenka za financiranje prestrukturiranja uporabiti čim več lastnih sredstev, na primer s prodajo sredstev, in (iii) da stroške, povezane s prestrukturiranjem, ustrezno krijejo tudi subjekti, ki so vlagali v banko, in sicer tako, da izgube absorbirajo z razpoložljivim kapitalom in za državno intervencijo plačajo ustrezno nadomestilo. Porazdelitev bremena ima dva cilja: omejiti izkrivljanje konkurence in zmanjšati moralno tveganje (50).

(214)

V načrtu prestrukturiranja mora biti jasno opredeljeno, da je pomoč omejena na najnižjo potrebno raven. Stroškov v zvezi s prestrukturiranjem ne sme plačati le država, ampak jih morajo v čim večjem obsegu plačati tudi subjekti, ki so vlagali v banko. To pomeni, da morajo banka in njeni delničarji v čim večjem obsegu prispevati k prestrukturiranju z lastnimi sredstvi. Pomoč za prestrukturiranje mora biti omejena na kritje stroškov, potrebnih za ponovno doseganje rentabilnosti. Glede na to podjetje ne sme biti financirano z javnimi sredstvi, ki bi jih lahko uporabilo za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo trg in niso povezane s postopkom prestrukturiranja, kot so prevzemi (51).

(215)

V zvezi z omejitvijo pomoči na najnižjo potrebno raven je v točki 23 sporočila o prestrukturiranju določeno, da mora biti pomoč za prestrukturiranje omejena na kritje stroškov, potrebnih za ponovno doseganje rentabilnosti.

(216)

Zato mora Komisija oceniti: trditev portugalskih organov, da so stroški, povezani s prodajo BPN banki BIC, nižji od stroškov, ki bi jih morala plačati Portugalska v primeru likvidacije BPN; in vprašanje, ali je bila pomoč, odobrena za prestrukturiranje BPN, zagotovljena na najnižji potrebni ravni.

(217)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 izrazila pomisleke o več vidikih količinske primerjave obeh scenarijev, ki jo je takrat predložila Portugalska.

(218)

Portugalska je v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012 predložila posodobljeno primerjavo obeh scenarijev in spremenila prvotne predpostavke, pri čemer je upoštevala glavne pomisleke, ki jih je Komisija v zvezi s stroški nadzorovane likvidacije izrazila v sklepu z dne 24. oktobra 2011. Portugalska je preučila zlasti odbitke za posojila in obravnavanje imetnikov podrejenih obveznic.

(219)

Portugalska je zagotovila zlasti dodatne informacije in nadomestni prag v zvezi s predpostavko o 30–50-odstotnem odbitku na knjigovodsko vrednost pri prodaji posojil. Predložila je tudi končne podatke o posojilih, ki jih je na koncu prevzela BIC in katerih znesek pri prvotni primerjavi, tj. 17. februarja 2012, ni bil znan. Poleg tega je iz scenarija nadzorovane likvidacije izključila stroške, povezane s plačilom nadomestila nekaterim imetnikom podrejenih obveznic, kot je navedeno v uvodni izjavi (221).

(220)

Komisija meni, da je glede na sedanje gospodarske razmere in znatno zmanjšanje finančnega vzvoda v bančnem sektorju uporaba odbitka pri prodaji portfelja posojil utemeljena. Če bi morala država posojila zadržati do zapadlosti, bi morala kriti stroške financiranja in prevzeti kreditno tveganje do zapadlosti. Zato Komisija meni, da je nižja ocena odbitka, ki ga je zagotovila Portugalska, tj. [20–50]-odstotni odbitek, sprejemljiva.

(221)

V zvezi z imetniki podrejenih obveznic se Komisija strinja, da je skupni znesek 245 milijonov EUR sestavljen iz različnih izdaj. Možno je […]. Portugalska je navedla, da po pravni presoji pogojev posamezne izdaje […].

(222)

Preglednica 3 vključuje pregled ocenjenih prilivov/odlivov, pri čemer so upoštevane spremenjene predpostavke iz uvodnih izjav od (219) do (221). Pri tej oceni so upoštevani le mejni stroški, povezani z obema scenarijema (in ne že nastali stroški), ocena pa temelji na podatkih iz bilance stanja BPN ob prodaji banki BIC (52).

Preglednica 3

Primerjava scenarija prodaje banki BIC in scenarija nadzorovane likvidacije (podatki v milijonih EUR)

(223)

Na splošno bi bile možnosti nadzorovane likvidacije, pri katerih bi država plačala vse vloge (razen vlog podrejenih upnikov z obveznicami brez dospetja) in pri katerih bi država krila celotno izpostavljenost do kreditnih institucij, dražje od prodaje banki BIC.

(224)

Komisija priznava negotovost, povezano z več predpostavkami, kot je možnost izterjave kreditov, prenesenih na BIC. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da bi lahko nadzorovana likvidacija negativno vplivala na zaupanje v celotnem bančnem sektorju in bonitetno oceno države članice.

(225)

Komisija na podlagi razpoložljivih informacij ugotavlja, da možnost prestrukturiranja banke, tj. prodaja banki BIC, prispeva k omejitvi zneska pomoči na najnižjo potrebno raven.

(226)

BPN je prejela znaten znesek pomoči pred nacionalizacijo in po njej, kot je navedeno v uvodnih izjavah od (182) do (185). Pomoč je bila potrebna, da bi preprečili zadolževanje banke v obdobju, v katerem je bilo treba izvesti izbrano možnost prestrukturiranja, tj. prodajo njenih rentabilnih delov banki BIC in postopno likvidacijo oslabljenih sredstev. BPN bo po postopku prestrukturiranja prenehala obstajati kot samostojna banka. Bilančna vsota poslovanja s prebivalstvom, ki ga bo prevzela BIC, je nižja od 35 % bilančne vsote BPN pred nacionalizacijo. Ti ukrepi (in zlasti izločitev bančnih sredstev, ki niso del poslovanja s prebivalstvom, ter njihov prenos na pravne subjekte s posebnim namenom) so v prevladujočih razmerah na trgu tesno povezani z rentabilnostjo banke, ki ostane na trgu. Posli in dejavnosti, ki ne spadajo na področje poslovanja s prebivalstvom, so preneseni na pravne subjekte s posebnim namenom in bodo postopno likvidirani. Komisija priznava, da so znatne zamude pri izvajanju prestrukturiranja BPN povezane z izjemnimi okoliščinami, ki so vplivale na portugalsko gospodarstvo in prispevale k podpisu memoranduma o soglasju z dne 17. maja 2011.

(227)

Kot je Komisija navedla v sklepu z dne 24. oktobra 2011, je BIC poleg ukrepov, ki so bili odobreni banki BPN pred prodajo, zahtevala dodatne ukrepe, navedene v uvodni izjavi (56).

(228)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 izrazila pomisleke, ali je kapitalska injekcija, ki jo je zahtevala BIC, predstavljala najmanjši znesek, potreben za zagotovitev rentabilnosti. Portugalska je ob upoštevanju prilagoditev bilance stanja, ki jih je BIC zahtevala v ponudbi z dne 20. julija 2011, in računovodskih izkazov BPN iz junija 2011 ocenila, da stopnja kapitala v znesku [200–400] milijonov EUR ustreza [10–18]-odstotnemu deležu navadnega lastniškega temeljnega kapitala.

(229)

Portugalska je navedla, da je raven kapitala posledica javnega razpisa, če se upošteva tudi cena, ki jo bo BIC plačala državi (40 milijonov EUR). Utemeljena je glede na stroške ponovne usmeritve banke v osnovno dejavnost in glede na potrebo po ohranitvi zadostne dodatne kapitalske rezerve. Portugalska meni, da je rezerva ustrezna, da se zlasti v prvih letih združevanja ohrani zadostna stopnja lastnega kapitala, če se upoštevajo tudi slab ugled BPN in težke gospodarske razmere na Portugalskem.

(230)

Opozoriti je treba, da bo delež kapitala konec četrtega leta po prodaji v skladu z načrtom prestrukturiranja iz januarja 2012 predvidoma znašal [8–12] %, v skladu s scenarijem izjemnih situacij pa bo dosegel stopnjo [7–11] % (nekoliko nižjo od minimalne zakonske zahteve na Portugalskem, ki znaša 10 %).

(231)

Zato Komisija ugotavlja, da je stopnja kapitala, ki ustreza [10–18]-odstotnemu deležu navadnega lastniškega temeljnega kapitala, posledica javnega razpisa in je na podlagi načrta prestrukturiranja iz januarja 2012 potrebna za zagotovitev rentabilnosti banke.

(232)

Komisija pozitivno ocenjuje tudi dejstvo, da okvirni sporazum z BIC vključuje zavezo BIC, da delničarjem pet let ne bo izplačala dividend ali drugih enakovrednih prejemkov v zvezi z BPN. Namen te zaveze je zagotoviti, da banka kapitala, vloženega v BPN, ne bo takoj sprostila v obliki sredstev, izplačanih delničarjem.

(233)

Vendar se končna sredstva, ki jih na koncu prevzame BIC, razlikujejo od ponudbe BIC z dne 20. julija 2011, pri čemer si BIC pridržuje tudi pravico do vračila nedonosnih posojil. Zato Komisija meni, da je treba za ohranitev pomoči na najnižji potrebni ravni poleg kakršnega koli zmanjšanja tveganju prilagojene aktive zaradi vračila posojil državi zagotoviti tudi ustrezno zmanjšanje kapitala, ki ustreza [10–18] % zmanjšanja tveganju prilagojene aktive. Zmanjšanje kapitala bi lahko bilo izvedeno kot odbitek na knjigovodsko vrednost za posojila, vrnjena državi.

(234)

Komisija ugotavlja, da bi lahko po navedbah BIC združeni subjekt v primeru vračila nedonosnih posojil ohranil [10–18]-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, če bi gospodarstvu odobril nova posojila. Komisija meni, da s takšnim ukrepom pomoč ne bi bila omejena na najnižjo potrebno raven zaradi naslednjih razlogov. Prvič, delež lastnega kapitala BIC pred prodajo bo nižji od [10–18] % na dan prodaje. Zato se bo stopnja navadnega lastniškega temeljnega kapitala združenega subjekta takoj po združitvi BPN z banko BIC zmanjšala (kot je navedeno v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012). Če bi združeni subjekt po združitvi ohranil [10–18]-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala, bi glede na to njegova kapitalizacija presegala stopnjo, ki jo je napovedala BIC. Drugič, v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012 so nova posojila gospodarstvu že upoštevana, zato se šteje, da je (zelo visoka) [10–18]-odstotna stopnja navadnega lastniškega temeljnega kapitala v BPN ob prodaji zadostna. Zato za nova posojila poleg kapitala, predvidenega v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012, ni treba nameniti še več dodatnega kapitala. V zvezi s tem Komisija pozitivno ocenjuje zavezo Portugalske, da delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala banke BPN na dan prodaje banki BIC ne bo presegal [10–18] % in da bo banka BIC ali združeni subjekt v primeru prenosa nedonosnih posojil na državo ali drug subjekt pod nadzorom države po prodaji na državo ali drug subjekt pod nadzorom države prenesel kakršen koli kapital, povezan z navedenimi posojili, v znesku [10–18] % tveganju prilagojene aktive posojil.

(235)

Poleg tega je v sporočilu o prestrukturiranju določeno, da je treba za ohranitev pomoči na najnižji potrebni ravni upoštevati prepoved prevzemov. V točki 23 sporočila o prestrukturiranju je izrecno navedeno, da „podjetje ne sme biti financirano z javnimi sredstvi, ki bi jih lahko uporabilo za financiranje dejavnosti, ki izkrivljajo trg in niso povezane s prestrukturiranjem. Z državno pomočjo se na primer ne smejo financirati nakupi delnic drugih podjetij ali nove naložbe, razen če je to nujno za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja podjetja“.

(236)

Komisija ugotavlja, da je že v načrtu prestrukturiranja iz januarja 2012 navedeno, da bo združeni subjekt rentabilen subjekt, ki bo dosegel sprejemljivo donosnost lastniškega kapitala in predvidoma ustvaril celo dobiček. Takšno ponovno doseganje rentabilnosti ni odvisno od prevzemov. Vendar Komisija meni, da bo s prepovedjo prevzemov zagotovljeno, da bo kapital, ki naj bi bil potreben za prestrukturiranje, ostal v banki, to pa bo prispevalo k ponovnemu doseganju rentabilnosti. V zvezi s tem Komisija meni, da je zaveza Portugalske o uveljavitvi prepovedi prevzemov potrebna, da se zagotovi združljivost pomoči za prestrukturiranje z notranjim trgom.

(237)

V zvezi z lastnim prispevkom sporočilo o prestrukturiranju določa, da stroškov prestrukturiranja ne sme kriti le država, ampak tudi nekdanji vlagatelji v banko in nekdanji delničarji. Navedena zahteva zagotavlja, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti.

(238)

V obravnavanem primeru Komisija pozitivno ocenjuje dejstvo, da so delničarji izgubili svoj delež v banki in da za to niso prejeli nadomestila. Tako so bili primerno vključeni v porazdelitev bremena za banko, katere vrednost je bila po oceni dveh neodvisnih subjektov, ki jih je imenovala Portugalska, negativna. Poleg tega Komisija pozitivno ocenjuje spremembo in zamenjavo upravnega odbora BPN v postopku nacionalizacije.

(239)

Vendar Komisija ugotavlja, da bodo imetniki podrejenih obveznic v znesku 245 milijonov EUR še vedno vključeni v banko, ki bo privatizirana, pri čemer bodo lahko še naprej prejemali kupone.

(240)

V skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju „banke ne smejo uporabiti državne pomoči za izplačila za lastna sredstva (lastniški kapital in podrejeni dolg), če navedene dejavnosti ne ustvarjajo zadostnih dobičkov“.

(241)

Banka BPN v obdobju prestrukturiranja ni ravnala v skladu z usmeritvijo Komisije o hibridnih instrumentih iz točke 26 sporočila o prestrukturiranju. Komisija je pojasnila, da v okviru prestrukturiranja diskrecijska izravnava izgub s strani bank upravičenk (npr. s sprostitvijo rezerv ali zmanjšanjem lastniškega kapitala), da bi zagotovile izplačilo dividend in kuponov na neodplačani podrejeni dolg, načeloma ni združljiva s ciljem porazdelitve bremena. Komisija ugotavlja, da pri izplačilu kuponov to načelo ni bilo upoštevano, pri čemer bi moralo biti navedeno izplačilo nadomeščeno s temeljitejšim prestrukturiranjem (55).

(242)

Komisija meni, da lahko obsežno prestrukturiranje banke zadostno nadomesti pomanjkljivo porazdelitev bremena.

(243)

Vendar je zaradi prodaje banke, ki poteka, prepoved izplačil do 31. decembra 2016 potrebna, da se zagotovi minimalna stopnja porazdelitve bremena na delničarje banke.

(244)

V zvezi s tem Komisija upošteva zavezo Portugalske, da banka BIC, združeni subjekt in Portugalska do 31. decembra 2016 ne bodo uveljavljali nakupnih opcij v zvezi s podrejenim dolgom, ki ga izda BPN pred dnevom prodaje, s čimer bodo prispevali k postopku prestrukturiranja BPN.

(245)

Komisija ugotavlja, da plačilo za posamezne ukrepe pomoči iz uvodnih izjav od (182) do (185), zlasti za poroštva, kapitalsko injekcijo in prenos sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom, ni v skladu z ustreznimi sporočili Komisije.

(246)

Plačilo za državna poroštva je znašalo 20 bazičnih točk, kar je bistveno manj od stopnje, ki temelji na uporabi pravil Komisije o plačilu državnih poroštev za obveznosti, ki jih izdajo finančne institucije.

(247)

Plačilo za kapitalsko injekcijo v znesku 600 milijonov EUR, ki jo je BPN prejela februarja 2012, nedvomno ni v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji. Portugalski organi ne pričakujejo, da bodo za vloženi kapital prejeli plačilo. Kapital je bil dejansko vložen, da bi omogočili prodajo banke po negativni ceni.

(248)

V zvezi s prenosom sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom po knjigovodski vrednosti Komisija priznava, da je bil prenos sredstev na vse tri pravne subjekte s posebnim namenom teoretično namenjen zaščiti rentabilnosti BPN in lažji prodaji BPN, vendar hkrati ugotavlja, da prenos po knjigovodski vrednosti vključuje pomoč, ki ni v skladu z glavnimi zahtevami iz sporočila o oslabljenih sredstvih. Prenos je bil izveden po knjigovodski vrednosti, ki znatno presega realno ekonomsko vrednost, pri čemer plačilo državi ni predvideno. V sporočilu o oslabljenih sredstvih je potrjeno, da se lahko s temeljitim prestrukturiranjem nadomesti morebitna neusklajenost z glavnimi merili iz navedenega sporočila, vključno z merili o ceni. V primeru temeljitega prestrukturiranja BPN bi lahko Komisija navedeni ukrep štela za združljiv s sporočilom o oslabljenih sredstvih. Zato bi lahko bil prenos sredstev na pravne subjekte s posebnim namenom ocenjen z ostalimi ukrepi v korist BPN in v okviru obsežnega prestrukturiranja.

(249)

V točki 25 sporočila o prestrukturiranju je določeno, da je treba vsako odstopanje od ustrezne vnaprejšnje porazdelitve bremena, ki je bilo izjemoma odobreno v fazi reševanja zaradi ohranjanja finančne stabilnosti, nadomestiti s prispevkom na poznejši stopnji prestrukturiranja, na primer v obliki klavzul za vračilo sredstev in/ali daljnosežnejšega prestrukturiranja, vključno z dodatnimi ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(250)

Komisija meni, da je prestrukturiranje BPN dovolj obsežno. Poleg tega ugotavlja, da je banka majhna. BPN bo po postopku prestrukturiranja prenehala obstajati kot samostojna banka. Bilančna vsota poslovanja s prebivalstvom, ki ga bo prevzela BIC, je nižja od 35 % bilančne vsote BPN pred nacionalizacijo. Posli in dejavnosti, ki ne spadajo na področje poslovanja s prebivalstvom, se ne bodo več izvajali.

(251)

Zato Komisija ugotavlja, da je porazdelitev bremena glede na obsežno prestrukturiranje BPN ustrezna.

(252)

V zvezi z ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence sporočilo o prestrukturiranju določa, da se narava in oblika takih ukrepov določita na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in tudi na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

(253)

Čeprav je BPN prejela precejšnjo pomoč, je treba upoštevati omejeno velikost BPN. V skladu s točko 32 sporočila o prestrukturiranju bo Komisija analizirala verjetne učinke pomoči na trge, na katerih banka upravičenka posluje po prestrukturiranju. Najprej bo proučila velikost in relativno moč banke na trgu, ko bo na njem spet uspešno poslovala.

(254)

V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da BPN ne bo več poslovala kot gospodarski subjekt, ki je obstajal pred državno intervencijo (56). Banka je bila nacionalizirana in temeljito prestrukturirana. Zato bo na trgu konkurirala precej manjša banka.

(255)

BPN je bila konec leta 2008 glede na bilančno vsoto sedma največja finančna institucija na Portugalskem. Po nacionalizaciji se je zlasti zaradi odliva vlog zmanjšala. Od sredine leta 2011 je na 12. mestu, pri čemer je njen tržni delež za vloge in posojila manjši od 1 %. Obseg vlog in posojil se je v obdobju 2008–2011 skoraj prepolovil.

(256)

Portugalska je v ugotovitvah o sklepu z dne 24. oktobra 2011 navedla, da je imela BPN že pred nacionalizacijo približno [1–2]-odstotni tržni delež. Po nacionalizaciji je bila temeljito prestrukturirana, njen obseg pa se je dodatno zmanjšal. Nov združeni subjekt bo tudi po združitvi z BIC imel manj kot [< 1]-odstotni tržni delež na Portugalskem, ker tržni delež BPN za posojila komitentom in vloge trenutno znaša približno [< 1] %, pri čemer ima BIC približno [< 1]-odstotni tržni delež za posojila in [< 1]-odstotni tržni delež za vloge.

(257)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da so imeli konkurenti s prodajo bančne dejavnosti v postopku javnega razpisa možnost, da prevzamejo blagovno znamko in poslovanje BPN, s tem pa je bilo omejeno izkrivljanje konkurence.

(258)

Komisija pozitivno ocenjuje tudi politiko izplačevanja dividend iz uvodne izjave ((56) (xiii)).

(259)

Poleg tega je v točki 44 sporočila o prestrukturiranju navedeno, da se banke pri trženju svojih finančnih ponudb ne smejo sklicevati na državno pomoč kot na konkurenčno prednost. Komisija pozitivno ocenjuje zavezo Portugalske, da se banka BIC v svojih trženjskih kampanjah in sporočilih za vlagatelje ne bo sklicevala na uporabo državne pomoči.

(260)

Komisija je v sklepu z dne 24. oktobra 2011 izrazila dvom, ali so bili predvideni ukrepi glede na znaten znesek pomoči in dejstvo, da so bili za BPN sprejeti ukrepi v zvezi z dokapitalizacijo, poroštvi in oslabljenimi sredstvi, ki niso bili nadomeščeni v skladu z zahtevami iz ustreznih sporočil, zadostni.

(261)

Komisija zlasti ugotavlja, da bo banka poslovala na trgu z začetnim [10–18]-odstotnim deležem navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kar znatno presega zahtevano minimalno stopnjo, ki je konec leta 2011 znašala 9 %, konec leta 2012 pa 10 %.

(262)

Poleg tega je BIC zahtevala, da lahko v […] mesecih ponovno proda posojila, ki so nedonosna najmanj […] dni (do […] % skupne nominalne vrednosti portfelja posojil). Zahtevala je tudi ohranitev likvidnostne pomoči CGD v dveh oblikah. Prva je ohranitev kreditne linije v znesku [150–500] milijonov EUR za program komercialnih zapisov z državnim poroštvom za tri leta, pri čemer se CGD zaveže, da bodo pogoji kreditne linije veljali do […]. Druga je nova kreditna linija v znesku do [150–350] milijonov EUR, ki jo CGD odobri kot nadomestilo, če se vloge zmanjšajo pod 1,8 milijarde EUR, pri čemer velja plačilo po stopnji EURIBOR + […] bazičnih točk.

(263)

S tem bi moralo biti zagotovljeno, da združeni subjekt državne pomoči ne bo uporabljal za rast na račun svojih konkurentov in da bo izkrivljanje konkurence zaradi pomoči ustrezno omejeno.

(264)

Glede na negotove razmere na trgu in ostre pogoje, ki jih je za bančni sektor določila Portugalska zaradi dogodkov, ki so prispevali k podpisu memoranduma o soglasju, Komisija meni, da bodo te bančne kreditne linije znatno vplivale na to, v kakšnem obsegu bo lahko združeni subjekt na trgu konkuriral drugim udeležencem, ki državne pomoči niso prejeli.

(265)

Zato se lahko državna pomoč šteje za združljivo le, če so sprejeti zadostni ukrepi, ki zagotavljajo, da se državna pomoč ne uporablja na škodo konkurentom, pri čemer nekateri od njih niso prejeli podobne državne pomoči. Zagotoviti je treba enake konkurenčne pogoje za banke, ki so prejele državno pomoč, in banke, ki takšne pomoči niso prejele. Državna pomoč ne sme oslabiti spodbud za konkurenčno ravnanje, naložbe in inovacije bank, ki niso upravičene do pomoči, ali ustvarjati ovir za vstop, ki bi lahko ogrozile čezmejne dejavnosti.

(266)

Zagotoviti je treba, da združeni subjekt ne pridobi konkurenčne prednosti zaradi prenosa likvidnostnega tveganja na državo in pridobitve kapitala.

(267)

Prvič, Komisija meni, da je treba za omejitev izkrivljanja konkurence, ki bi nastalo zaradi stopnje kapitala banke nad minimalno zahtevo (glej uvodno izjavo (261)), poleg vsakega zmanjšanja tveganju prilagojene aktive zaradi vračila posojil državi zagotoviti tudi ustrezno zmanjšanje kapitala. Zato je zaveza Portugalske o najvišji stopnji kapitala BPN potrebna, da se zagotovi združljivost pomoči za prestrukturiranje z notranjim trgom.

(268)

Drugič, Komisija meni, da je treba trajanje kreditne linije v znesku [150–500] milijonov EUR za program komercialnih zapisov BPN omejiti na obdobje […] let. Poleg tega je treba plačilo za drugo bančno kreditno linijo bolj uskladiti s tržnimi pogoji, pri čemer mora biti zanj določena stopnja EURIBOR + […] bazičnih točk. Portugalska mora do 31. decembra 2016 zahtevati tudi predhodno odobritev Komisije, preden bo CGD ali država odobrila kreditne linije ali poroštva, da se zagotovi upoštevanje navedenih omejitev. V zvezi s tem Komisija upošteva zaveze Portugalske o bančnih kreditnih linijah; te zaveze so potrebne, da se zagotovi združljivost pomoči za prestrukturiranje z notranjim trgom.

(269)

Tretjič, v skladu s sporočilom o prestrukturiranju je z izkrivljanjem konkurence povezana tudi prepoved prevzemov. V točkah 39 in 40 sporočila je navedeno, da se „[d]ržavna pomoč […] ne sme uporabljati na škodo konkurentov, ki niso deležni podobne državne pomoči“, in da „banke ne smejo uporabljati državne pomoči za prevzem konkurenčnih dejavnosti“. Komisija podpira zavezo Portugalske o uveljavitvi prepovedi prevzemov do 31. decembra 2016 iz uvodne izjave (236).

(270)

Četrtič, pravica banke BIC do vračila nedonosnih posojil državi mora prenehati […] in ne […] mesecev po dnevu prodaje. Komisija meni, da je lahko BIC pregledala stanje posojil BPN od začetka razpisnega postopka in zlasti po podpisu okvirnega sporazuma 9. decembra 2011. Poleg tega je bil portfelj posojil že dvakrat očiščen: ko so bila decembra 2010 najbolj nedonosna posojila prenesena na pravne subjekte s posebnim namenom in nato ko je BIC kot kupec zahtevala, da se ji zaradi doseganja [110–150]-odstotnega razmerja med posojili in vlogami odobri pravica do vračila dodatnih zneskov posojil državi.

(271)

Komisija ugotavlja, da vsaka dodatna možnost vračila zagotavlja banki BIC zaščito pred tveganjem zaradi poslabšanja gospodarskih razmer. Vsaka naknadna „nedonosnost“ bo najverjetneje posledica poslabšanja gospodarskih razmer, zato bo vplivala na celoten bančni sektor. Pravica banke BIC do vračila nedonosnih posojil državi izkrivlja konkurenco, ker druge banke takšne možnosti nimajo. Zato je treba obdobje za vračilo skrajšati najdlje do […]. V zvezi s tem Komisija podpira zavezo Portugalske o upoštevanju roka, tj.[…].

(272)

Če bodo vse zaveze iz oddelka 5.2 pravilno izvedene, so z načrtom prestrukturiranja iz januarja 2012 zagotovljeni zadostni dokazi o ponovno doseženi dolgoročni rentabilnosti združenega subjekta, zadostni porazdelitvi bremena in sprejetju ustreznih ukrepov za omejitev neupravičenega izkrivljanja konkurence. Zato lahko Komisija razglasi, da je načrt prestrukturiranja iz januarja 2012 v skladu s sporočilom o prestrukturiranju.

(273)

V točki 46 sporočila o prestrukturiranju je navedeno, da mora država članica predložiti podrobna redna poročila, da se preveri, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. V skladu s tem mora Portugalska Komisiji predložiti takšna poročila vsakih šest mesecev od datuma tega sklepa.

(274)

Komisija obžaluje, da je Portugalska državno pomoč iz oddelka 6.1.2 „Določitev zneska pomoči“ izvedla nezakonito v nasprotju s členom 108(3) Pogodbe. Vendar se lahko navedena pomoč skupaj z drugimi ukrepi pomoči iz tega sklepa razglasi za združljivo, če se izvedejo zaveze iz oddelka 5.2 –

i.

posojila, ki jih je odobrila CGD pred nacionalizacijo;

ii.

posojila in bančne kreditne linije, ki jih je CGD odobrila banki BPN po nacionalizaciji in pred prodajo z izrecnim državnim poroštvom ali brez njega;

iii.

prenos sredstev po knjigovodski vrednosti z BPN na pravne subjekte s posebnim namenom pred prodajo in po njej;

iv.

kapitalska injekcija države z dne 15. februarja 2012;

v.

bančne kreditne linije, ki jih odobri CGD in jih je BIC zahtevala za združeni subjekt;

vi.

pravica banke BIC do prenosa vlog, katerih cena presega […] bazičnih točk, na državo ali do državnega plačila razlike ter

vii.

prenos stroškov sodnih postopkov na državo.