19.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 289/56

(1)

Komisija je maja 2009 na podlagi javno dostopnih informacij ugotovila, da je podjetje v državni lasti Osinek a.s. (v nadaljnjem besedilu: Osinek), ki je v likvidacijskem postopku, podjetju ČSA – Czech airlines, a.s. (v nadaljnjem besedilu: podjetje ČSA) odobrilo posojilo v višini 2,5 milijarde CZK (približno 100 milijonov EUR). Komisija je z dopisoma z dne 14. maja 2009 in 24. septembra 2009 zahtevala informacije od Češke. Češka je Komisiji predložila dodatne informacije z dopisoma z dne 10. septembra 2009 in 25. novembra 2009.

(2)

Komisija je z dopisom z dne 24. februarja 2010 sporočila Češki, da bo glede zadevnega ukrepa začela postopek v skladu s členom 108(2) PDEU (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka). Češka je z dopisom z dne 26. aprila 2010 predložila pripombe v zvezi s to odločitvijo. Komisija je v dopisu z dne 6. julija 2010 zastavila dodatna vprašanja, na katera je Češka odgovorila 15. septembra 2010.

(3)

Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe glede ukrepa.

(4)

Komisija je prejela pripombe štirih zainteresiranih strani: 10. marca 2011 od podjetja Travel Service in Icelandair Group, 11. marca 2011 od podjetja Czech Connect Airlines a.s., 10. marca 2011 od podjetja JOB AIR Technic a.s. in 14. marca 2011 od ČSA. Komisija je te pripombe posredovala Češki in ji dala možnost odgovora. Odgovor Češke je prejela v dopisu z dne 12. maja 2011.

(5)

Ukrep, v zvezi s katerim je bil sprožen postopek preiskave, je posojilo, ki ga je 30. aprila 2009 podjetje Osinek odobrilo češkemu nacionalnemu letalskemu prevozniku ČSA. Posojilo je bilo izplačano v treh obrokih:

(6)

Rok za vračilo posojila je bil 30. november 2010 z možnostjo podaljšanja. Obrestna mera za posojilo je bil trimesečni PRIBOR (Prague Inter Bank Offered Rate) s pribitkom 300 bazičnih točk kot premija za tveganje, kar pomeni, da je na datum podpisa posojilne pogodbe obrestna mera znašala 5,51 %. Obresti je bilo treba plačati vsako četrtletje, in sicer na zadnji delovni dan koledarskega četrtletja (obrestno obdobje). Obresti so se izračunavale dnevno, in sicer od dne pred vračilom posojila podjetja Osinek.

(7)

Po mnenju čeških organov se pri kritju tveganja v višini 300 bazičnih točk ustrezno upošteva primerno kritje tveganja glede na finančno stanje podjetja z bonitetno oceno B (ranljivo finančno stanje), ki jo je dodelila agencija Standard & Poor’s, in raven zavarovanja posojila s premoženjem, ki je znašala 110 % zneska posojila.

(8)

Premoženje, s katerim je bilo zavarovano posojilo, je zajemalo zgradbe na letališču Ruzyně v Pragi, zemljišče, inventar in rezervne dele. Tržno vrednost večine zagotovljenega zavarovanja s premoženjem je določil neodvisni strokovnjak. Zavarovanje s premoženjem je bilo razširjeno in spremenjeno s štirimi dodatki k posojilni pogodbi s podjetjem Osinek (3). Češki organi trdijo, da se je pri vseh teh spremembah upošteval pogoj iz posojilne pogodbe s podjetjem Osinek, da dejanski znesek posojila nikoli ne sme presegati 90 % vrednosti zavarovanja s premoženjem ali dogovorjenega najvišjega zneska posojila.

(9)

Posojilo podjetja Osinek ni bilo odplačano tako, kot je bilo prvotno predvideno, ampak je zanj prenehalo zavarovanje s premoženjem, dolg pa je bil kapitaliziran 30. junija 2010 (zamenjava terjatev v lastniške deleže).

Tabela 1

Pregled premoženja, s katerim je bilo zavarovano posojilo podjetja Osinek

(10)

Sklep o začetku postopka z dne 24. februarja 2010 se nanaša na posojilo podjetja Osinek v višini 2,5 milijarde CZK, ki je bilo odobreno na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene 30. aprila 2009, pri čemer temelji na domnevi, da je zavarovanje posojila s premoženjem na podlagi resolucije češke vlade št. 1343 z dne 26. oktobra 2009 že prenehalo. Vendar je bila Komisija o prenehanju zavarovanja posojila s premoženjem in njegovi kapitalizaciji (zamenjavi terjatev v lastniške deleže), ki sta bila izvedena junija 2010, obveščena 12. maja 2010 (SA.30908 ČSA – Czech Airlines – Načrt prestrukturiranja). Zato je v tem sklepu obravnavano le posojilo podjetja Osinek v višini 2,5 milijarde CZK, odobreno na podlagi posojilne pogodbe, sklenjene 30. aprila 2009. Ocena prenehanja zavarovanja s premoženjem in naknadne zamenjave terjatev v lastniške deleže pri posojilu podjetja Osinek bo vključena v končno odločitev v zadevi SA.30908.

(11)

Podjetje Osinek je bila družba za prenos finančnih sredstev, ki je bila ustanovljena za nadzor zaprtja in sanacije premogovnikov v Češki. V času odobritve posojila je bilo podjetje v 100-odstotni lasti češke države in je delovalo pod nadzorom ministrstva za finance. Likvidacijski postopek podjetja Osinek se je začel 5. novembra 2008. Pred začetkom likvidacijskega postopka je podjetje še vedno razpolagalo s sredstvi in naj bi iskalo različne naložbene možnosti. Posojilno pogodbo je v imenu podjetja Osinek 30. aprila 2009 sklenil in podpisal njegov likvidacijski upravitelj. Za ugotovitev morebitnih tveganj, povezanih s posojilom, je podjetje Osinek pri neodvisnem strokovnjaku, in sicer podjetju European Business Consulting spol. s.r.o. (v nadaljnjem besedilu: EBC), naročilo izvedbo ekonomske analize ČSA, pri odvetniški pisarni JUDr. Jiří Rybář & JUDr. Pavel Štrbík pa izvedbo pravne analize.

(12)

Podjetje Osinek je z ministrstvom za industrijo in trgovino Češke 29. septembra 2009 podpisalo pogodbo, v skladu s katero je zaradi začetka likvidacijskega postopka svoje terjatve do ČSA, ki izhajajo iz zadevne posojilne pogodbe, odstopilo ministrstvu. Podjetje ČSA je obvestilo o odstopu terjatev prejelo isti dan. Likvidacijski postopek podjetja Osinek je bil končan 8. marca 2010.

(13)

Češka vlada je 3. maja 2010 sprejela resolucijo št. 333 o načrtu prestrukturiranja podjetja ČSA, v skladu s katero je ministrstvo za industrijo in trgovino pozvala, naj pred povečanjem delniškega kapitala podjetja ČSA izvede sprostitev zastavljenih sredstev za del zagotovljenega zavarovanja s premoženjem. Zadevna resolucija je bila pravna podlaga za kapitalizacijo posojila (zamenjava terjatev v lastniške deleže), ki je bila izvedena 30. junija 2010.

(14)

Podjetje ČSA je nacionalni letalski prevoznik Češke od leta 1923. Sedež ima v Pragi in dejavnost opravlja na letališču Ruzyně v Pragi. Gre za največjo letalsko družbo na letališču Ruzyně v Pragi, s katero potuje 37 % potnikov, katerih potovanje se začne ali konča v Pragi. Podjetje ČSA je član združenja Sky Team. Pred prestrukturiranjem je imelo to podjetje v lasti 51 letal. Podjetje ČSA ponuja storitve rednega letalskega prevoza (na 104 destinacije v 44 državah). Poleg tega opravlja čarterske polete, prevoz tovora, storitve zemeljske oskrbe (na letališču Ruzyně v Pragi oskrbi približno 60 % vseh potnikov), storitve vzdrževanja letal, storitve usposabljanja letalskega osebja in gostinske storitve ter upravlja prostocarinske prodajalne na letališču Ruzyně v Pragi in prodaja brezcarinsko blago na letalih.

(15)

ČSA je podjetje v državni lasti, pri čemer je Češka prek ministrstva za finance njegov 95,69 % lastnik. Manjšinski delničarji so podjetje Česká pojišťovna a.s. (2,26 %), mesto Praga (1,53 %) in mesto Bratislava (0,51 %).

(16)

Po zaključku postopka prestrukturiranja namerava država poiskati strateškega partnerja za podjetje ČSA. Češka vlada se je v okviru priprav na načrtovano privatizacijo odločila za oblikovanje nove podjetniške strukture, tj. krovnega podjetja Český Aeroholding a.s. (v nadaljnjem besedilu: ČAH).

(17)

Češki organ za varstvo konkurence je 25. oktobra 2011 odobril ustanovitev podjetja ČAH, ki bo združevalo podjetje ČSA, letališče Ruzyně v Pragi in sedanje podružnice podjetja ČSA, tj. Czech Airlines Handling, Holidays Czech Airlines, Czech Airlines Technics in ČSA Services s.r.o. Način upravljanja in struktura ČAH bi vključevala elemente finančnega holdinga, njegov cilj pa bi bil prestrukturiranje podjetij, združenih v holding, da bi se olajšal njihov dostop do komercialnega financiranja in da bi se jih pripravilo na prihodnjo privatizacijo.

(18)

Podjetje ČSA je imelo težave, ki so se močno zaostrile leta 2009, ko je bila sedanja gospodarska kriza največja. Čeprav v skladu s češko nacionalno zakonodajo ni nikoli izpolnjevalo pogojev za uvedbo postopka zaradi insolventnosti, je imelo jasen negativen trend razvoja ključnih finančnih kazalnikov.

Tabela 2

Lastniški in delniški kapital ČSA, 2006–2008 (v tisočih CZK)

Tabela 3

Spremembe finančnega stanja ČSA (v tisočih CZK)

(19)

Podjetje je v letih 2007 in 2008 poslovalo z dobičkom. Leta 2009 pa je bil njegov poslovni rezultat bistveno slabši. Prihodki podjetja se v predhodnih štirih letih niso veliko zmanjšali, močno pa se je zmanjševal njegov denarni tok. Raven zadolženosti je bila bolj ali manj stabilna. Podjetje je pokrilo svoje izgube s prodajo premoženja, zlasti v poslovnem letu 2009.

(20)

Stanje podjetja se je poslabšalo v letu 2009, zlasti po koncu poletja, tj. v obdobju, ko ČSA običajno posluje z dobičkom.

(21)

Komisija je 24. februarja 2010 začela formalni postopek preiskave. V sklepu o začetku postopka je izrazila dvom, ali je bilo podjetje ČSA v času prejetja posojila že podjetje v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu: smernice za reševanje in prestrukturiranje) (6).

(22)

Poleg tega je Komisija izrazila dvom, ali je upravičeno podjetje zaradi pogojev posojila, ki ga je podjetje Osinek zagotovilo ČSA, in ob upoštevanju njegovega finančnega stanja, pridobilo gospodarsko prednost, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi. Komisija je tudi izrazila dvom o združljivosti pomoči v skladu z veljavnimi pravili o državni pomoči, zlasti sporočilom Komisije z naslovom Začasni okvir Skupnosti za ukrepe državnih pomoči v podporo dostopu do financiranja ob trenutni finančni in gospodarski krizi (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir) (7), v primeru, da je posojilo vključevalo državno pomoč. Če bi bilo ugotovljeno, da je posojilo podjetja Osinek vključevalo državno pomoč, potem je ta ukrep negativno vplival na konkurenco in s tem na podjetja, ki opravljajo lete z letališča Ruzyně v Pragi ali konkurirajo podjetju ČSA in njenim podružnicam na drugih trgih.

(23)

Češka je predložila svoje pripombe na sklep o začetku postopka, pri čemer je navedla, da je posojilo podjetja Osinek skladno z „načelom vlagatelja pod tržnimi pogoji“, ker podjetju ČSA ni zagotavljalo neupravičene gospodarske prednosti.

(24)

Češka zlasti meni, da ČSA na datum podpisa posojilne pogodbe s podjetjem Osinek ni bilo podjetje v težavah in da je bilo v težavah šele od avgusta 2009. Češka trdi, da je podjetju ČSA kljub vedno večjim težavam vedno uspelo zagotoviti uspešno poslovanje. Vendar so se razmere konec leta 2008 in v začetku leta 2009 spremenile, pri čemer se je stanje v letu 2009 stalno poslabševalo zaradi svetovne gospodarske recesije, ki je močno vplivala na svetovne prevozne trge (8). To je skupaj z nestabilnostjo naftnih trgov in tečajnimi nihanji prispevalo k poslabšanju finančnega stanja ČSA.

(25)

Leta 2009 se je podjetje ČSA zanašalo na napovedi, ki so temeljile na rezultatih prejšnjega leta, in je pričakovalo bistveno boljše rezultate v poletnem obdobju. Vendar so rezultati za prvo polovico leta 2009, ki so bili sporočeni vodstvu sredi avgusta, pokazali, da so se povprečni prihodki ČSA v juniju znatno zmanjšali. Vodstvo je avgusta 2009 ugotovilo, da podjetje ne bo moglo več poslovati, če ne bodo takoj sprejeti ukrepi za zmanjšanje stroškov in ne bo zagotovljena finančna pomoč iz zunanjih virov.

(26)

Češka v zvezi z morebitnim elementom državne pomoči v posojilu podjetja Osinek trdi, da je obrestna mera skladna z zahtevami iz Sporočila Komisije o spremembi metode določanja referenčnih obrestnih mer in diskontnih stopenj (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o referenčnih obrestnih merah) (9). Ob tem zlasti trdi, da je bilo glede na nestabilnost finančnih trgov v času podpisa posojilne pogodbe s podjetjem Osinek primerno uporabiti trimesečni PRIBOR kot osnovno stopnjo za določanje obresti za zadevno posojilo.

(27)

Ker ocena podjetja ČSA ne temelji na bonitetnih sistemih, Češka svoje domneve, da bi podjetje ČSA ob podpisu posojilne pogodbe s podjetjem Osinek dobilo bonitetno oceno B, ne more podpreti z dokazi. Vendar se Češka sklicuje na poročilo podjetja EBC z dne 27. aprila 2009, v skladu s katerim je bilo podjetje ČSA solventno in kreditno sposobno.

(28)

Češka je poudarila, da je moralo podjetje ČSA posojilo zavarovati s premoženjem v vrednosti vsaj 110 % posojila, in sicer za obdobje celotnega trajanja posojila. Znesek posojila, ki je bil dejansko odobren podjetju ČSA, torej ne bi smel nikoli presegati 90 % celotne vrednosti zavarovanja s premoženjem. Češka je potrdila, da je bila ta zahteva vedno izpolnjena, in je predložila poročila o oceni vrednosti premoženja, s katerim je bilo zavarovano posojilo.

(29)

Poleg tega Češka trdi, da je likvidacijski upravitelj podjetja Osinek iskal naložbene možnosti za ustvarjanje dobička glede na dejstvo, da je imelo podjetje Osinek na voljo precej finančnih sredstev. Likvidacijski upravitelj je pred sklenitvijo posojilne pogodbe s podjetjem Osinek pri neodvisnem svetovalnem podjetju EBC in odvetniški pisarni JUDr. Jiří Rybář & JUDr. Pavel Štrbík naročil izvedbo gospodarske in pravne analize posojilne ponudbe. Analiza, ki jo je pripravilo podjetje EBC, je potrdila, da bi se lahko podjetje ČSA štelo za solventno in da je bilo tveganje, da bi odobritev posojila podjetju ČSA pomenilo izgubo ali škodo za podjetje Osinek, zelo majhno. Likvidacijski upravitelj je na podlagi te analize menil, da bi odobritev posojila podjetju ČSA pomenila možnost za dobro naložbo razpoložljivih sredstev podjetja Osinek.

(30)

Poleg tega Češka trdi, da bi bilo posojilo skladno s pogoji iz začasnega okvira, tudi če bi Komisija ugotovila, da so bili pogoji posojilne pogodbe s podjetjem Osinek ugodnejši od tržnih pogojev.

(31)

Komisija je med formalnim postopkom preiskave prejela pripombe treh zainteresiranih tretjih strani in podjetja ČSA kot prejemnika posojila, v zvezi s katerim je bil sprožen postopek preiskave (odstavek 4).

(32)

Pripombe podjetja ČSA v bistvu izražajo pripombe Češke v zvezi z navedenim sklepom o začetku postopka. Podjetje ČSA poudarja, da je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno pod tržnimi pogoji, ker je podjetje Osinek ravnalo kot razumen udeleženec v tržnem gospodarstvu, pri čemer je njegova odločitev temeljila na komercialnih ciljih in ne na ciljih gospodarske ali socialne politike. Poleg tega podjetje ČSA v pripombah pojasnjuje količinsko opredelitev morebitnega elementa pomoči za primer, če bi Komisija ugotovila, da je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno po ugodnejši obrestni meri, tj. ob predpostavki, da je bila bonitetna ocena podjetja ČSA slabša od ocene B in/ali da zavarovanje s premoženjem ne bi smelo biti razvrščeno kot „visoko“.

(33)

Vse zainteresirane tretje strani so konkurenti podjetja ČSA in jih zastopa ista odvetniška pisarna, zato so njihovi argumenti podobni. Zainteresirane tretje strani trdijo, da posojilo, ki ga je podjetje Osinek dalo podjetju ČSA, pomeni državno pomoč, ker je omogočilo izvajanje nelojalne konkurence z zaračunavanjem cen, ki jih druga konkurenčna podjetja, ki niso prejela državnih subvencij, ne bi mogla zagotavljati, ne da bi pri tem izgubila sposobnost pokritja stroškov in ustvarjanja razumnega dobička (10).

(34)

Zainteresirane tretje strani trdijo, da je bilo podjetje ČSA v resnih težavah že pred 1. julijem 2008. Poleg tega trdijo, da je bilo posojilo podjetja Osinek zagotovljeno po znatno nižji obrestni meri, kot bi jo zahtevala banka v podobnih okoliščinah ob upoštevanju finančnega stanja ČSA, dolžine obdobja vračila, kakovosti zavarovanja s premoženjem in majhne verjetnosti za dejansko vračilo. V takih okoliščinah bi posojilo podjetja Osinek pomenilo nezakonito državno pomoč, ki ni združljiva s predpisi EU. Eno od konkurenčnih podjetij, ki so predložila pripombe, trdi, da je podjetje ČSA izpolnjevalo pogoj, da je bila v letih 2007, 2008 in 2009 izgubljena več kot polovica njegovega delniškega kapitala. Poleg tega je bila v letih 2008 in 2009 v preteklih 12 mesecih izgubljena več kot četrtina delniškega kapitala ČSA. Isto konkurenčno podjetje pojasnjuje, da bi bilo mogoče na podlagi zmanjšanja delniškega kapitala ČSA v letu 2008 domnevati, da je zadevno podjetje že 1. julija 2008 izpolnjevalo oba pogoja za podjetje v težavah v smislu točke 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje.

(35)

Zainteresirane tretje strani tudi trdijo, da bi bilo mogoče zaradi negativnega denarnega toka iz poslovanja, večjega števila upnikov in obstoja zapadlih finančnih obveznosti, ki bi jih bilo treba poravnati v 30 dneh, domnevati, da je podjetju grozila insolventnost od konca leta 2007, zato bi moralo biti obravnavano kot podjetje v težavah že od leta 2007 (v skladu s točko 10(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje).

(36)

Češka se ni strinjala s pripombami zainteresiranih tretjih strani, strinjala pa se je s pripombami ČSA. Vztrajala je pri svojem argumentu, da je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno pod tržnimi pogoji in v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah. Poleg tega so češki organi trdili, da je podjetje ČSA uspešno poslovalo brez državne pomoči do druge polovice leta 2009. Stanje premoženja ČSA tudi v prvi polovici leta 2009 ni bilo resno ogroženo, pri čemer se je njegova vrednost dejansko povečala z [8 340–9 255] milijonov CZK v prvi četrtini leta 2009 na [8 990–9 920] milijonov CZK v drugi četrtini leta 2009.

(37)

Češka ugotavlja, da pripombe zainteresiranih tretjih strani temeljijo izključno na rezultatih, ki so pridobljeni v skladu s češkimi računovodskimi standardi (v nadaljnjem besedilu: ČRS), katerih metodologija ne zagotavlja podatkov o dejanskem stanju poslovanja podjetja, čeprav so rezultati, ki jih objavlja podjetje ČSA o svojem poslovanju, pridobljeni v skladu s ČRS in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: MSRP). Finančna poročila, pripravljena v skladu z MSRP, zagotavljajo boljše informacije o finančnem stanju podjetja in so zato primernejša. Podjetje ČSA mora v skladu s češko davčno zakonodajo uporabljati ČRS. Vendar dejavnosti podjetja ČSA niso omejene na Češko, ampak se izvajajo na svetovni ravni, zato podjetje ČSA uporablja tudi MSRP. Češka poudarja, da banke pri svojih odločitvah o odobritvi posojil uporabljajo MSRP, ker naj bi bili ti natančnejši od ČRS.

(38)

Nazadnje je Češka predložila dokaze, da podjetje ČSA ob odobritvi posojila podjetja Osinek ni izpolnjevalo pogojev glede insolventnosti v skladu s češkim zakonom o insolventnosti (11).

(39)

V skladu s členom 107(1) PDEU je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(40)

Merila iz člena 107(1) PDEU so kumulativna. Za določitev, ali priglašeni ukrepi pomenijo državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, morajo biti torej izpolnjeni vsi naslednji pogoji. Finančna pomoč mora:

(41)

Pojem državne pomoči zajema vsako neposredno ali posredno dodeljeno prednost, ki se financira iz državnih sredstev in jo odobri država sama ali kateri koli posredniški organ, ki deluje na podlagi svojih pooblastil.

(42)

Zato je treba najprej ugotoviti, ali je treba posojilo podjetja Osinek šteti za državna sredstva. Kot je navedeno zgoraj, je bilo podjetje Osinek ob odobritvi posojila v 100-odstotni lasti ministrstva za finance Češke, zato ne glede na poslovni ali kateri koli drug pravni status gre za javno podjetje v smislu člena 2(b) Direktive Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (12). Zato Komisija meni, da je posojilo podjetja Osinek financirano iz državnih sredstev.

(43)

Vendar je Sodišče tudi odločilo, da čeprav lahko država nadzira neko javno podjetje in ima prevladujoč vpliv na njegovo poslovanje, ni mogoče samodejno sklepati, da se tak nadzor v konkretnem primeru dejansko izvaja. Javno podjetje lahko deluje z večjo ali manjšo neodvisnostjo, glede na stopnjo avtonomije, ki mu jo prepušča država. Zato zgolj dejstvo, da je javno podjetje pod državnim nadzorom, ne zadošča, da bi ukrepe tega podjetja, kot je obravnavana posojilna pogodba, pripisali državi. Poleg tega je treba preveriti, ali so javni organi kakor koli sodelovali pri sprejetju tega ukrepa. V zvezi s tem je Sodišče opozorilo, da se lahko državi pripiše ukrep pomoči, ki ga je sprejelo javno podjetje, na podlagi sklopa kazalcev, ki izvirajo iz okoliščin v postopku v glavni zadevi, in okoliščin, v katerem je bil sprejet ukrep (13).

(44)

Taki kazalci so lahko vključenost podjetja v okvir javne uprave, značaj njegovih dejavnosti in izvajanje teh dejavnosti na trgu v splošnih pogojih konkurence z zasebnimi izvajalci, pravni status podjetja (glede na to, ali zanj velja javno pravo ali običajno pravo družb), intenzivnost nadzora, ki ga izvajajo javni organi nad upravo podjetja, ali kateri koli drug kazalec, ki v posameznem primeru kaže na vključenost javnih organov v sprejemanje ukrepa ali majhno verjetnost njihove nevključenosti, pri čemer se upošteva tudi obseg ukrepa, njegova vsebina ali pogoji, ki jih zajema.

(45)

Komisija ugotavlja, da so člani nadzornega odbora podjetja Osinek večinoma predstavniki javnih organov (kot je ministrstvo za finance).

(46)

Likvidacijski postopek podjetja Osinek se je začel 5. novembra 2008 na podlagi sklepa njegovega takratnega edinega delničarja. Čeprav mora likvidacijski upravitelj v skladu s češko zakonodajo med likvidacijskim postopkom delovati samostojno in se ne sme ravnati po navodilih organov podjetja, Komisija ugotavlja tudi, da je likvidacijskega upravitelja imenovalo ministrstvo za finance Češke v vlogi edinega delničarja podjetja Osinek.

(47)

Poleg tega so češki organi Komisiji predložili izvedensko mnenje odvetniške pisarne JUDr. Jiří Rybář & JUDr. Pavel Štrbík, ki je priporočila, naj se likvidacijski upravitelj pred odobritvijo posojila podjetju ČSA posvetuje z delničarjem podjetja Osinek, tj. s Češko.

(48)

Komisija v zvezi z nadzorom nad dejavnostmi podjetja Osinek, ki ga izvaja država, tudi ugotavlja, da se je češka vlada pozneje odločila za prenehanje zavarovanja posojila podjetja Osinek s premoženjem in zamenjavo terjatev podjetja ČSA v lastniške deleže v skladu z resolucijo št. 333.

(49)

Komisija torej ugotavlja, da je odločitev o posojilu podjetja Osinek mogoče pripisati češki državi. Zato je treba šteti, da je posojilo podjetja Osinek financirano iz državnih sredstev.

(50)

Komisija ugotavlja, da bi bila lahko v skladu z uveljavljenimi načeli zakonodaje EU zagotovitev dodatnega kapitala s strani države nekemu podjetju pod pogoji, boljšimi od običajnih tržnih pogojev, zajeta v področje uporabe člena 107(1) PDEU, ker bi to pomenilo dajanje prednosti posameznemu podjetju v smislu navedenega člena. Odločitev Komisije, ali je nekemu podjetju država omogočila pridobitev gospodarske prednosti, ki je pod običajnimi tržnimi pogoji ne bi moglo pridobiti, temelji na „načelu vlagatelja pod tržnimi pogoji“ (14).

(51)

V skladu s tem načelom ne gre za državno pomoč v primeru, če bi bil v podobnih okoliščinah zasebni vlagatelj, ki je po velikosti primerljiv z organi v javnem sektorju in deluje v običajnih pogojih tržnega gospodarstva, pripravljen vložiti kapital. Zato mora Komisija oceniti, ali bi zasebni vlagatelj pod enakimi pogoji izvedel zadevni posel. Ravnanje hipotetičnega zasebnega vlagatelja naj bi bilo primerljivo z ravnanjem previdnega vlagatelja, ki pri svojem cilju povečanja dobička upošteva tudi raven tveganja, sprejemljivo za zadevno stopnjo donosa. V skladu s tem načelom se kapital, ki ga v okoliščinah, ki ustrezajo običajnim tržnim pogojem, nekemu podjetju neposredno ali posredno zagotovi država, ne sme šteti za državno pomoč (15).

(52)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso se načelo vlagatelja pod tržnimi pogoji uporablja za posojila. Kadar se to načelo uporablja za odobritev posojila, se preuči, ali bi zasebni vlagatelj odobril posojilo upravičencu pod pogoji, pod katerimi je bilo posojilo dejansko odobreno (16). V zvezi s tem Komisija oceni, ali je bilo posojilo odobreno pod običajnimi tržnimi pogoji in ali bi lahko takšno posojilo dala komercialna banka. Kar zadeva pogoje takih posojil, Komisija upošteva zlasti uporabljeno obrestno mero in zavarovanje, ki se zahteva za kritje posojila. Komisija oceni, ali zagotovljeno zavarovanje zadostuje za vračilo celotnega posojila v primeru neplačila, hkrati pa oceni tudi finančni položaj podjetja v času odobritve posojila (17).

(53)

Komisija ugotavlja, da je ČSA pravna oseba, ki opravlja gospodarske dejavnosti in se zato šteje za podjetje v smislu člena 107 PDEU. Pri ugotavljanju, ali je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno pod ugodnejšimi ali tržnimi pogoji, je Komisija preverila skladnost obrestne mere za zadevno posojilo z referenčno obrestno mero Komisije iz sporočila o referenčnih obrestnih merah, ki se uporablja kot približek za tržno obrestno mero.

(54)

Kar zadeva ustrezen datum, ki ga je treba upoštevati pri primerjavi obrestne mere zadevnega posojila z referenčno obrestno mero, je Komisija v sklepu o začetku postopka že izrazila mnenje, da je treba upoštevati datum pravno zavezujočega akta, v skladu s katerim je bilo odobreno posojilo, tj. 30. april 2009 (datum sklenitve posojilne pogodbe med podjetjema Osinek in ČSA).

(55)

Češka trdi, da je podjetje ČSA takrat še vedno imelo dostop do zunanjega financiranja s strani zasebnih bank in da je bilo v težavah šele od avgusta 2009. V začetku leta 2009 je kreditna sposobnost podjetja ČSA ustrezala bonitetni oceni B.

(56)

Komisija je pri preverjanju trditev Češke od več zasebnih bank, ki so poslovale s ČSA, zahtevala informacije glede njihove notranje bonitetne ocene podjetja ČSA v prvih šestih mesecih leta 2009, sprememb notranje bonitetne ocene podjetja ČSA od julija 2008 do julija 2009, pogojev za posojila, ki so bila odobrena ČSA v prvih šestih mesecih leta 2009, in glede drugih pripomb v zvezi s kreditno sposobnostjo ČSA v prvih šestih mesecih leta 2009. Tri zasebne banke so predložile informacije pod pogojem, da bodo obravnavane kot zaupne, da se bodo uporabile samo pri notranji oceni Komisije in da ne bodo razkrite nobeni tretji osebi, vključno s ČSA in češkimi organi.

(57)

Čeprav so vse te banke priznale, da se je finančno stanje podjetja ČSA v začetku leta 2009 poslabševalo, so bila podjetju ČSA v prvi polovici leta 2009 odobrena posojila obratnega kapitala in krediti. Notranja bonitetna ocena ČSA, ki so jo uporabile zadevne tri zasebne banke, približno ustreza bonitetni oceni B.

(58)

Komisija ugotavlja, da so bili odgovori bank dosledni in jasni. Čeprav se je notranja bonitetna ocena podjetja poslabšala, se zdi, da to poslabšanje ni bilo dovolj veliko, da bi upravičilo višje kritje tveganja.

(59)

Poleg tega Komisija na podlagi informacij, ki jih je predložila Čepka, in kot je bilo že navedeno v sklepu o začetku postopka, ugotavlja, da je banka UniCreditBank septembra 2008 podjetju ČSA zagotovila obratni kapital v obliki srednjeročnega posojila (4 leta) v višini 200 milijonov CZK, ki je bilo zavarovano s simulatorjem letenja. Banka UniCreditBank je 25. junija 2009 zaradi odstopanja od finančnih kazalnikov, dogovorjenih v posojilni pogodbi, kritje tveganja za posojilo podjetju ČSA povečala s 160 bazičnih točk (dogovorjeno septembra 2008) na 325 bazičnih točk nad enomesečno obrestno mero PRIBOR (tj. 5,10-odstotna letna obrestna mera na dan 25. junija 2009). Komisija ugotavlja, da je ta obrestna mera, ki izraža nedavno poslabšanje finančnega stanja ČSA, nižja od obrestne mere, ki se je uporabila pri posojilu podjetja Osinek (5,51 % na leto), in da približno ustreza referenčni obrestni meri za podjetje z bonitetno oceno B (z visokim zavarovanjem s premoženjem).

(60)

Glede na navedeno je mogoče sklepati, da je podjetje ČSA v času odobritve posojila podjetja Osinek načeloma imelo dostop do zunanjega financiranja in da je kreditna sposobnost podjetja ČSA v prvi polovici leta 2009 ustrezala bonitetni oceni B.

(61)

Premoženje, s katerim je bilo zavarovano posojilo, je zajemalo zgradbe na letališču Ruzyně v Pragi, zemljišče, inventar in rezervne dele. Tržno vrednost zavarovanja s premoženjem so ocenili neodvisni strokovnjaki iz Češke, ki so vpisani v register strokovnih inštitutov ali centralni register pooblaščenih strokovnjakov, ki ga vodi češko ministrstvo za pravosodje, in imajo izkušnje na področju ocenjevanja premoženja (18).

(62)

Komisija ugotavlja, da je bilo poročilo o oceni vrednosti hangarja F (glej tabelo 1), s katerim je bilo zavarovano posojilo, pripravljeno 1. junija 2009, medtem ko je bil prvi obrok posojila podjetja Osinek plačan 11. maja 2009. Češki organi so predložili izjavo podjetja YBN Consult z dne 6. maja 2009, ki potrjuje vrednost premoženja, s katerim je bilo zavarovano posojilo. Ta izjava je skladna z odstavkom 5.9.11 posojilne pogodbe s podjetjem Osinek, če je celotno poročilo o oceni vrednosti predloženo v enem mesecu od datuma plačila prvega obroka. Komisija meni, da je bil ta pogoj izpolnjen.

(63)

Poleg tega je Komisija kritično obravnavala predložena poročila o oceni vrednosti. V zvezi z zadevnimi ocenami ni nobenih razlogov za skrb, saj ni bila ugotovljena nobena očitna napaka, uporabljene so sprejete metodologije, ocene pa temeljijo na verodostojnih domnevah. Zato Komisija meni, da so rezultati teh poročil o oceni vrednosti ustrezen približek dejanskih tržnih cen premoženja, s katerim je bilo zavarovano posojilo podjetja Osinek. Vrednost pri eni vrsti zavarovanja s premoženjem (rezervni deli) je temeljila na neto knjigovodski vrednosti. Komisija meni, da je metoda ocene vrednosti primerna za to vrsto premoženja, glede na to, da je z rezervnimi deli preprosto trgovati, zato mora njihova vrednost ustrezati stroškom prvotnega nakupa, zmanjšanim za skupno vrednost amortizacije

(64)

V skladu s posojilno pogodbo dejanski znesek posojila ne sme presegati 90 % vrednosti zavarovanja s premoženjem, tj. vrednost zavarovanja mora znašati vsaj 110 % zneska posojila. Na podlagi predloženih informacij je bila ob odobritvi prvega obroka maja 2009 vrednost prvotnega zavarovanja, kot je bila dogovorjena v posojilni pogodbi z dne 30. aprila 2009, vsaj [110–117] %, ob odobritvi drugega obroka julija 2009 vsaj [120–132] % in ob odobritvi tretjega obroka septembra 2009 vsaj [128–141] %. Poleg tega je bilo z več dodatki k posojilni pogodbi s podjetjem Osinek (glej uvodno izjavo 8) za zavarovanje posojila uporabljeno dodatno premoženje, del premoženja v ta namen ni bil več uporabljen.

Tabela 4

Pregled zavarovanja posojila podjetja Osinek s premoženjem v različnih obdobjih

(65)

Sporočilo o referenčnih obrestnih merah predvideva, da „visoko“ zavarovanje s premoženjem pomeni izgubo ob neplačilu v višini največ 30 %, kar ustreza vrednosti zavarovanja s premoženjem v višini vsaj 70 % zneska posojila. Komisija ugotavlja, da je zavarovanje s premoženjem, zagotovljeno za posojilo, znatno višje, kar pomeni pomembno varnostno rezervo v zvezi s katerim koli morebitnim odstopanjem pri oceni vrednosti zavarovanja s premoženjem.

(66)

V zadevnem obdobju bi ustrezna obrestna mera v skladu s sporočilom o referenčnih obrestnih merah znašala 5,16 % na leto (osnovna stopnja 2,96 % + 220 bazičnih točk = 5,16 % na leto). Kritje v višini 220 bazičnih točk izraža bonitetno oceno B, kar so potrdile zasebne banke, in visoko zavarovanje s premoženjem, opisano zgoraj.

(67)

Ta obrestna mera je nižja od uporabljene obrestne mere za posojilo podjetja Osinek (trimesečni PRIBOR (19) + 300 bazičnih točk), ki je 30. aprila 2009 znašala 5,51 % na leto.

(68)

Analiza uporabljene obrestne mere (trimesečni PRIBOR s pribitkom 300 bazičnih točk) in referenčne obrestne mere skupaj s kritjem v višini 220 bazičnih točk je pokazala, da so te obrestne mere primerljive glede na metodologijo osnovne in tudi splošne ravni uporabljenih obrestnih mer, vključno z ustreznim kritjem tveganja.

(69)

PRIBOR je referenčna vrednost obrestnih mer na trgu medbančnih depozitov, ki jo agent za obračun za češko nacionalno banko in za češko društvo Forex izračuna (določi) na podlagi ponujenih cen referenčnih bank za prodajo depozitov (tj. ponudbe) (20).

(70)

Obrestna mera posojila podjetja Osinek temelji na obrestni meri PRIBOR, izračunani za obdobje zapadlosti 3 mesecev. Referenčna obrestna mera temelji na enoletnih obrestnih merah na denarnem trgu. Vendar si Komisija pridržuje pravico, da uporabi krajša ali daljša obdobja zapadlosti, prilagojena posameznim primerom.

(71)

Analiza razvoja obeh obrestnih mer v času trajanja posojila podjetja Osinek (od aprila 2009 do junija 2010) je pokazala, da sta ti obrestni meri dejansko primerljivi. Povprečne obrestne mere (21) za obdobje od aprila 2009 do junija 2010 so približno enake (4,77 % za PRIBOR + 300 bazičnih točk; 4,79 % za referenčno obrestno mero, vključno s kritjem tveganja v višini 220 bazičnih točk). Razlog za majhno razliko med bazičnimi točkami so različne metode prilagoditve. PRIBOR se prilagaja dnevno, referenčna obrestna mera pa le vsakih nekaj mesecev.

(72)

Na podlagi tega se lahko uporabljena obrestna mera sprejme kot primeren približek tržne obrestne mere. Na podlagi sporočila o referenčnih obrestnih merah je zadevni ukrep skladen s trgom in zato ne pomeni gospodarske prednosti za ČSA.

(73)

Nazadnje Komisija ugotavlja, da so bila plačila obresti, ki jih je podjetje ČSA zagotovilo upniku, v celoti skladna s pogoji iz posojilne pogodbe s podjetjem Osinek (22).

(74)

V skladu s členom 107(1) PDEU se nek ukrep šteje za državno pomoč, kadar daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. V zadevnem primeru Komisija ugotavlja, da je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno le podjetju ČSA. Torej gre za selektiven ukrep v smislu člena 107(1) PDEU.

(75)

Kar zadeva kumulativno merilo državne pomoči, je v zadevnem primeru vpliv spornega ukrepa na trgovino znotraj EU in izkrivljanje konkurence nesporen, pri čemer ga tudi češki organi niso izpodbijali. Podjetje ČSA je konkurenčno drugim letalskim družbam v Evropski uniji, zlasti od začetka veljavnosti tretje faze liberalizacije zračnega prometa („tretji paket“), tj. od 1. januarja 1993. Zadevni ukrepi so podjetju ČSA omogočili, da je nadaljevalo s poslovanjem in da se mu, za razliko od drugih konkurentov, ni bilo treba spoprijeti s posledicami, ki običajno izhajajo iz slabih finančnih rezultatov.

(76)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da ukrep ne vključuje državne pomoči podjetju ČSA, ker je bilo posojilo podjetja Osinek zagotovljeno pod pogoji, ki bi jih zahteval vlagatelj pod tržnimi pogoji. Zlasti je bila obrestna mera, po kateri je bilo odobreno posojilo podjetja Osinek, skladna z referenčno obrestno mero, določeno na podlagi sporočila o referenčni obrestni meri, glede na dejstvo, da je imelo podjetje ČSA v času odobritve posojila bonitetno oceno B. To so potrdile zasebne banke, pri čemer je bilo posojilo vedno v celoti zavarovano s premoženjem v vrednosti, ki je bila precej višja od 70 % zneska posojila, določenega v sporočilu o referenčnih obrestnih merah.

(77)

Komisija je kljub temu analizirala tudi, ali bi bil ukrep na podlagi začasnega okvira združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, če bi se štelo, da posojilo vključuje državno pomoč.

(78)

Posojilo podjetja Osinek je bilo odobreno leta 2009. Cilj ukrepa je torej olajšati dostop nekega podjetja do zunanjega financiranja v obdobju, ko je običajno delovanje kreditnih trgov resno moteno zaradi finančne krize in ko finančna kriza („kreditni krč“) vpliva na širše gospodarstvo ter povzroča resne motnje v gospodarstvu držav članic.

(79)

Komisija je 17. decembra 2008 sprejela začasni okvir, v katerem je obravnavala to krizo. V njem je priznala „resnost […] sedanje finančne krize in njenega vpliva na celotno gospodarstvo držav članic“. Poleg tega je ugotovila, „da so nekatere kategorije državne pomoči […] utemeljene, za določen čas, da bi se te težave odpravile in da se lahko štejejo za združljive s skupnim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU“.

(80)

Ukrep mora biti ocenjen na podlagi zahtev iz oddelka 4.4.2 („Pomoč v obliki subvencionirane obrestne mere“) začasnega okvira.

(81)

V skladu z začasnim okvirom je treba uporabiti obrestno mero, ki je najmanj enaka obrestni meri centralne banke za depozite čez noč, ter proti plačilu premije, ki je enaka razliki med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008, in premije za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, kot je določeno v sporočilu o referenčnih obrestnih merah.

(82)

Obrestna mera Češke za depozite čez noč na dan 30. aprila 2009 je bila 1,45 % (23). Razlika med povprečno enoletno medbančno obrestno mero in povprečno obrestno mero centralne banke za depozite čez noč v obdobju od 1. januarja 2007 do 30. junija 2008 je bila 68 bazičnih točk.

(83)

Premija za kreditno tveganje, ki ustreza profilu tveganja prejemnika, je bila 220 bazičnih točk. Ta premija temelji na bonitetni oceni B (glej uvodno izjavo 57) in visoki ravni zavarovanja s premoženjem glede na ponujeno zavarovanje (glej uvodni izjavi 64 in 65).

(84)

Na podlagi začasnega okvira bi bila torej minimalna obrestna mera 4,33 % (1,45 % + 0,68 % + 2,20 %). Dejanska obrestna mera za posojilo podjetja Osinek je bila 5,51 %. To pomeni, da je bilo posojilo podjetja Osinek odobreno po obrestni meri, ki je višja od minimalne dovoljene obrestne mere v skladu z začasnim okvirom.

(85)

Poleg tega morata biti v skladu z oddelkom 4.4 začasnega okvira izpolnjena dva dodatna pogoja, da se posojilo šteje za združljivo pomoč:

(86)

Prvič, pogodba mora biti sklenjena najpozneje do 31. decembra 2010. Znižane obrestne mere se lahko uporabljajo za plačila obresti pred 31. decembrom 2012.

(87)

Posojilna pogodba s podjetjem Osinek je bila sklenjena 30. aprila 2009. Posojilo naj bi bilo vrnjeno v enkratnem znesku 30. novembra 2010. Posojilna pogodba torej izpolnjuje prvi pogoj.

(88)

Drugič, prejemnik na dan 1. julija 2008 ne sme biti podjetje v težavah.

(89)

Točka 9 smernic za reševanje in prestrukturiranje določa, da pojem podjetja v težavah ni opredeljen na ravni EU, in dodaja, da Komisija za podjetje v težavah šteje podjetje, ko ni zmožno z lastnimi sredstvi ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih lastnikov/delničarjev ali upnikov, preprečiti izgub, ki bi brez zunanjega posredovanja javnih organov kratkoročno ali srednjeročno skoraj gotovo ogrozile obstoj družbe.

(90)

Poleg tega je v točki 10(b) smernic za reševanje in prestrukturiranje pojasnjeno, da je podjetje v težavah, če gre za podjetje, v katerem imajo vsaj nekateri člani neomejeno odgovornost za dolg podjetja, v katerem je več kot polovica delniškega kapitala v računovodski bilanci izginila in v katerem je bila v zadnjih dvanajstih mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala.

(91)

Skupna vrednost delniškega kapitala ČSA v letu 2008 je bila 2 735 milijonov CZK. Na podlagi ČRS se je lastniški kapital podjetja v istem letu zmanjšal na 101 milijon CZK.

Tabela 5

Lastniški in delniški kapital v letih 2007 in 2008 (v tisočih CZK)

Vir: Računovodski izkazi, ki jih je predložila ČSA.

(92)

Čeprav je več kot polovica delniškega kapitala podjetja do 1. julija 2008 že izginila, drugi pogoj iz točke 10(a) smernic za reševanje in prestrukturiranje, in sicer da je bila v zadnjih dvanajstih mesecih izgubljena več kot četrtina tega kapitala, ni bil izpolnjen. Lastniški kapital, ki je bil izgubljen od junija 2007 do julija 2008 ([31 570 000–34 875 000] CZK), ustreza le [0,8–1,5] % delniškega kapitala.

(93)

Poleg tega je v skladu s točko 10(c) smernic za reševanje in prestrukturiranje podjetje v težavah, če po nacionalni zakonodaji izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnih postopkov zaradi insolventnosti. Češki organi so potrdili, da podjetje ČSA v skladu z odstavkom 3 češkega zakona o insolventnosti ni bilo upravičeno do postopkov zaradi insolventnosti.

(94)

V skladu s točko 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje lahko podjetje velja za podjetje v težavah, tudi če ni prisotna nobena od okoliščin iz točke 10 zadevnih smernic, zlasti ob prisotnosti običajnih znakov podjetja v težavah, kot so naraščajoče izgube, upadanje prihodkov, kopičenje zalog, presežki prostih zmogljivosti, padanje denarnih tokov, naraščajoči dolgovi, naraščajoči stroški obresti in zmanjševanje ali izguba celotne čiste vrednosti sredstev.

(95)

Spremembe finančnih rezultatov ČSA v zadevnem obdobju niso pokazale jasnega negativnega trenda (glej tabelo 3). Podjetje je konec leta 2006 poslovalo z izgubo, vendar si je nato opomoglo in v letu 2007 doseglo pozitiven rezultat. Nato je konec prvega četrtletja leta 2008 zabeležilo izgubo v višini [800–880] milijonov CZK. Vendar se je stanje do konca drugega četrtletja, tj. do 30. junija 2008, izboljšalo. Podoben trend je bil ugotovljen za denarni tok. Prihodki podjetja ČSA so v obravnavanem obdobju na letni osnovi počasi upadali. Vendar ni mogoče sklepati, da so prihodki pred 30. junijem 2008 znatno upadli.

(96)

Dolg podjetja se je od marca do junija 2008 zmanjšal, nato pa se je v naslednjih šestih mesecih povečal. Končno, vrednost premoženja se je v obravnavanem obdobju spreminjala brez kakršnega koli jasnega trenda.

(97)

Trend spreminjanja finančnih meril iz točke 11 smernic za reševanje in prestrukturiranje torej ne kaže jasno na vse običajne znake podjetja v težavah pred 30. junijem 2008. Poleg tega je imelo podjetje ČSA v zadevnem obdobju še vedno dostop do financiranja, kar dokazuje dejstvo, da mu je zasebna banka septembra 2008 odobrila posojilo (glej uvodno izjavo 59).

(98)

Komisija ugotavlja, da se lahko pomoč, ki je združljiva na podlagi oddelka 4.4 začasnega okvira, dodeli podjetjem, ki 1. julija 2008 niso bila v težavah, so se pa težave zaradi svetovne finančne in gospodarske krize pri njih pojavile po tem datumu. Zato dejstvo, da je ČSA postalo podjetje v težavah pozneje, ne posega v združljivost na podlagi začasnega okvira.

(99)

Zato Komisija meni, da podjetje ČSA 1. julija 2008 ni bilo podjetje v težavah in da je torej upravičeno do uporabe začasnega okvira.

(100)

Glede na navedeno posojilo podjetja Osinek izpolnjuje vse pogoje iz oddelka 4.4 začasnega okvira. Zato bi bil ukrep združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU, tudi če bi se štelo, da posojilo podjetja Osinek vključuje državno pomoč.

(101)

Komisija ugotavlja, da posojilo podjetja Osinek ne vključuje državne pomoči. Poleg tega bi bil ukrep združljiv z notranjim trgom v skladu s členom 107(3)(b) PDEU tudi, če bi se štelo, da posojilo podjetja Osinek vključuje državno pomoč.

(102)

Ta sklep ne zajema prenehanja zavarovanja s premoženjem in kapitalizacije posojila podjetja Osinek z dne 30. junija 2010. Ocena tega ukrepa bo vključena v končno odločitev v zadevi SA.30908 –