5.10.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 271/4

(1)

Družba EniPower je 29. marca 2012 Komisiji po elektronski pošti poslala prošnjo v skladu s členom 30(5) Direktive 2004/17/ES. Komisija je 11. aprila 2012 italijanske organe obvestila o navedeni prošnji in v elektronski pošti z dne 25. maja 2012 in 25. julija 2012 od italijanskih organov zahtevala dodatne informacije, v elektronski pošti z dne 25. maja 2012 pa je dodatne informacije zahtevala od družbe EniPower. Italijanski organi so dodatne informacije poslali po elektronski pošti z dne 20. junija 2012, 21. junija 2012 in 8. avgusta 2012, EniPower pa 20. junija 2012.

(2)

Prošnja, ki jo je vložila EniPower, zadeva proizvodnjo in veleprodajo električne energije na ozemlju Italije, pri čemer sta izvzeti Sardinija in Sicilija.

(3)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se za naročila, katerih namen je omogočiti izvajanje ene od dejavnosti, za katere velja navedena direktiva, zadevna direktiva ne uporablja, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Dostop ni omejen, če država članica izvaja in uporablja ustrezno zakonodajo Skupnosti o odpiranju določenega sektorja ali njegovega dela. Ta zakonodaja je navedena v Prilogi XI k Direktivi 2004/17/ES, ki se v zvezi z elektroenergetskim sektorjem sklicuje na Direktivo 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (2). Direktivo 96/92/ES je nadomestila Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (3), ki jo je nadomestila Direktiva 2009/72/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 2003/54/ES (4).

(4)

Italija izvaja in uporablja Direktivo 96/92/ES ter tudi Direktivo 2003/54/ES in Direktivo 2009/72/ES. Na podlagi tega in v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) dostop do trga na celotnem ozemlju Italije ni omejen.

(5)

Neposredno izpostavljenost konkurenci bi bilo treba oceniti na podlagi različnih kazalnikov, pri čemer noben od njih sam po sebi ni nujno odločilen. V zvezi s trgi, ki jih zadeva ta sklep, je eno od meril, ki bi jih bilo treba upoštevati, skupni tržni delež glavnih udeležencev na določenem trgu. Drugo merilo je stopnja koncentracije na teh trgih. Glede na značilnosti zadevnih trgov bi bilo treba upoštevati tudi druga merila, kot so delovanje izravnalnega trga, cenovna konkurenca in stopnja menjave dobavitelja.

(6)

Ta sklep ne posega v uporabo pravil konkurence.

(7)

Veleprodaja električne energije v Italiji poteka na borzah, prek promptnih ali terminskih pogodb ali dvostransko.

(8)

Promptni trg je sestavljen iz trga za dan vnaprej (Mercato del Giorno Prima – MGP), na katerem se z električno energijo trguje za naslednji dan, enodnevnega trga (Mercato Infragiornaliero), na katerem lahko upravljavci prilagajajo prodaje in nakupe glede na trgovanje na trgu za dan vnaprej, in trga sistemskih storitev (Mercato dei Servizi di Dispacciamento), na katerem italijanski upravljavec prenosnega omrežja Terna zagotavlja sredstva, potrebna za upravljanje in nadzor sistema, da se odpravijo preobremenitve znotraj območja, ustvari energetska rezerva in uravnovesi sistem v realnem času.

(9)

Terminske pogodbe se sklepajo na reguliranih trgih: na terminskem trgu z električno energijo (Mercato a Termine – MTE), italijanski borzi za izvedene finančne instrumente za trgovanje z energijo (IDEX) in/ali na platformah za trgovanje na prostem trgu (OTC). Italijanska borza za izvedene finančne instrumente za trgovanje z energetiko je namenjena trgovanju z instrumenti na podlagi povprečne nakupne cene (enotna nacionalna cena).

(10)

Glede na najnovejše razpoložljive informacije je zemeljski plin najpomembnejše gorivo v italijanski mešanici virov električne energije, pri čemer zagotavlja več kot polovico proizvedene električne energije. Obnovljivi viri energije so na drugem mestu in so predstavljali 28 % električne energije, proizvedene leta 2011, pri čemer je bilo 55 % električne energije proizvedene iz vodne energije, 12 % iz vetrne energije, 13 % iz sončne energije, 13 % iz energije iz biomase in 7 % iz geotermalne energije (5).

(11)

Na podlagi dosedanje prakse odločanja Komisije (6) se lahko v elektroenergetskem sektorju razlikujejo naslednji upoštevni proizvodni trgi: (i) proizvodnja in veleprodaja električne energije, (ii) prenos, (iii) distribucija ter (iv) maloprodaja. Čeprav je nekatere od teh trgov mogoče razdeliti še naprej, dosedanja praksa Komisije (7) zavrača razlikovanje med trgom proizvodnje električne energije in veleprodajnim trgom, ker je proizvodnja kot taka samo prvi korak v vrednostni verigi, proizvedena električna energija pa se trži prek veleprodajnega trga.

(12)

Prošnja EniPower je povezana s proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Veleprodajni trg je v oceni italijanskega protimonopolnega organa (Autorità Garante della Concorenza e del mercato) ter italijanskega organa za električno energijo in plin (Autorità per l’energia elettrica e il gas) opredeljen kot „pogodbe za nakup in prodajo električne energije, ki jih na eni strani sklepajo upravljavci, ki imajo v lasti primarne vire energije (nacionalna proizvedena in uvožena energija), ter veliki industrijski odjemalci na drugi strani (Acquirente Unico in trgovci na debelo)“.

(13)

Vlagatelj trdi, da je lahko za njegovo prošnjo analiza veleprodajnega trga omejena na analizo trga za dan vnaprej, saj tudi ta trg vključuje terminske pogodbe, ki morajo biti v vsakem primeru vključene v trg za dan vnaprej, ko se izvede fizična dobava. Zato količine, s katerimi se trguje prek terminskih pogodb in ki se dobavljajo fizično, vplivajo na oblikovanje cen na trgu za dan vnaprej. Vlagatelj navaja, da enodnevni trg dopolnjuje trg za dan vnaprej in da so količine, s katerimi se trguje na enodnevnem trgu, v primerjavi s količinami, s katerimi se trguje na trgu za dan vnaprej, zelo majhne. Trg sistemskih storitev je organiziran popolnoma drugače od trga za dan vnaprej in enodnevnega trga, saj je Terna na tem trgu centralna nasprotna stranka in zagotavlja sredstva, potrebna za varno upravljanje in nadzor nacionalnega sistema. Oceno vlagatelja sta podprla italijanski protimonopolni organ (8) ter italijanski organ za električno energijo in plin (9).

(14)

V zadnjem sklepu Komisije v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES, tj. Izvedbenem sklepu Komisije 2012/218/EU z dne 24. aprila 2012 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene v Nemčiji iz konvencionalnih virov, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (10), sta bila opredeljena dva proizvodna trga proizvodnje in veleprodaje električne energije, tj. trg z električno energijo, proizvedeno iz konvencionalnih virov, in trg z električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov (11). Takšno razlikovanje je temeljilo na posebni ureditvi, ki se v Nemčiji uporablja za energijo iz obnovljivih virov (12).

(15)

V skladu s Sklepom 2012/218/EU bi bilo treba preveriti, ali bi bilo treba italijanski trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije razdeliti na ločena proizvodna trga. Zato so bili vlagatelj in italijanski organi pozvani k predložitvi mnenja v zvezi s tem.

(16)

Za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Italiji veljajo posebni pogoji (13), kot so:

(17)

Spodbujevalne sisteme iz točke (c) uvodne izjave 16 je mogoče uporabiti prek enega od naslednjih instrumentov: mehanizma CIP6 (14) (Meccanismo CIP6), celovite tarife (Tariffe Omnicomprensive – FIT), zelenih certifikatov (Certificati Verdi – CV) in energetskih računov (Conto Energia – CE).

(18)

Po najnovejših informacijah (17) je za 45 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov (tj. približno 12,6 % skupne količine električne energije, ki je bila na trgu za dan vnaprej prodana v letu 2011), veljala regulirana cena, pri čemer nanjo ne vplivata ponudba in povpraševanje po električni energiji. Preostalih 55 % električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, se proda po tržni ceni neposredno prek dvostranskih pogodb ali na borzah, vendar lahko zanjo še vedno veljajo spodbude v obliki zelenih certifikatov ali energetskih računov.

(19)

Vendar je na podlagi navedb italijanskih organov (18) ugotovljeno, da se za del električne energije ne prejema spodbuda v obliki plačila in da zadevna električna energija nima prednosti pri pošiljanju (19), čeprav je proizvedena iz obnovljivih virov. Ta električna energija se prodaja po tržnih cenah na trgu za dan vnaprej, podobno kot električna energija, proizvedena iz konvencionalnih virov.

(20)

Ker ima električna energija, proizvedena iz vseh vrst obnovljivih virov, na splošno prednost pri dovajanju v omrežje, se lahko šteje, da je proizvodnja takšne električne energije neodvisna od povpraševanja (20).

(21)

Pri električni energiji, za katero se uporabljata mehanizma CIP6 in FIT, sta tudi proizvodnja in odjem neodvisna od cen, ker so upravljavci upravičeni do zakonsko določenega plačila. Prodaja električne energije, za katero se uporabljata mehanizma CV in CE, poteka na veleprodajnem trgu po ceni, ki je odvisna od trga za dan vnaprej, vendar se za električno energijo prejme spodbuda, ki presega ceno, po kateri je bila prodana na trgu.

(22)

Poleg tega se električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, za katero se uporabljata mehanizma CIP6 in FIT, prodaja predvsem prek upravljavca energetskih storitev (21) (Gestore dei Servizi Energetici – v nadaljnjem besedilu: GSE), ki električno energijo umakne in jo nato na drugi stopnji proda na veleprodajnem trgu. Zato se ta trg od veleprodajnega trga s konvencionalno električno energijo očitno razlikuje tudi z vidika povpraševanja.

(23)

Italijanski protimonopolni organ je navedel, da je trg z v celoti subvencionirano električno energijo iz obnovljivih virov (v okviru mehanizmov CIP6 in FIT), ki predstavlja le približno 12 % električne energije, proizvedene v Italiji, manjši od nemškega trga z električno energijo iz obnovljivih virov (14 % celotnega trga z električno energijo), zato ni primerno, da se italijanski proizvodni trg z električno energijo razdeli tako, kot v primeru nemškega trga. Vendar Komisija meni, da se v tem primeru ni mogoče sklicevati na načelo de minimis. Čeprav zajamčena cena velja le za 12 % celotnega trga, se za električno energijo iz obnovljivih virov, ki se prodaja na trgu, na splošno uporabljata prednostna priključitev in prednostno dovajanje v omrežje, pri čemer del proizvajalcev električne energije prejema tudi podporo, ki ni zajamčena cena (npr. mehanizma CE in/ali CV).

(24)

Italijanski organ za električno energijo in plin meni, da je električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, del trga, na katerega spada tudi trg z električno energijo, proizvedeno iz konvencionalnih virov, saj električna energija iz obnovljivih virov izvaja konkurenčni pritisk na konvencionalno električno energijo.

(25)

Komisija priznava, da električna energija, proizvedena iz obnovljivih virov, izvaja konkurenčni pritisk na električno energijo, proizvedeno iz konvencionalnih virov. Vendar je na podlagi navedenih dejstev, zlasti iz uvodnih izjav 19 do 22, mogoče ugotoviti, da obratno ne velja. Poleg tega vlagatelj in italijanski organi niso navedli prepričljivih dokazov, ki bi podpirali ugotovitev, da konvencionalna električna energija izvaja konkurenčni pritisk na električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov. Zato električna energija iz obnovljivih virov ne more biti vključena na isti trg kot konvencionalna električna energija.

(26)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih v uvodnih izjavah 11 do 25, sta za oceno, ali so pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni, in brez poseganja v pravila konkurenčnega prava opredeljena dva upoštevna proizvodna trga. Prvi proizvodni trg je opredeljen kot trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov. V tem sklepu se električna energija iz uvodne izjave 19, za katero ne veljata plačilo na podlagi katerega koli veljavnega spodbujevalnega sistema in prednost pri pošiljanju, čeprav je proizvedena iz obnovljivih virov, šteje za del proizvodnega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov. Drugi proizvodni trg je opredeljen kot trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov. V tem sklepu se električna energija, proizvedena iz virov, „podobnih obnovljivim“, za katero se uporablja mehanizem CIP6 iz točke (a) uvodne izjave 17, šteje za del proizvodnega trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov.

(27)

V dosedanji praksi Komisije je opredeljeno, da so trgi z električno energijo večinoma nacionalni (22) ali celo manjši (23). V nekaterih primerih je dopuščena možnost, da so zadevni trgi širši od nacionalnih trgov (24).

(28)

Trg z električno energijo v Italiji je bil obravnavan v še enem postopku v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES, v zvezi s katerim je bil sprejet Sklep Komisije 2010/403/EU z dne 14. julija 2010 o izvzetju proizvodnje in veleprodaje električne energije v italijanskem severnem makro območju ter maloprodaje električne energije končnim odjemalcem, povezanim s srednjenapetostno, visokonapetostno in zelo visokonapetostno mrežo v Italiji, iz uporabe Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (25). Vlogo je predložila družba Compagnia Valdostana delle Acque, pri čemer je zadevala proizvodnjo in veleprodajo električne energije na celotnem ozemlju Italije ali alternativno na severnem makro območju. Komisija je pri oceni, ali so bili pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni, svojo preiskavo omejila na konkurenčno situacijo na ozemlju severnega makro območja v zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije. Italijanski organi so takrat potrdili, da so bile meje severnega makro območja veljavne kot upoštevani trg, in dodali, da „spremembe še vedno potekajo, zato so meje med ostalimi makro območji trenutno nejasne in odvisne od obširnih preiskav, dokončna ocena stanja konkurence na teh geografskih trgih zato trenutno še ni mogoča.“

(29)

Vlagatelj je navedel, da bi bilo treba geografski trg po znatnih spremembah konfiguracije elektroenergetskega omrežja ter strukture ponudbe in povpraševanja ponovno opredeliti. V zadnjih treh letih se je na strani ponudbe znatno povečala nova zmogljivost obratov s kombiniranim ciklom v severnih in južnih regijah države, visoko učinkovita zmogljivost iz elektrarn na premog v osrednji Italiji in obnovljivi viri energije na južnih območjih ter na Sardiniji in Siciliji. Povpraševanje se je od leta 2008 zaradi gospodarske krize zmanjševalo v vseh sektorjih gospodarstva. Vlagatelj zato upoštevani geografski trg za proizvodnjo in veleprodajo električne energije opredeljuje kot ozemlje Italije razen Sardinije in Sicilije (v nadaljnjem besedilu: celinska Italija).

(30)

Organ za električno energijo in plin ter protimonopolni organ sta leta 2005 izvedla poglobljeno analizo geografskega trga za električno energijo v Italiji, rezultati pa so bili predstavljeni v študiji „Preiskava za ugotavljanje dejstev o stanju liberalizacije v sektorju električne energije“ (Indagine Conoscitiva sullo stato della liberalizzazione nel settore dell’energia elettrica e del gas naturale – IC22). V tej analizi so bili opredeljeni štirje ločeni geografski trgi:

(31)

Vlagatelj je na podlagi analize iz uvodne izjave 30 in dejanskih tržnih podatkov za obdobje 2008–2011 ocenil naslednje kazalce:

(32)

Italijanski organi so bili pozvani k predložitvi mnenja o trenutni opredelitvi upoštevnega geografskega trga Italije. Italijanski organ za električno energijo in plin je potrdil, da opredelitev upoštevnega geografskega trga, ki je bila leta 2005 navedena v „Preiskavi za ugotavljanje dejstev o stanju liberalizacije v sektorju električne energije“, še vedno velja, in navedel, da bi bilo treba na podlagi razpoložljivih podatkov upoštevni geografski trg v tem postopku izvzetja razdeliti na štiri makro območja: severno makro območje, južno makro območje, makro območje Sicilija in makro območje Sardinija.

(33)

Italijanski protimonopolni organ je tudi potrdil mnenje organa za električno energijo in plin. Čeprav priznava, da so bila nekatera prvotna ozka grla v omrežju opravljena z naložbami Terne, so se z razvojem povezave med ponudbo (razvoj novih proizvodnih zmogljivosti) in povpraševanjem v zadnjem času pokazale nove omejitve omrežja, zato so se cene na jugu v znatnem deležu polnih ur znižale. Poleg tega je protimonopolni organ navedel, da uporaba preskusa preostalega povpraševanja potrjuje razdelitev celinske Italije na ločeni območji, in sicer severno in južno makro območje.

(34)

Ker ni na voljo dovolj dokazov o obstoju enotnega tržnega območja, ki bi zajemalo celinsko Italijo, se Komisija ob upoštevanju zgoraj navedenega ne strinja s stališčem vlagatelja, da je upoštevni geografski trg na področju konvencionalne električne energije celinska Italija.

(35)

Ob upoštevanju dejavnikov, preučenih v uvodnih izjavah 27 do 34, se za oceno, ali so pogoji iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES izpolnjeni, in brez poseganja v pravila konkurenčnega prava za upoštevna geografska trga za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, štejeta severno in južno makro območje.

(36)

V zvezi s proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz obnovljivih virov, kot sta opredeljeni v uvodni izjavi 26, ni treba določiti natančnega geografskega obsega, ker bi bil rezultat analize enak za vsako nadomestno opredelitev trga (celotno ozemlje Italije, celinska Italija ali severno in južno makro območje).

(37)

Kljub temu je treba opozoriti, da se spodbude iz uvodne izjave 16 enotno uporabljajo na celotnem ozemlju Italije.

(38)

Komisija v skladu s svojo stalno prakso (30) meni, da je v zvezi s proizvodnjo električne energije „eden od kazalnikov stopnje konkurence na nacionalnih trgih skupni tržni delež treh največjih proizvajalcev“.

(39)

V skladu z informacijami, ki jih je zagotovil vlagatelj, je bil leta 2010 skupni tržni delež prvih treh proizvajalcev električne energije, proizvedene iz konvencionalnih virov, na severnem makro območju 48,9-odstoten, na južnem makro območju pa 62,7-odstoten. Trg za konvencionalno električno energijo je torej na sredini razpona v primerjavi s prejšnjimi odločitvami o izvzetju v skladu s členom 30 Direktive 2004/17/ES (31).

(40)

Indeks Herfindahl-Hirschman (HHI) (32) za leto 2010 (33), izračunan za proizvajalce kovencionalne električne energije je na severnem makro območju znašal 1 302, na južnem makro območju pa 1 714, kar obe makro območji uvršča v kategorijo trgov z „zmerno koncentracijo“.

(41)

Cilj tega sklepa je ugotoviti, ali so dejavnosti proizvodnje in veleprodaje električne energije izpostavljene takšni stopnji konkurence (na trgih, do katerih dostop ni omejen), ki bo tudi ob odsotnosti discipline, ki je bila dosežena s podrobnimi pravili o javnih naročilih iz Direktive 2004/17/ES, zagotovila pregledno in nediskriminacijsko izvajanje javnih naročil za opravljanje zadevnih dejavnosti na podlagi meril, ki naročnikom omogočajo opredelitev rešitve, ki je v celoti ekonomsko najugodnejša. V zvezi s tem je treba opozoriti, da lahko družbe, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, pri čemer jo upravljavec energetskih storitev odkupi po reguliranih cenah (mehanizma CIP6 in FIT) ali zanjo prejme plačilo v drugačni obliki (mehanizma CV in CE), pri delovanju na trgih z električno energijo izvajajo konkurenčni pritisk na proizvajalce električne energije iz konvencionalnih virov.

(42)

Ob upoštevanju zgoraj navedenih podatkov se lahko v tem sklepu brez poseganja v konkurenčno pravo domneva, da stopnja koncentracije trga kaže na to, da sta proizvodnja in veleprodaja električne energije iz konvencionalnih virov na obeh makro območjih do določene stopnje izpostavljeni konkurenci.

(43)

Čeprav severno in južno makro območje sama po sebi predstavljata upoštevna trga, ju ni mogoče obravnavati popolnoma ločeno od sosednjih regij. Italija je trenutno pomembna uvoznica električne energije, pri čemer jo uvaža predvsem prek severne meje. Italijanski organi so navedli, da uvoz izvaja konkurenčni pritisk predvsem na severno makro območje (34). Severno makro območje zagotavlja električno energijo južnemu makro območju (35). To zagotavlja, da naložbe v elektroenergetski sektor na severnem in južnem makro območju niso možne, ne da bi upoštevali druge proizvajalce v sosednjih regijah. Zato bi bilo treba šteti, da ti dejavniki niso v nasprotju z ugotovitvijo, da so naročniki, ki delujejo na trgih proizvodnje iz konvencionalnih virov na obeh makro območjih, izpostavljeni konkurenci.

(44)

Poleg tega bi bilo treba kot dodaten kazalnik obravnavati delovanje izravnalnih mehanizmov, čeprav predstavljajo majhen del skupne količine električne energije, ki se proizvede in/ali porabi v državi članici. V skladu z razpoložljivimi informacijami izravnalni mehanizmi, enodnevni trg in trg sistemskih storitev delujejo tako, da ne predstavljajo ovire neposrednemu izpostavljanju proizvodnje električne energije konkurenci.

(45)

Analiza stanja v zvezi z menjavo dobavitelja (36) kaže, da stopnja menjav dobaviteljev ni v nasprotju z ugotovitvijo, da so proizvajalci električne energije iz konvencionalnih virov v severnem in južnem makro območju izpostavljeni konkurenci.

(46)

Za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov, velja prednostna priključitev na omrežje, pri čemer ima takšna električna energija prednost pred konvencionalno električno energijo pri dovajanju v omrežje, kar pomeni, da proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ni odvisna od povpraševanja.

(47)

Na področju plačil se za električno energijo iz obnovljivih virov trenutno uporablja več spodbujevalnih mehanizmov, kot je navedeno v uvodni izjavi 17. Navedeni mehanizmi so odvisni od posamezne vrste obnovljivega vira, proizvodne zmogljivosti in/ali leta, v katerem je obrat začel delovati.

(48)

GSE po zakonsko določeni stopnji plačila kupi 12,6 % skupne količine električne energije, proizvedene v Italiji (37). GSE je odgovoren za prodajo te električne energije na drugi stopnji na trgu za dan vnaprej. Zato sta proizvodnja in odjem v tem primeru neodvisna od cen, ker so upravljavci upravičeni do zakonsko določenega plačila.

(49)

Električno energijo iz obnovljivih virov, za katero se uporabljata spodbujevalna mehanizma CV in CE, proizvajalci prodajo na veleprodajnem trgu, vendar zanjo dobijo spodbudo, ki presega ceno, po kateri so električno energijo prodali na trgu. Ta spodbuda, ki je lahko v nekaterih primerih precej visoka (na primer pri CE za električno energijo iz sončne energije), zagotavlja konkurenčno prednost pred proizvajalci električne energije iz konvencionalnih virov.

(50)

Proizvodnja in veleprodaja električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, kot sta opredeljeni v uvodni izjavi 26, sta v Italiji iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 46 do 49, del reguliranega sistema. Zato ni mogoče ugotoviti, da je dejavnost proizvajalcev električne energije iz obnovljivih virov izpostavljena konkurenci. Zato ni treba oceniti nobenih drugih kazalnikov, kot so na primer kazalniki, navedeni v uvodni izjavi 5.

(51)

Sklep 2010/403/EU je treba ustrezno spremeniti, da bo izražal trenutno stanje pravnega in dejanskega okvira, ki opredeljuje proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz obnovljivih virov v Italiji in ki je bil ugotovljen med oceno vloge družbe EniPower, ter da se zagotovi usklajeno obravnavanje trga z električno energijo iz obnovljivih virov na notranjem trgu v skladu z nedavno prakso Komisije, določeno v Izvedbenem sklepu 2012/218/EU.

(52)

Glede na dejavnike, preučene v uvodnih izjavah 38 do 45, se šteje, da je pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES, izpolnjen na področju proizvodnje in veleprodaje električne energije iz konvencionalnih virov, opredeljene v uvodni izjavi 26, na severnem in južnem makro območju v Italiji.

(53)

Ker velja tudi, da je izpolnjen pogoj glede neomejenega dostopa do trga, se Direktiva 2004/17/ES ne bi smela uporabljati za oddajo javnih naročil, katerih namen je omogočiti proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov na severnem in južnem makro območju, ali za organizacijo natečajev za izvajanje te dejavnosti na navedenem geografskem območju.

(54)

Kljub temu se šteje, da pogoj neposredne izpostavljenosti konkurenci, določen v členu 30(1) Direktive 2004/17/ES glede proizvodnje in veleprodaje električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v uvodni izjavi 26, na celotnem ozemlju Italije ni izpolnjen. Ker so bila v skladu s Sklepom 2010/403/EU izvzeta naročila, katerih namen je omogočiti proizvodnjo in veleprodajo električne energije na severnem makro območju, ne da bi bili ločeno obravnavani konvencionalni in obnovljivi viri, je primerno spremeniti navedeni sklep, da se izvzetje omeji na proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov. Da se bodo lahko upravljavci prilagodili na novo področje uporabe izvzetja, ki ne bo več zajemalo obnovljivih virov energije, bi bilo treba uvesti prehodno obdobje.

(55)

Ker se za proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije, kot sta opredeljeni v uvodni izjavi 26, še naprej uporablja Direktiva 2004/17/ES, je treba opozoriti, da bi bilo treba javna naročila, ki zajemajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da bi bilo treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, to je naročilo, ki se uporablja za podporo izvajanju dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete, upoštevati dejavnosti, za katere je pogodba pretežno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je glavni namen podpora proizvodnji in veleprodaji električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, bi bilo treba uporabiti določbe Direktive 2004/17/ES. Kadar je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s pravili iz odstavkov (2) in (3) člena 9 Direktive 2004/17/ES.

(56)

Ta sklep temelji na pravnem in dejanskem stanju v obdobju od marca 2012 do septembra 2012, ugotovljenem na podlagi informacij, ki so jih predložili EniPower in italijanski organi. Ta sklep se lahko spremeni, če zaradi znatnih sprememb pravnega ali dejanskega stanja pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES za proizvodnjo in veleprodajo električne energije iz konvencionalnih virov ne bi bili več izpolnjeni.

(57)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

(a)

Točka (a) se nadomesti z naslednjim:

(b)

Doda se naslednji odstavek:

„Direktiva 2004/17/ES se uporablja za naročila, ki jih oddajo naročniki in katerih namen je omogočiti proizvodnjo in veleprodajo električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, na severnem makro območju Italije.“