17.8.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 220/1

(1)

Komisija je z dopisom z dne 19. novembra 2009 Portugalsko obvestila o svoji odločitvi, da začne postopek iz člena 108(2) Pogodbe v zvezi z regionalno ad hoc pomočjo za naložbeni projekt podjetja Petroleos de Portugal, Petrogal S.A. (v nadaljnjem besedilu: Petrogal), ki se nanaša na dejavnosti rafinerij v Sinesu in Matosinhosu (v nadaljnjem besedilu: naložbeni projekt). Portugalska je z dopisom z dne 9. decembra 2009 predložila nezaupno različico sklepa o začetku postopka za njeno objavo.

(2)

Portugalska je z dopisom z dne 17. decembra 2009 zaprosila za enomesečno podaljšanje roka za predložitev svojih pripomb. Komisija je 22. decembra 2009 ugodila tej prošnji. Portugalska je predložila svoje pripombe z dopisom z dne 21. januarja 2010.

(3)

Sklep Komisije o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane strani, naj predložijo svoje pripombe.

(4)

Komisija je prejela pripombe združenja Associação das Indústrias da Petroquímica, Química e Refinação  (3), konfederacije Confederação da Indústria Portuguesa  (4), združenja Associação para a eficiência energética  (5), konkurenta št. 2 (6), podjetja, ki konkurira Petrogalu (7), konkurenta št. 1 (8)  (9), zveze União Geral de trabalhadores  (10), občine Sines (11), konfederacije Confederação Geral dos Trabalhadores Portugueses  (12) in združenja Associação Industrial Portuguesa  (13).

(5)

Komisija je z dopisi z dne 9. marca, 10. marca, 17. marca in 19. marca 2010 te pripombe posredovala Portugalski in ji dala možnost odgovora; svoja stališča je predložila z dopisom z dne 8. aprila 2010.

(6)

Komisija je z dopisoma z dne 15. in 28. julija 2010 (14) zahtevala dodatne informacije, Portugalska pa jih je predložila z dopisoma z dne 16. in 23. avgusta 2010.

(7)

Komisija je z dopisoma z dne 4. in 5. avgusta 2010 od konkurentov št. 1 in št. 2 zahtevala pojasnila, ki sta jih predložila z dopisoma z dne 10. in 15. septembra 2010. Z dopisom z dne 20. septembra 2010 so bila ta pojasnila posredovana Portugalski za predložitev pripomb.

(8)

Komisija je z dopisoma z dne 17. septembra in 1. oktobra 2010 od Portugalske zahtevala dodatne informacije. Portugalska je odgovorila 18. in 29. oktobra 2010.

(9)

Z dopisoma z dne 13. oktobra 2010 sta bila konkurenta št. 1 in št. 2 pozvana k predložitvi podrobnih podatkov v zvezi z njunimi odgovori z dne 10. in 15. septembra 2010.

(10)

Komisija je z dopisoma z dne 21. in 28. oktobra 2010 Portugalsko pozvala, naj predloži dodatne informacije. Portugalska je odgovorila z dopisom z dne 12. novembra.

(11)

Konkurent št. 1 je z dopisom z dne 10. novembra 2010 predložil pojasnila k svojemu dopisu z dne 15. septembra 2010. Ta pojasnila so bila 12. novembra 2010 posredovana Portugalski za predložitev pripomb, na katere je bilo odgovorjeno 19. novembra 2010.

(12)

Komisija je z dopisom z dne 30. novembra 2010 Portugalsko pozvala, naj predloži dodatne informacije. Portugalska je z dopisom z dne 20. decembra 2010 predložila svoj odgovor.

(13)

Komisija je z dopisom z dne 11. novembra 2010 Portugalsko pozvala, naj predloži analizo stroškov in koristi naložbenega projekta. Portugalska je 1. decembra 2010 predložila zahtevane informacije.

(14)

Portugalska je z dopisom z dne 6. januarja 2011 predložila informacije v zvezi z delničarji.

(15)

Sestanek med portugalskimi organi, predstavniki Petrogala in Komisijo je potekal 12. januarja 2011. Portugalska je z dopisom z dne 25. januarja 2011 predložila informacije v zvezi z nekaterimi vprašanji, ki so bila izpostavljena na sestanku (npr. tržna ocena, spodbujevalni učinek pomoči).

(16)

Komisija je z dopisi z dne 24. januarja, 16. marca in 12. aprila 2011 zahtevala dodatne informacije o morebitnem hipotetičnem scenariju za naložbeni projekt, Portugalska pa je odgovorila z dopisi z dne 7. februarja, 4. aprila in 29. aprila 2011. Komisija je z e-pošto z dne 7. junija 2011 zahtevala informacije, ki jih Portugalska v prejšnjih dopisih ni predložila. Portugalska je z e-pošto z dne 9. junija 2011 ter dopisoma z dne 11. in 17. junija 2011 predložila informacije v zvezi z nekaterimi od teh vprašanj.

(17)

Komisija je z dopisom z dne 24. junija 2011 Portugalsko pozvala, naj pojasni manjkajoče informacije v zvezi s trgom dizelskega goriva. Portugalska je te informacije predložila z dopisoma z dne 30. junija in 14. julija 2011. Portugalski organi so z dopisom z dne 20. julija 2011 predložili soglasje, da Komisija sprejme ta sklep v angleškem jeziku.

(18)

Upravičenec državne pomoči, tj. Petróleos de Portugal – Petrogal, S.A. (v nadaljnjem besedilu: Petrogal), je 100-odstotno hčerinsko podjetje družbe Galp Energia, SGPS, S.A. (v nadaljnjem besedilu: Galp Energia). Glavni delničarji družbe Galp Energia so ENI SpA (15) (33,34 %), Amorim Energia BV (v nadaljnjem besedilu: Amorim Energia) (16) (33,34 %), Parpública Participações Públicas (v nadaljnjem besedilu: Parpública) (SGPS) (17) (7 %), Fidelity International Limited (2,01 %), Caixa Geral de Depósitos SA (v nadaljnjem besedilu: CGD) (18) (1 %) in drugi (23,31 %). Galp Energia je krovna družba skupine Galp Energia Group (v nadaljnjem besedilu: Galp). Galp Energia je dejavna na trgu z naftnimi derivati (ki vključuje rafiniranje in tržne dejavnosti, kot sta prodaja na debelo in drobno) in na trgu s plinom.

(19)

Krovna družba je bila prvotno ustanovljena 22. aprila 1999 pod imenom GALP – Petróleos e Gás de Portugal SGPS, S.A., katere namen je bil v glavnem trgovanje z nafto in zemeljskim plinom, pri čemer je združila dve obstoječi portugalski državni podjetji, ki sta bili dani pod nadzor družbe Galp Energia, in sicer podjetje Petrogal, ki se je osredotočalo na naftne derivate, in podjetje GDP – Gas de Potrugal, SGPS, S.A., ki se je osredotočalo na zemeljski plin (19).

(20)

Poslovanje družbe Galp Energia vključuje tudi trženje rafiniranih naftnih derivatov na drobno in debelo na Iberskem polotoku. Družba ima vodilni položaj na Portugalskem (20), v Španiji pa je njena prisotnost vedno večja.

(21)

Petrogal je lastnik edinih dveh rafinerij na Portugalskem. Rafineriji sta v Sinesu in Matosinhosu. Dejavnosti rafinerij vključujejo celotne postopke rafiniranja, oskrbo in logistične dejavnosti. Petrogal je največje podjetje na področju trženja naftnih derivatov na Portugalskem in eno največjih podjetij na tem področju na Iberskem polotoku. Učinkovito obvladuje celoten uvoz surove nafte in del izvoza rafiniranih derivatov na Portugalsko; upravlja tudi z 80 % skladiščne zmogljivosti surove nafte in rafiniranih derivatov (21) ter ima pomemben položaj v logistični infrastrukturi Portugalske za naftne proizvode.

(22)

Široka paleta proizvodov Petrogala vključuje bencin, dizelsko gorivo, letalsko gorivo, kurilno olje, nafto, utekočinjen naftni plin (UNP), bitumen in več aromatičnih proizvodov. Rafinerije so odgovorne za to, da Petrogalove oddelke za maloprodajo, veleprodajo in trženje UNP, konkurenčna podjetja ter tuje stranke oskrbujejo z naftnimi derivati ter upravljajo svoja sredstva iz dejavnosti rafinerij in logistična orodja. Petrogal za skladiščenje in prevoz svojih proizvodov uporablja bodisi infrastrukturo za skladiščenje, ki je v celoti v njegovi lasti, ali odvisne logistične družbe.

(23)

Slika 1 prikazuje Petrogalovo lastništvo in pravice nadzora:

(24)

Dne 29. decembra 2005 so družbe Amorim Energia, ENI in Rede Eléctrica Nacional de Portugal (REN) podpisale sporazum delničarjev, družba CGD pa je k sporazumu pristopila 28. marca 2006 (v nadaljnjem besedilu: sporazum delničarjev). Sporazum delničarjev je začel veljati 29. marca 2006 za obdobje osmih let. Po točki (c) prvega odstavka člena 20 portugalskega zakonika o vrednostnih papirjih se glasovalne pravice iz delnic družbe Galp Energia, ki so v lasti podpisnikov sporazuma delničarjev, vzajemno dodelijo drugim podpisnikom. Posledično delničarji, ki so podpisniki sporazuma delničarjev, skupno upravljajo družbo Galp Energia.

(25)

Po mnenju Portugalske delničarji in zlasti družba ENI na podlagi sporazuma delničarjev ne morejo nadzorovati in izključno opredeliti strategij med svojimi lastnimi postopki rafinerije in Petrogalovimi postopki rafinerije.

(26)

Cilj naložbenega projekta je preoblikovati in razširiti obstoječi rafineriji v Sinesu in Matosinhosu, tj. edini obstoječi rafineriji na Portugalskem. Poleg tega je naložbeni projekt usmerjen k izboljšanju njunih medsebojnih povezovalnih in sinergijskih učinkov. Odpira možnost za uporabo težje surove nafte.

(27)

Cilj naložbenega projekta je zlasti povečanje proizvodnje dizelskega goriva na račun bencina. Po ugotovitvah iz naložbenega projekta bo povečana uporaba težke surove nafte znižala stroške surovin in nudila prožnost glede izvora surove nafte, ki se obdeluje.

(28)

Naložbeni projekt za preoblikovanje rafinerije v Matasinhosu vključuje izgradnjo nove vakuumske destilacijske enote za pridobivanje vakuumskega plinskega olja (VGO) in nove enote za viskoredukcijo za lahki termični kreking preostankov vakuumske destilacije.

(29)

Naložbeni projekt za preoblikovanje rafinerije v Sinesu je namenjen zgraditvi novega hidrokrekerja, tj. enote za hidrokreking vakuumskega plinskega olja, za proizvodnjo dizelskega in letalskega goriva. V skladu z naložbenim projektom bosta enoto za hidrokreking poganjali vakuumsko plinsko olje in viskoredukcijsko plinsko olje, ki se pridobivata v rafinerijah v Matosinhosu in Sinesu, s čimer bo v celoti izkoriščena obdelovalna zmogljivost nacionalne opreme za rafiniranje. Obdelala bo okoli [ ] sodčkov na dan, pri čemer bo kot primarno surovino porabila okoli [ ] kiloton atmosferskih ostankov na leto.

(30)

Proizvodi hidrokrekinga (UNP, težka nafta (22) in dizelsko gorivo) so [ ] hidrogenirani, kar jim daje odlično kakovost. Namen naložbenega projekta je tako povečati samo proizvodnjo dizelskega goriva in težke nafte.

(31)

V skladu z naložbenim projektom bo del težke nafte, proizvedene v rafineriji v Sinesu, odpremljen v Matosinhos kot surovina za Petrogalov obrat za proizvodnjo aromatov (23), kar bo predstavljalo nadaljnji korak k večjemu povezovanju obeh rafinerij. Povečana proizvodnja težke nafte je neizogibna tehnična posledica projekta preoblikovanja v Sinesu.

(32)

Dela na naložbenem projektu so se začela leta 2008 (prva odredba je bila izdana 14. marca 2008 po odločitvi upravnega odbora z dne 5. marca 2008), zaključila pa so se 31. decembra 2010. Polna proizvodna zmogljivost naj bi bila dosežena leta 2011.

(33)

Portugalska predlaga, naj se naložbeni projekt kljub geografski razdalji med rafinerijama (okoli 450 km s pomorskim prevozom) obravnava kot enoten naložbeni projekt v skladu z odstavkom 60 Smernic o državni regionalni pomoči za obdobje 2007–2013 (24) (v nadaljnjem besedilu: Smernice). Portugalski organi potrjujejo, da Petrogal v treh letih pred začetkom priglašenega naložbenega projekta ni prejel državne pomoči.

(34)

Naložba v Sines ima naložbene stroške v višini […] EUR v nominalni vrednosti. Rafinerija v Sinesu naj bi prejela pomoč v višini […] EUR (nominalna vrednost), kar predstavlja 16-odstotno intenzivnost pomoči. Naložba v rafinerijo v Matosinhosu znaša […] EUR (nominalna vrednost), rafinerija pa dobi pomoč v vrednosti […] EUR, kar predstavlja 13-odstotno intenzivnost pomoči.

(35)

Sedanja vrednost upravičenih izdatkov naložbenega projekta je 974 064 894 EUR (1 058 934 146 EUR v nominalni vrednosti), vključujejo pa izključno opremo (brez zemljišč ali objektov). Sedanja vrednost zneska pomoči za obe rafineriji je 121 091 314 EUR (160 484 007 EUR v nominalni vrednosti), kar ustreza 12,43-odstotni intenzivnosti pomoči. Razčlenitev upravičenih izdatkov po letih je predstavljena v preglednici 1:

Preglednica 1

(36)

Petrogal namerava poleg državne pomoči, za katero je zaprosil (160 484 007 EUR v nominalni vrednosti), ta naložbeni projekt financirati z lastnimi sredstvi. Predvideni niso nobeni drugi viri državne pomoči. Naložbeni projekt je upravičen tudi do posojil Evropske investicijske banke v skupni vrednosti 500 milijonov EUR, ki so bila odobrena leta 2009. Lastni prispevek upravičenca k upravičenim izdatkom je 36-odstoten.

(37)

V skladu s portugalsko karto regionalnih pomoči za obdobje 2007–2013 (26) sta regiji Alentejo in Norte, kjer se nahajata rafineriji v Sinesu in Matosinhosu, upravičeni do regionalne pomoči na podlagi izjeme, predvidene v členu 107(3)(a) Pogodbe, pri čemer zgornji meji regionalne pomoči za naložbe pri velikih podjetjih znašata 40 % in 30 % bruto ekvivalenta nepovratne pomoči (BED).

(38)

Z naložbenim projektom naj bi bilo ustvarjenih okoli 150 neposrednih delovnih mest in 450 posrednih delovnih mest v obeh regijah. Poleg tega bo po informacijah, ki jih je predložila Portugalska, med gradnjo ustvarjenih okoli 3 000 začasnih delovnih mest.

(39)

Državna pomoč se dodeli kot ad hoc pomoč, ki je bila določena z uporabo določb potekle sheme pomoči (N 97/99) na podlagi zakonskega odloka št. 409/99 z dne 15. oktobra 1999.

(40)

Na podlagi resolucije portugalskega sveta ministrov z dne 6. marca 2008 sta bili 10. marca 2008 podpisani dve pogodbi med portugalsko vlado, Petrogalom in družbo Galp Energia za dodelitev državne pomoči. Pogodbi sta bili „pogodba za dodelitev davčnih ugodnosti“ in „naložbena pogodba“ („pogodbi o pomoči“).

(41)

Podpisani pogodbi o pomoči sta predvidevali koncesijo odbitka davka, povezano z dokončanjem naložbenega projekta. Pomoč bi bila odbitek davka, ki se odšteje od prihodnjih plačil davka od dohodkov pravnih oseb. Portugalski organi bi izračunali znesek odbitka davka kot odstotek upravičene naložbe. Odbitek davka bi se uporabljal zgolj za davke iz naložbenega projekta. Če odbitka davka ne bi bilo mogoče odšteti v celoti, se lahko do poteka pogodbe (in sicer 31. decembra 2016) še zmeraj odšteje kakršen koli odbitek davka, ki je v obravnavi.

(42)

Portugalska namerava odobriti regionalno pomoč v višini 160 484 007 EUR v nominalni vrednosti, ki se bo dodeljevala v letih po letu 2011. V spodnji preglednici 2, ki so jo predložili portugalski organi, je podrobno opredeljen razpored odobritev pomoči:

Preglednica 2

(43)

Portugalska je potrdila, da se pomoč za naložbeni projekt ne bo dodelila skupaj s pomočjo, prejeto za iste upravičene stroške, iz drugih lokalnih, regionalnih, državnih virov ali virov EU.

(44)

Poleg tega se pomoč dodeli pod pogojem, da Petrogal ohrani naložbe v regijah prejemnicah pomoči še najmanj pet let po zaključku naložbenega projekta.

(45)

Portugalska je potrdila, da je Komisija sprejela odobritev pomoči.

(46)

Petrogal je 22. januarja 2007 zaprosil za državno pomoč v zvezi z naložbenim projektom. Portugalski organi so 23. januarja 2007 Petrogalu pisno potrdili, da je naložbeni projekt, pod pridržkom natančne preveritve, pred začetkom izvajanja projekta izpolnjeval pogoje za upravičenost, določene v „davčni ureditvi“.

(47)

Portugalska se je zavezala, da ne bo presegla najvišjega zneska pomoči in največje intenzivnosti pomoči, kot je določeno v tem sklepu, tudi v primeru nižjih ali višjih upravičenih izdatkov.

(48)

Portugalska se je zavezala, da bo:

(49)

Komisija je v svojem sklepu o začetku formalnega postopka preiskave v skladu s členom 108(2) Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka) dvomila o združljivosti pomoči z določbami Smernic. V zvezi s tem je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede vprašanj, navedenih v uvodnih izjavah 50 in 64.

(50)

Odstavek 34 Smernic opisuje standardne kategorije začetne naložbe, tj. „naložbe v materialna in nematerialna sredstva“, povezane z:

Nadomestna naložba, ki ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev, je tako izrecno izključena iz obsega opredelitve začetne naložbe.

(51)

V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali se lahko naložbeni projekt, katerega cilj so posodobitev in izboljšanje povezanosti dveh rafinerij, povečanje proizvodnje dizelskega goriva (in s tem nafte) ter hkrati zmanjšanje proizvodnje bencina, obravnava kot začetna naložba. Komisija je menila, da naložbeni projekt ni pomenil niti naložbe v novo ustanovo niti diverzifikacije proizvodnje obstoječe ustanove v nove, dodatne proizvode. Vendar bi se lahko štelo, da vključuje nekatere vidike „razširitve“ in „bistvene spremembe v proizvodnem procesu“.

(52)

Komisija je v sklepu o začetku postopka poudarila, da je morala Portugalska zato, ker se ukrep pomoči ocenjuje kot ad hoc pomoč, dokazati, da projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji v smislu odstavka 10 Smernic.

(53)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali pričakovani prispevek k regionalnemu razvoju dejansko nadomesti sektorske učinke pomoči (160 milijonov EUR, s čimer je ustvarjenih samo 150 neposrednih delovnih mest).

(54)

S tem v zvezi je Komisija poudarila, da obstajajo razlogi za pomisleke glede nujnosti pomoči, saj je iz Petrogalovih finančnih poročil za leto 2008 razvidno, da je naložbeni projekt del njegove poslovne strategije in se bo verjetno izvedel z analizo nasprotnega scenarija brez pomoči. Komisija je navedla, da se pomoč ni zdela potrebna za izvedbo naložbe (za katero so se dela začela leta 2008) in da bi lahko Petrogal za naložbo upošteval druge lokacije. Nepotrebna pomoč verjetno ne bo prispevala k regionalnemu razvoju in bo morda povzročila nesprejemljivo izkrivljanje konkurence.

(55)

Komisija je v sklepu o začetku postopka dvomila, da so bile zahteve po formalnem spodbujevalnem učinku iz odstavka 38 Smernic izpolnjene. V primeru ad hoc pomoči bi moral pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči, pogojeno z odobritvijo s strani Komisije.

(56)

V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali je pisno potrdilo Portugalske, da je naložbeni projekt, pod pridržkom natančne preveritve, upravičen do državne pomoči, dejansko izpolnjevalo pogoje iz odstavka 38 Smernic.

(57)

Portugalska je naložbeni projekt v dveh rafinerijah priglasila kot enoten naložbeni projekt. V skladu z odstavkom 60 Smernic se začetna naložba obravnava kot enoten naložbeni projekt, kadar je ekonomsko nedeljiva, pri čemer se upoštevajo tehnične, funkcionalne in strateške povezave ter neposredna bližina.

(58)

V zvezi s tem je Komisija v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede razdalje med obema rafinerijama. Poleg tega bi obravnavanje naložbenega projekta kot enotnega naložbenega projekta pomenilo uporabo prilagojene regionalne zgornje meje na podlagi zmanjšanja odstotka v skladu z odstavkom 67 Smernic.

(59)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke v zvezi z oceno pomoči v okviru določb iz navedenih dveh odstavkov Smernic.

(60)

Natančneje, Komisija ni mogla sprejeti odločitve v zvezi z zadevnimi proizvodi, za katere se izvaja naložbeni projekt. Še vedno ni jasno, ali sta proizvoda izključno dizelsko gorivo in nafta, tako kot trdi Portugalska, ali pa bi se morali upoštevati tudi drugi proizvodi, ki so pridobljeni s postopki rafinerije. Poleg možnosti zamenljivosti proizvodov iz postopka rafinerije z vidika zalog je treba upoštevati tudi dejstvo, da se nafta lahko šteje za polizdelek v smislu odstavka 69 Smernic.

(61)

Komisija je izrazila pomisleke v zvezi z upoštevnim proizvodnim trgom in v zvezi s tem, ali ga je treba obravnavati, kot da je na ravni prejšnje rafinerije, tako za dizelsko gorivo kot za nafto, kot trdi Portugalska.

(62)

Komisija je izrazila pomisleke glede tega, ali se upoštevni geografski trg za zadevne proizvode določi na državni ali regionalni ravni (Iberski polotok) ali ravni Evropskega gospodarskega prostora (EGP).

(63)

Poleg tega je Komisija izrazila pomisleke glede tega, ali tržni delež podjetja Petrogal, oziroma skupin Galp Energia in ENI, ki jima Petrogal pripada, pokriva več kot 25 % upoštevnega trga v skladu z odstavkom 68(a) Smernic.

(64)

Ne nazadnje, Komisija je ob upoštevanju odstavka 68(b) Smernic izrazila pomisleke v zvezi z vsemi zadevnimi proizvodi, in sicer glede tega, ali je proizvodna zmogljivost, ustvarjena z naložbenim projektom, večja od 5 % vsakega upoštevnega trga, izmerjenega s pomočjo podatkov o očitni porabi, in ali je v tem primeru povprečna letna stopnja rasti očitne porabe proizvoda v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora.

(65)

Združenje AIPQR naložbeni projekt obravnava kot bistven za spodbujanje portugalskega gospodarstva in kot način krepitve evropske konkurenčnosti v petrokemičnem sektorju in sektorju rafinerij. Če naložbenega projekta ne bi bilo mogoče dokončati ali če ne bi bilo podpore, potrebne za njegov zaključek, bi to lahko imelo resne posledice v zvezi z avtonomnostjo in podporo petrokemični verigi.

(66)

Nova proizvodna enota za PTA (prečiščeno tereftalno kislino), ki jo načrtuje Artensa (Artenius – Produção e Comercialização de Ácido Tereftálico Purificado e Produtos Conexos, S.A., ki je špansko hčerinsko podjetje podjetja La Seda de Barcelona S.A.) v Sinesu, bo bistveno povečala zahteve po nafti podjetja La Seda. Posledično je povečana proizvodnja nafte v Petrogalovi enoti za hidrokreking bistvenega pomena za realizacijo naložbe podjetja La Seda, ocenjene na približno 400 milijonov EUR.

(67)

Po mnenju podjetja AIPQR bo naložbeni projekt zmanjšal primanjkljaj dizelskega goriva na evropski ravni.

(68)

Podjetje AIPQR obravnava Petrogalov prispevek kot bistven za omogočanje izvedljivosti ter spodbujanje razvoja Centra za konkurenčnost in tehnologijo gospodarskih panog na področju rafiniranja, petrokemije in industrije (Competitiveness and Technology Centre of the Refining, Petrochemical and Industrial Industries) kot dela portugalske strategije za spodbujanje ključnih gospodarskih panog nacionalnih in regionalnih gospodarstev.

(69)

Po mnenju podjetja AIPQR je dizelsko gorivo, pridobljeno s hidrokrekingom, odlične kakovosti, kar zagotavlja učinkovitejše izgorevanje in zmanjšanje onesnaževal v emisijah izpušnih plinov. Kakovost proizvodov za dizelsko gorivo in tudi energetska učinkovitost, ki naj bi se dosegla z naložbenim projektom, bosta omogočili izpolnitev Petrogalovega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2011.

(70)

Poleg tega podjetje AIPQR meni, da bo naložbeni projekt prispeval k družbeni in gospodarski trajnosti regij Matosinhos in Sines ter k družbeni in gospodarski trajnosti na nacionalni ravni, če se obravnavata kot celota.

(71)

Naložbeni projekt je pomemben zaradi večje prožnosti pri oskrbi in večje avtonomnosti dizelskega goriva.

(72)

Po mnenju združenja COGEN bo naložbeni projekt ustvaril veliko priložnost v smislu tehnoloških inovacij ter ustvaril približno 150 neposrednih delovnih mest in približno 500 posrednih delovnih mest za srednjo izobrazbo, vsa pa bodo stalna.

(73)

Združenje COGEN z energetskega vidika meni, da bosta projekta preoblikovanja obeh rafinerij omogočila 14-odstotni prihranek energije. Poleg tega združenje COGEN poudarja, da bo naložbeni projekt omogočil tudi izvedbo drugega tipa naložbe, ki ga naložbeni projekt ne krije, in sicer namestitev enote za soproizvodnjo z močjo 82 MW v obeh rafinerijah, s čimer se bodo zmogljivosti te tehnologije na Portugalskem povečale za 12 odstotkov.

(74)

Konfederacija CIP meni, da naložbeni projekt obravnava razmere na Portugalskem, za katere so značilni:

(75)

Konfederacija CIP meni, da bo naložbeni projekt bistveno povečal energetsko učinkovitost obeh rafinerij v skladu z zavezo Portugalske do EU glede 10-odstotnega povečanja evropske energetske učinkovitosti.

(76)

Konfederacija CIP meni, da bo predvidena vzpostavitev 150 delovnih mest za visoko kvalificirane delavce in 450 posrednih stalnih delovnih mest bistveno prispevala h gospodarskemu razvoju Portugalske. V zadevnih regijah, kjer je BDP na prebivalca nižji od državnega povprečja, bo spodbudila lokalno gospodarstvo in v obdobju gradnje ustvarila približno 5 000 začasnih delovnih mest.

(77)

Zveza UGT meni, da bo naložbeni projekt pospešil regionalni razvoj in pozitivno vplival na gospodarski razvoj ter družbeno in ozemeljsko kohezijo zadevnih regij. Za zadevne regije so značilne visoke stopnje brezposelnosti, struktura podjetja, ki kaže majhno raznolikost, in BDP na prebivalca, ki je nižji od državnega povprečja. Naložbeni projekt bo znatno vplival na gospodarsko strukturo obeh regij in Portugalske kot celote, saj se bodo razvijale dejavnosti v predhodnem in nadaljnjem proizvodnem procesu, zlasti na področjih, kot so strojništvo, gradbeništvo, električna energija ali celo trgovina in gostinstvo.

(78)

Zveza UGT meni, da bo naložbeni projekt ustvaril več in boljša delovna mesta, zlasti v času, ko brezposelnost hitro narašča zaradi gospodarske in družbene krize. Naložbeni projekt je zasnovan tako, da bo v obeh rafinerijah neposredno ustvaril 150 delovnih mest, od katerih številna za visoko kvalificirane delavce. Pričakuje se, da bo posredno ustvarjenih nadaljnjih 450 delovnih mest, medtem ko bo v obdobju gradnje ustvarjenih 5 000 začasnih delovnih mest. Naložbeni projekt bo prispeval k ohranitvi 2 050 obstoječih delovnih mest, ki bi bila brez naložbenega projekta lahko ogrožena.

(79)

Poleg tega zveza UGT meni, da bo naložbeni projekt pomagal pri izpolnjevanju strogih okoljskih in varnostnih standardov, saj bosta rafineriji opremljeni z okolju prijaznejšo tehnologijo.

(80)

Po mnenju zveze UGT je naložbeni projekt zelo pomemben za izboljšanje nezadostne zmogljivosti Portugalske pri rafiniranju in proizvodnji dizelskega goriva. Obstoječa zmogljivost rafinerij je očitno preslaba, da bi pokrila domače povpraševanje, zaradi česar je Portugalska bolj odvisna od uvoza dizelskega goriva iz drugih držav (kar povečuje strateška tveganja). Zmanjšanje uvoza dizelskega goriva bi zmanjšalo tudi sedanji trgovinski primanjkljaj, ki v veliki meri izhaja iz energetskih računov.

(81)

Ne nazadnje, zveza UGT ugotavlja, da naložbeni projekt ni pomemben samo v nacionalnem smislu, ampak tudi na ravni EU, saj je zasnovan tako, da pomaga razvijati bolj zeleno in bolj trajnostno gospodarstvo.

(82)

V občini Matosinhos menijo, da ima ustvarjanje delovnih mest velik učinek na območje. Rafinerija v Matosinhosu bo zaradi vzpostavitve delovnih mest za kvalificirane delavce s plačami, višjimi od regionalnega povprečja, prispevala k povečanju kupne moči območja in regije. Še naprej bo znatno vplivala na regionalno bruto dodano vrednost, ki izhaja iz dejavnosti rafinerij ter dejavnosti na stotine trgovskih in industrijskih malih in srednje velikih podjetij, zlasti zaradi 13-odstotne stopnje brezposelnosti v regiji (ki je nad državnim povprečjem). V občini Matosinhos menijo, da je naložbeni projekt ključnega pomena za regijo tako v gospodarskem kot družbenem smislu.

(83)

V občini Sines so prepričani o pomembnosti novih proizvodnih enot rafinerije v Sinesu za razvoj lokalnega in regionalnega gospodarstva. To bo pozitivno vplivalo na družbeni razvoj regije zaradi vzpostavitve delovnih mest za kvalificirane delavce ter ustanovitve več in boljših malih in srednje velikih podjetij.

(84)

Konfederacija CGTP meni, da naložbeni projekt zagotavlja zelo pozitivne okoljske učinke in je pomemben za regionalni razvoj Portugalske, ker bo:

(85)

Združenje AIP navaja, da bo naložbeni projekt odločilno prispeval k povečanju premoženja severnih regij in regije Alentejo.

(86)

Regija Norte je z 11,6-odstotno stopnjo brezposelnosti portugalska regija, ki ima v primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša 9,8 % (podatki iz tretje četrtine leta 2009), trenutno najvišjo stopnjo brezposelnosti in zlasti visoko dolgotrajno brezposelnost (polovica brezposelnega prebivalstva išče zaposlitev eno leto ali več). Vzpostavitev 500 neposrednih delovnih mest in 200 stalnih posrednih delovnih mest ter približno 2 000 začasnih delovnih mest v obdobju gradnje pomeni glede na trenutno družbeno krizo velik prispevek za regijo.

(87)

Regija Alentejo je z 10,2-odstotno stopnjo brezposelnosti ena od portugalskih regij, ki ima v primerjavi z državnim povprečjem, ki znaša 9,8 % (podatki iz tretje četrtine leta 2009), trenutno najvišjo stopnjo brezposelnosti in zlasti visoko dolgotrajno brezposelnost (polovica brezposelnega prebivalstva išče zaposlitev eno leto ali več). Glede na to bo vzpostavitev 100 neposrednih delovnih mest in 250 stalnih posrednih delovnih mest ter približno 3 000 delovnih mest v obdobju gradnje predstavljala pomemben prispevek za regijo.

(88)

Po mnenju konkurenta št. 1 se lahko naložbeni projekt obravnava zgolj kot „razširitev obstoječe ustanove“ v smislu odstavka 34 Smernic. Naložbeni projekt se ne more obravnavati kot enoten naložbeni projekt, ker bi bila osnovna sredstva naložbe „ekonomsko deljiva“ v smislu odstavka 60 Smernic. Rafineriji v Sinesu in Matosinhosu sta med seboj geografsko oddaljeni. Naložbeni projekt jasno opredeljuje ločeno naložbo za vsako rafinerijo. Rafineriji lahko izbereta vakuumsko in viskoredukcijsko enoto, ne pa enote za hidrokreking, in obratno. Zato naložbi za rafineriji nista nujno neposredno povezani. Rafineriji bi lahko v vsakem primeru obratovali sami, ne da bi pri tem zahtevali kakršno koli povezovanje. Poleg tega bi lahko rafinerija v Matosinhosu prodala svojo proizvodnjo vakuumskega plinskega olja na mednarodnih trgih, enota za hidrokreking iz Sinesa pa bi lahko za poganjanje uporabljala uvoženo vakuumsko plinsko olje.

(89)

Portugalska je kot prispevek naložbenega projekta k regionalnemu razvoju navedla samo neposredno in posredno ustvarjanje delovnih mest. Zato ni mogoče dokazati, da naložbeni projekt prispeva h koherentni regionalni razvojni strategiji in obravnava doseganje gospodarske vključenosti (28). Težko je sprejeti, da se lahko poraba več kot enega milijona eurov na ustvarjeno neposredno delovno mesto obravnava kot izjemen prispevek k regionalnemu razvoju. V zvezi s tem se razmerje med zneskom pomoči in neposrednimi delovnimi mesti za naložbeni projekt primerja s prejšnjimi sklepi Komisije (predstavljenimi v preglednici, kjer je prikazano navedeno razmerje v prejšnjih sklepih Komisije). Poleg tega konkurent št. 1 meni, da naložbeni projekt ni povezan z nobeno domnevno neuspešnostjo trga.

(90)

V zvezi z zahtevo po formalnem spodbujevalnem učinku Petrogal pred začetkom dela od Portugalske ni nikoli prejel pisma o nameri. Zato konkurent št. 1 sklepa, da pomoč ni skladna z odstavkom 38 Smernic.

(91)

Konkurent št. 1 glede na gospodarsko oceno meni, da pomoč ne izpolnjuje meril nujnosti in ne ustvarja nobenega spodbujevalnega učinka. Naložbeni projekt je produktivna naložba, ki jo gospodarsko usmerjata neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter priložnost za dostop do težje in cenejše surove nafte. Ta naložba je odziv na naraven razvoj povpraševanja po dizelskem gorivu. Vsi drugi udeleženci na trgu po Evropi podobne naložbe v rafinerije izvajajo brez državne pomoči. Zato dejstva kažejo, da bi se naložbeni projekt izvedel v vsakem primeru, kar pa ni v skladu z odstavkom 22 sporočila Komisije z dne 24. junija 2009 (29) (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o podrobni oceni).

(92)

Konkurent št. 1 meni, da so zadevni proizvodi:

(93)

Po mnenju konkurenta št. 1 je Petrogal edini akter na trgu s sposobnostjo rafiniranja surove nafte na Portugalskem. Petrogal oskrbuje svoje konkurente na tem trgu. Petrogal upravlja z največjimi zmogljivostmi uvoza in skladiščenja bencinskega in dizelskega goriva. Ima največjo mrežo bencinskih črpalk na Portugalskem ter prevladujoč položaj oziroma vsaj pomembno tržno moč na velikem številu trgov naftnih derivatov na Portugalskem. Konkurent št. 1 meni, da ocena upoštevnega trga ne bi smela obravnavati samo ravni prejšnje rafinerije, ampak bi se moral v oceni upoštevati tudi konkurenčni položaj na ravni trga dizelskega goriva na drobno in debelo.

(94)

Konkurent št. 1 v zvezi z nafto prav tako meni, da upoštevni proizvodni trg, ki se bo ocenjeval, ne sme biti omejen na prodajo prejšnje rafinerije, ampak mora upoštevati dejavnosti v nadaljnjem proizvodnem procesu.

(95)

V zvezi z upoštevnim geografskim trgom je razmerje med skupnim uvozom in izvozom dizelskega goriva ter skupno prodajo dizelskega goriva na Portugalskem prenizko, da bi upravičilo izbiro regionalnega trga kot upoštevnega trga. Konkurent št. 1 meni, da je portugalski trg upoštevni geografski trg.

(96)

Konkurent št. 1 meni, da je treba upoštevati dejavnosti družbe ENI na prizadetih proizvodnih trgih, ker je treba v primerih, kadar lahko podjetje odločilno vpliva na prodajno politiko drugega podjetja, upoštevati združen tržni delež obeh na upoštevnih trgih.

(97)

Konkurent št. 1 sklepa, da je 25-odstotni prag tržnega deleža, določen v odstavku 68 Smernic, znatno presežen. Zato je pomoč, dodeljena z naložbenim projektom, zasnovana za subvencioniranje prevladujočega udeleženca na trgu, s čimer mu omogoča, da ohranja in povečuje svojo tržno moč. Konkurenca bo resno prizadeta, pomoč pa bo bistveno izkrivljala upoštevne trge.

(98)

Konkurent št. 1 torej meni, da pomoč predstavlja pomoč za tekoče poslovanje, ki krepi tržni položaj prevladujočega udeleženca na upoštevnih trgih. Pomoč ne prispeva k ustvarjanju kakršnega koli spodbujevalnega učinka. Negativni učinki pomoči v vsakem primeru prevladajo nad kakršnimi koli pozitivnimi učinki, ki bi jih pomoč lahko imela.

(99)

V štirih rafinerijah (La Rabida, Castellón, Cartagena and Bilbao) so bili izvedeni podobni naložbeni projekti z enakim ciljem, tj. povečanje donosnosti sredstev z namestitvijo novih enot za preoblikovanje za čim večji izkoristek vmesnih destilatov, zmanjšanje proizvodnje kurilnega olja in obdelovanje težje surove nafte. Konkurent št. 1 se sklicuje tudi na podoben naložbeni projekt v Italiji (rafineriji Sannazzaro in Taranto družbe ENI), Nemčiji (Bayernoil), Litvi (Mazeikiu Nafta) in Belorusiji (Slavneft).

(100)

Konkurent št. 1 v zvezi z morebitno referenčno stopnjo donosa za take naložbe v sektorju trdi, da ne ve za obstoj referenčne stopnje: donosnost naložbenega projekta je običajno odvisna od stroškov kapitala vsakega podjetja in drugih vidikov. Konkurent št. 1 meni, da bi moral približek stopnje donosa v sektorju rafinerij za obdobje, za katero je bil sprejet naložbeni projekt, znašati vsaj 10 %.

(101)

Konkurent št. 1 se na splošno sklicuje na obstoj ovir pri uvozu na upoštevnem geografskem trgu. Meni, da je glavna težava na Portugalskem prevladujoč položaj Petrogala na trgu, saj upravlja s 100 % zmogljivosti rafinerij na Portugalskem in s tem z najpomembnejšimi uvoznimi in izvoznimi terminali. Nadalje trdi, da ima Petrogal prevladujoč položaj v smislu zmogljivosti skladiščenja proizvodov, ki jo nekateri neodvisni viri (30) ocenjujejo na 90 % trga. To Petrogalu omogoča, da ima 45-odstotni delež trgovine na drobno in 80-odstotni delež trgovine na debelo na Portugalskem trgu.

(102)

V zvezi z vprašanjem Komisije o obstoju zavrnitve dostopa do Petrogalove skladiščne zmogljivosti konkurent št. 1 ni mogel opisati takega položaja.

(103)

Konkurent št. 1 meni, da so skladiščne zmogljivosti na Portugalskem omejene in da so stroški skladiščenja na Portugalskem za podobne obrate ali dejavnosti višji (za približno 25 %) kot v drugih državah, kot sta Španija in Italija.

(104)

Konkurent št. 1 meni, da ni bistvenih razlik med cenami uvoženega dizelskega goriva in ceno dizelskega goriva, pridobljenega od Petrogala, ker so cene indeksirane z mednarodnimi cenami in logističnimi stroški.

(105)

Konkurent št. 2 meni, da bo naložbeni projekt povečal Petrogalovo proizvodnjo dizelskega goriva za približno 2,5 milijona ton, s čimer bo Portugalsko preoblikoval iz majhne uvoznice v veliko izvoznico dizelskega goriva.

(106)

Konkurent št. 2 izraža pomisleke glede nujnosti pomoči, saj Petrogal pripada velikemu podjetju, ki je v lasti in pod nadzorom družbe ENI. Petrogal je dobičkonosno podjetje, ki je izvedlo znatne naložbe tako v predhodnem proizvodnem procesu rafinerij v Braziliji in Angoli kot v nadaljnjem proizvodnem procesu za razširitev distribucijskega omrežja v Španiji. Kot lastnik edinih dveh rafinerij ima privilegiran položaj na Portugalskem.

(107)

Petrogal je vertikalno integrirano in največje podjetje, ki trži z naftnimi derivati na Portugalskem, ter tretji največji konkurent na Iberskem polotoku.

(108)

Konkurent št. 2 meni, da državna pomoč ne izpolnjuje uradnih zahtev glede spodbujevalnega učinka pomoči, kot je določeno v odstavku 38 Smernic. Naložbeni projekt je sam po sebi dobičkonosna transakcija, ki zadovoljuje Petrogalove vmesne dolgoročne strateške cilje, ki bodo izpolnjeni v vsakem primeru.

(109)

Po mnenju konkurenta št. 2 bo naložbeni projekt prispeval k zadovoljevanju naraščajočega povpraševanja po dizelskem gorivu, Petrogalu omogočil, da postane neto izvoznik na druge trge (na primer v Francijo in Španijo), ter povečal Petrogalovo maržo za rafiniranje.

(110)

Konkurent št. 2 meni, da se mora nujnost pomoči oceniti na podlagi določb iz oddelka 2.3 Sporočila o podrobni oceni.

(111)

Konkurent št. 2 se sklicuje na poročilo svetovalnega podjetja PFC Energy, omenjeno v opombi 31, v katerem je navedeno, da je Petrogalov naložbeni projekt obstajal že leta 2006. Naložbeni projekt bi se lahko izvedel samo v regijah Matosinhosa in Sinesa (ne zato, ker sta to območji, ki prejemata pomoč, ampak zato, ker se tam nahajata rafineriji).

(112)

Ne nazadnje, konkurent št. 2 meni, da po definiciji ne bi bila mogoča druga lokacija za naložbo v preureditev obstoječih rafinerij.

(113)

Konkurent št. 2 je predložil pripombe v zvezi z dizelskim gorivom.

(114)

Konkurent št. 2 pojasnjuje, da so kljub odsotnosti pravnih ovir pri izvozu le-te močno pogojene (če ne omejene) z vrsto fizičnih dejavnikov (pomanjkanje skladiščnih mest za uvoz, njihova lokacija in lastništvo, omejitve sekundarnega logističnega omrežja) in dejavniki tržne strukture (zmožnost določanja cen prejšnje rafinerije).

(115)

Ostali portugalski akterji na trgu uvozijo 90 % skupnega uvoženega dizelskega goriva, pri čemer se srečujejo z velikimi težavami, kot je navedeno v poročilu portugalskega organa, pristojnega za konkurenco, z naslovom „Relatório final sobre os sectores dos combustíveis líquidos e do gás engarrafado em Portugal“ (31) (v nadaljnjem besedilu: poročilo organa). Konkurent št. 2 meni, da je portugalski trg zaradi vseh teh dejavnikov bolj zaprt kot primerljivi trgi v drugih državah.

(116)

Konkurent št. 2 meni, da ocena upoštevnega trga ne bi smela biti omejena na raven prejšnje rafinerije, ampak bi morala vključevati tudi distribucijske kanale in prodajne poti (na drobno in na debelo). Naložbeni projekt bo povečal proizvodnjo za 2,5 milijona ton na leto, s čimer bo Portugalsko preoblikoval v državo z letnim presežkom 1,6 milijona ton dizelskega goriva, k temu pa je treba prišteti še 0,5 milijona ton biodizelskega goriva na leto iz rafinerije v Sinesu.

(117)

Glede na poročilo organa se ta raven trgovine obravnava kot druga raven v strukturi distribucije dizelskega goriva. Cena dizelskega goriva bo odvisna od nakupne cene v rafineriji ali od uvoza, k čemur so dodani stroški skladiščenja, in od prodajne marže.

(118)

Konkurent št. 2 meni, da Petrogal konkurira tudi na ravni distribucije, pri čemer ima jasno konkurenčno prednost: kakršna koli pomoč, dodeljena za zmanjšanje stroškov Petrogala v proizvodnji dizelskega goriva, bi okrepila njegov sedanji prevladujoč položaj na portugalskem trgu (51 % na trgu na debelo in 37 % na trgu na drobno).

(119)

Konkurent št. 2 meni, da bi moral biti upoštevni geografski trg kvečjemu iberski trg. Upoštevni geografski trg je lahko samo na ravni EGP, če uvoz dizelskega goriva učinkovito konkurira z dizelskim gorivom, rafiniranim na Portugalskem (pri čemer se sicer domneva, da pri vstopu ni nobenih pravnih ali gospodarskih ovir).

(120)

Pomoč za naložbo bo vplivala na Petrogalove konkurente na iberskem trgu, saj so rafinerije, ki so v Španiji, izvedle podobne naložbe (z zelo podobnimi strateškimi cilji) brez pomoči.

(121)

Če se trgovini na debelo in na drobno obravnavata kot del upoštevnega proizvodnega trga, je Petrogalov tržni delež na nacionalnih in lokalnih trgih precej večji od 25-odstotnega praga, določenega v odstavku 68 Smernic, zato pomoč ne sme biti dodeljena.

(122)

Konkurent št. 2 meni, da so z vidika dobave veleprodajni trgi z bencinom in dizelskim gorivom zelo zgoščeni (tržni delež prvih štirih akterjev na trgu je več 95-odstoten), kot je v svojem poročilu navedel portugalski organ, pristojen za konkurenco.

(123)

Predviden Petrogalov delež veleprodajnega trga z dizelskim gorivom na Portugalskem glede na količino znaša med 35 % in 45 %. Konkurent št. 2 meni, da bo naložbeni projekt povečal proizvodno zmogljivost za 2,5 milijona ton, Petrogal pa bo lahko s tem projektom in v povezavi z ostalimi, h katerim se je zavezal, zadovoljil domače povpraševanje na portugalskem trgu z dizelskim gorivom ter prav tako izvozil skoraj 2 milijona ton dizelskega goriva v sosednje države (Španijo in Francijo).

(124)

Konkurent št. 2 navaja, da na sektorski ravni ni vzpostavljene referenčne stopnje donosa, saj imajo podjetja svojo lastno ciljno stopnjo, ciljne stopnje pa se lahko razlikujejo glede na značilnosti vsakega naložbenega projekta. Konkurent št. 2 navaja seznam petih rafinerij, ki so se zavezale k izvajanju podobnih naložbenih projektov, ki brez državne pomoči skupno znašajo več kot 6 milijard EUR.

(125)

Konkurent št. 2 poudarja, da so zmogljivosti skladiščenja in zmogljivosti pristanišč omejene. Zato odpremljanje na Portugalsko poteka v manjšem obsegu, kar vodi v višje stroške distribucije, ki vplivajo na končne marže pri prodaji na drobno in debelo.

(126)

Konkurent št. 2 v zvezi s skladišči navaja, da lastnik (kot je Petrogal) običajno uporablja objekte v lastne namene. V primerih, ko skladišča pripadajo tretji strani, je zaradi veljavnih dolgoročnih pogodb, ki so že podpisane z drugimi udeleženci na trgu, na razpolago malo prostora za skladiščenje.

(127)

Konkurent št. 2 meni, da je Petrogal s svojo prodajno ceno dizelskega goriva v prednostnem položaju v primerjavi s svojimi konkurenti, in sicer za približno 3 do 5 USD/tono zaradi svojega prevladujočega položaja v zvezi s skladišči.

(128)

Portugalska popravlja navedbo, in sicer, da je sestanek med portugalskimi organi in službami Komisije potekal 11. marca 2009. Portugalska podrobno navaja, da naložbeni projekt ni nadomestilo ali projekt nadgradnje; gre za projekt preoblikovanja, ki uvaja učinkovito spremembo postopka rafiniranja, da bi bolje služil naraščajočemu povpraševanju po dizelskem gorivu. Portugalska dodaja, da bo EIB zagotovila finančna sredstva in da bo pomoč v obliki odbitka davka odobrena z letom 2011. Portugalska tudi meni, da opredelitev naložbenega projekta kot ad hoc pomoč ne sme voditi do zaostritve pravil ocenjevanja. Pogodba o naložbenem projektu in pogodba o pomoči, sklenjeni med Portugalsko in upravičencem, sta dejansko odvisni od pozitivne odločitve Komisije. Ker so bili naložbeni projekt in pogodbi o pomoči Komisiji predloženi že v obdobju priglasitve, Portugalska predlaga predložitev upravnega dopisa (z naložbenim projektom in pogodbama o pomoči s strani 8 sklepa o začetku postopka kot prilogo k navedenemu upravnemu dopisu), v katerem se navede začetek veljavnosti navedenih pogodb.

(129)

Portugalska meni, da naložbeni projekt predstavlja začetno naložbo, ki spada v naslednje kategorije: širitev obstoječe ustanove ali bistvena sprememba proizvodnega procesa.

(130)

Po mnenju Portugalske bosta nova vakuumska destilacijska enota in nova enota za hidrokreking omogočili proizvodnjo večje količine dizelskega goriva in s tem prilagoditev proizvodnje dizelskega goriva potrebam na trgu. Taka prilagoditev ni mogoča z obstoječo konfiguracijo sistema rafinerij, ki omogoča zelo malo prožnosti pri preusmeritvi proizvodnje od bencina k dizelskemu gorivu.

(131)

Nova vakuumska destilacijska enota in enota za viskoredukcijo v Matosinhosu, nova enota za hidrokreking v Sinesu ter prvotne, že obstoječe enote za rafiniranje bodo delovale istočasno. Zato Portugalska naložbeni projekt obravnava kot širitev proizvodnega sistema z bistveno spremembo proizvodnega procesa.

(132)

Portugalski organi pojasnjujejo, da bo nova konfiguracija procesa okrepila operativne in funkcionalne dopolnilne povezave med tema dvema rafinerijama: vakuumsko plinsko olje [ ] se bo prevažalo iz Matosinhosa v Sines, težka nafta [ ] pa se bo prevažala iz Sinesa v Matosinhos. Naložbeni projekt se izvaja v celostnem sistemu rafinerij: rafineriji v Sinesu in Matosinhosu sta neločljivo povezani, zlasti za optimizacijo proizvodnje dizelskega goriva. Izpolnjeno ni le geografsko merilo („neposredna geografska bližina“). Ker je naložbeni projekt tehnično, funkcionalno in strateško nedeljiv (32), bi bila delitev projekta na dva dela umetna.

(133)

Portugalska meni, da sta zadevna proizvoda dizelsko gorivo in težka nafta, pri čemer je dizelsko gorivo gospodarsko gonilo naložbe, težka nafta pa tehnološko neizogiben stranski proizvod proizvodnje v Sinesu.

(134)

Težka nafta, proizvedena v preurejenih rafinerijah, bo v domači rabi, tj. v Petrogalovi proizvodnji aromatov v Matosinhosu, in bo nadomeščala uvoz (katerega 92 % ne izvira iz EU). Naložbeni projekt bo povečal samo proizvodnjo težke nafte v Sinesu (za [200–250] kiloton na leto) (33). Povečana proizvodnja težke nafte v Sinesu bo nadomestila količino, ki se trenutno uvaža v Matosinhos, in se ne bo prodajala tretjim stranem.

(135)

Portugalska je pojasnila, da se nobena naložba v rafinerijo v Matosinhosu ne navezuje na posebne enote, ki predelujejo težko nafto v reformer, tj. polizdelek za proizvodnjo aromatov (in sicer naftnih derivatov), in posledično predelavo reformerja v naftne derivate (ki se po tržnih cenah na trgu prodajo drugi generaciji petrokemične industrije) v Petrogalovem obratu za proizvodnjo aromatov v Matosinhosu. Cena reformerja, ki se zaračuna obratu za proizvodnjo aromatov, bo ostala nespremenjena, saj je indeksirana na [10–20] % paritete uvoza nafte in [80–90] % paritete izvoza bencina.

(136)

Portugalska svoj upoštevni nacionalni trg obravnava kot odprt in konkurenčen ter brez ovir v trgovini. Cene dizelskega goriva temeljijo na ceni surove nafte in stroških rafiniranja. Rafinerije konkurirajo uvozu. Portugalska kot upoštevni geografski trg šteje severozahodno Evropo.

(137)

V prejšnjih sklepih Komisije je navedeno, da je nafta proizvod, ki se trži na mednarodni ravni, upoštevni proizvodni trg pa je vsaj Zahodna Evropa.

(138)

Na ravni skupine (kar ne vključuje številk družbe ENI, ker na iberskem trgu ne izvaja dejavnosti rafinerij ali prodaje na drobno, indeks Herfindahl–Hirschman (HHI) pa kaže nizko raven koncentracije na evropski ravni) je tržni delež na regionalni ravni manj kot 25-odstoten.

(139)

Portugalska poudarja, da je naložbeni projekt skladen s strateškimi cilji, sprejetimi na nacionalni ali evropski ravni. Povečanje proizvodnje dizelskega goriva (ki se ocenjuje na [1–3] milijone ton/leto od leta 2011) bo omogočilo boljšo uporabo obdelovalne zmogljivosti nacionalnega sistema rafinerij. Omogočilo bo boljše uravnavanje ponudbe in povpraševanja ter preprečilo resno pomanjkanje dizelskega goriva in zmanjšalo presežek proizvodnje bencina.

(140)

Po mnenju Portugalske bo naložbeni projekt zmanjšal odvisnost od uvoza dizelskega goriva iz Rusije – kar je cilj, ki so ga sprejele Komisija (v svojem Drugem strateškem pregledu energetske politike iz leta 2008: akcijski načrt EU za varnost preskrbe in solidarnost pri preskrbi z energijo (34)) in države članice.

(141)

Povpraševanje po dizelskem gorivu se je povečalo in se bo med letoma 2000 in 2025 še povečevalo, vendar se lahko rafinerije v svoji obstoječi obliki le delno prilagodijo razvoju povpraševanja brez večje naložbe v preoblikovanja. Petrogalova naložba predvideva povečano povpraševanje ter zmanjšuje odvisnost od uvoza in s tem povezana tveganja glede ponudbe.

(142)

Naložbeni projekt bo spodbudil zmanjšanje emisij v zrak, energetska učinkovitost objektov pa bo optimizirana. Predvideni ukrepi za racionalizacijo porabe energije omogočajo [ ]-odstotno zmanjšanje sedanje porabe energije v rafinerijah.

(143)

Ko se bo začela proizvodnja v preoblikovanih rafinerijah, se bo obdeloval enak tovor, vendar z bistveno večjo zmogljivostjo za pretvorbo, z nižjo porabo energije in z manjšimi emisijami.

(144)

Po mnenju Portugalske je učinek na onesnaženost zraka bistvenega pomena, saj bo naložbeni projekt zmanjšal emisije rafinerij iz nespremenljivega vira ter s tem prispeval k doseganju regionalnih in nacionalnih ciljev glede kakovosti zraka.

(145)

Pomen naložbenega projekta je na regionalni ravni priznan pod pogojem, da vključuje tudi uvedbo zemeljskega plina v portfelj goriv rafinerij ter pri zamenjavi sedanjega obrata za pridobivanje pare z enoto za soproizvodnjo toplote in električne energije.

(146)

Koristi za okolje se lahko na nacionalni ravni ocenijo glede na prispevek k doseganju ciljev, zastavljenih v nacionalnem programu za zmanjšanje emisij onesnaževal žveplovega dioksida in dušikovih oksidov (35).

(147)

Naložbeni projekt bo izboljšal kakovost dizelskega goriva in posledično zmanjšal emisije onesnaževal iz vozil. Naložbeni projekt bo pozitivno vplival tudi na biološke dejavnike (živalske in rastlinske vrste) in na pokrajino.

(148)

Glede na lokacijo v dveh manj razvitih regijah, v katerih je brezposelnost visoka, Portugalska poudarja pomemben prispevek naložbenega projekta k regionalnemu razvoju. Obe regiji sta območji, upravičeni po členu 107(3)(a) Pogodbe, pri čemer glede na portugalsko karto regionalnih pomoči standardni zgornji meji regionalne pomoči za velika podjetja znašata 40 % (za Sines v regiji Alentejo) in 30 % (za Matosinhos v regiji Norte. Obe regiji sta regiji konvergenčnega cilja (kot je določeno v regionalni politiki EU), katerih BDP na prebivalca je manjši od 75 % evropskega povprečja.

(149)

Portugalska meni, da sta rafineriji v Sinesu in Matosinhosu temeljna stebra regionalnega gospodarstva. Portugalska pričakuje, da bo imel naložbeni projekt zelo pozitiven vpliv na zaposlenost ter, bolj splošno, na gospodarsko strukturo regij Norte in Alentejo.

(150)

Rafinerija v Sinesu se nahaja v regiji Alentejo, tj. regiji, katere BDP je 6 % nižji od državnega povprečja. Za regijo sta značilna zmanjšana gostota podjetij in primanjkljaj naprednih storitev za podporo razvoju in inovacije. V tretji četrtini leta 2009 je stopnja brezposelnosti znašala 10,2 %, kar je 0,4 % nad državnim povprečjem, do tretje četrtine leta 2010 pa se je povečala na 11,6 % (0,7 % nad državnim povprečjem).

(151)

Rafinerija v Matosinhosu se nahaja na območju Oporto regije Norte. Regija Norte je trenutno najrevnejša portugalska regija na ravni NUTS II (nomenklatura statističnih ozemeljskih enot), katere BDP na prebivalca je bil leta 2008 približno 20 % nižji od državnega povprečja. Stopnja gospodarske rasti regije je pod povprečjem EU in državnim povprečjem, poleg tega pa ima nizke ravni usposobljenih človeških virov. Stopnja brezposelnosti se je povečala z 11,6 % v tretji četrtini leta 2009 na 13,2 % v isti četrtini leta 2010, kar je znatno nad državnim povprečjem (9,8 % leta 2009 in 10,9 % leta 2010).

(152)

Po mnenju Portugalske bo naložbeni projekt v operativni fazi ustvaril predvidenih 150 novih delovnih mest, neposredno povezanih z vodenjem obdelovalnih enot v obeh rafinerijah.

(153)

Razmerje med naložbenimi odhodki in številom ustvarjenih neposrednih delovnih mest kaže, da je sektor rafinerij kapitalsko zelo intenziven.

(154)

Naložbeni projekt ima velik potencial za ustvarjanje neposrednih delovnih mest, saj bodo nove enote povečale tehnološko zapletenost rafinerij in zahtevale več vzdrževalnih del. Zaradi podizvajalske politike rafinerij se bo povečala zahteva po zagotavljanju storitev specializiranih delavcev. Portugalska meni, da „bo imelo preoblikovanje enot za rafiniranje znaten vpliv na državno gospodarsko strukturo, zlasti na področju strojništva, elektrogospodarstva in gradbeništva. Ocenjuje se, da bo v najbolj obremenjenem obdobju gradnje v gradnjo obeh rafinerij vključenih približno 3 000 delavcev“ in „da bo glede na pričakovanja ustvarjenih približno 450 posrednih stalnih delovnih mest“. Ta delovna mesta zahtevajo kvalificirano osebje, ki je običajno plačano več, kot je povprečje na trgu, kar bo po pričakovanjih imelo znaten družbeni in gospodarski vpliv na okoliško skupnost, zlasti na območju Sinesa.

(155)

Portugalska je v zvezi s tem, ali je razmerje treh posrednih delovnih mest za vsako neposredno delovno mesto, predstavljeno za naložbeni projekt (in metodologija, ki se uporablja), upravičeno, odgovorila, da je treba navedeno razmerje primerjati s tistimi za druge naložbene projekte v istem sektorju. Portugalska s sklicevanjem na dva druga ukrepa državne pomoči, ki ju je odobrila Komisija (sklepa Komisije N 898/06 in N 899/06 za Repsol Polimeros in petrokemične projekte Artensa) (36), meni, da je razmerje med neposrednimi in posrednimi delovnimi mesti, predlagano za naložbeni projekt, konzervativnejše in bolj realistično kot razmerje za Repsol Polimeros (15 posrednih delovnih mest za vsako neposredno delovno mesto), čeprav sta oba projekta opuščena. Portugalska tudi ugotavlja, da so zneski za naložbeni projekt podobni tistim iz projekta Artensa, ki je izhodiščni projekt (popolnoma nov). Portugalska upošteva tudi merilo, ki ga je v zvezi z naftno industrijo določila družba z omejeno odgovornostjo HSB Solomon Associates: PEI (indeks učinkovitosti osebja). Ta kazalnik prikazuje število delovnih ur na EDC (ekvivalent zmogljivosti destilacije), kar na splošno pomeni število delovnih mest, ustvarjenih na obdelan sodček surove nafte. V zadnjem razpoložljivem poročilu (številke iz leta 2008) je svetovni indeks upravičenca znašal [50–70], kar je primerljivo z vrednostjo 113,7 za povprečje iz študije in 206,8 za povprečje južne in srednje Evrope. To odraža število delavcev, ki so notranje vključeni v rafinerijo, [ ], in obstoj skupine podpornih dejavnosti na podlagi zunanjih storitev, ki se stalno izvajajo. Portugalska meni, da to opiranje na zunanje storitve zagotavlja ustvarjanje posrednih delovnih mest in upravičuje pričakovanje večjega pokritja posrednih delovnih mest z neposrednimi delovnimi mesti v zadevi Artensa. Zato Portugalska meni, da je ta strategija v projektu Repsol Polimeros v primerjavi s sklepoma Komisije iz te uvodne izjave pretirana (minimalen izkoristek notranjih virov in maksimalen izkoristek zunanjih virov). Zadeva Artensa kaže nasprotno, in sicer ravnovesje pri izkoriščanju notranjih in zunanjih virov. Portugalska meni, da je predlagano razmerje 3 : 1 skladno z razmerjem rafinerij in pravilno odraža stopnjo zunanjega izvajanja Petrogalovih dejavnosti (kot na področju vzdrževanja).

(156)

Portugalska v poznejši ugotovitvi to izjavo okrepi s citiranjem novejšega dokumenta (37), ki ga je izdala Komisija in ki bi po mnenju Portugalske prikazal razmerje med 4 : 1 in 6 : 1: „Čeprav industrija neposredno zaposluje samo 100 000 ljudi v EU, se lahko šteje, da je tudi od 400 000 do 600 000 delovnih mest neposredno odvisnih od rafinerij EU.“ V istem dokumentu je v opombi 41 navedenih „nadaljnjih 600 000 delovnih mest v logistiki in trženju“, kar bi omogočalo celo razmerje 12 : 1.

(157)

Portugalska je med formalnim postopkom preiskave v nadaljnjem dokumentu (analiza stroškov in koristi), ki ga je predložila Komisiji, količinsko opredelila število delovnih mest, zagotovljenih z naložbenim projektom, saj je bilo jasno, da bi Petrogal v hipotetičnem scenariju, ki ne bi vključeval naložbe, uvedel nekatere ukrepe za prestrukturiranje, kar bi vključevalo zmanjšanje delovne sile. Če se naložbeni projekt ne bi izvedel, „bi bilo skupno izgubljenih 1 240 delovnih mest: 150 neposrednih delovnih mest in 450 posrednih delovnih mest (neposredni rezultat projekta) poleg predvidene izgube 160 neposrednih delovnih mest in 480 posrednih delovnih mest zaradi ukrepov za zmanjšanje stroškov, ki bi se izvajali za soočanje z zmanjšanimi rafinerijskimi maržami rafinerij v njihovi sedanji obliki“.

(158)

Portugalska poudarja, da bo naložbeni projekt v glavnem zaposloval kvalificirane delavce, ki bodo plačani po [ ] povprečni plači na upoštevnem lokalnem trgu. Posledični družbeno-gospodarski učinek na okoliške skupnosti bo prispeval k razvoju drugih podjetij in dejavnosti. Zato bo naložbeni projekt koristil vzpostavitvi in prenovi infrastrukture ter objektov v regijah Oporto in Sines, s čimer bodo zagotovljeni pogoji, ki so v navedenih regijah potrebni za napredovanje v novo fazo v smislu kakovosti življenja in konkurenčnosti.

(159)

Portugalska v svojem odgovoru tudi poudarja, da „bo imel projekt s spodbujanjem ustanavljanja in razvoja lokalnih podjetij v obdobju gradnje znaten vpliv na državno gospodarsko strukturo. Ko bo projekt deloval v celoti, bo spodbujal razvoj novih podjetij na področju vzdrževanja, s čimer bo še naprej utrjeval regionalno dinamiko“. Zato „bo Petrogal s to spodbudo pomagal uravnavati konkurenčnost manj razvitih regij v zvezi z nacionalnim povprečjem. Ne nazadnje bo projekt pozitivno vplival tudi na poslovanje v regiji Alentejo in na njeno izpostavljenost tujim trgom“.

(160)

Poleg tega se pričakuje, da bo imel naložbeni projekt s povečanjem pretoka surovin in proizvodov predelovalnih dejavnosti med tema dvema rafinerijama zelo pozitiven učinek na pristaniško infrastrukturo v Sinesu in Leixõesu (38), in sicer z bistvenim povečanjem njene dejavnosti in izkoristka ter s tem tudi njenih poslovnih prihodkov.

(161)

Portugalska tudi meni, da Petrogal predvideva, da obdobje izkoriščanja v okviru naložbenega projekta ne bo trajalo manj kot 30 let, kar kaže na dolgoročno zavezanost k regionalnim, nacionalnim in evropskim ciljem.

(162)

Naložbeni projekt bo prispeval tudi h krepitvi potenciala regionalnega človeškega kapitala. Za usposabljanje uslužbencev, vključenih v naložbeni projekt, bodisi na novo zaposlenih ali sedanjih uslužbencev, bodo ustvarjene strukture za poklicne kvalifikacije in usposabljanje v sodelovanju z višjo tehnično šolo Alentejo Litoral (39) v poslovnem centru Industrijskega in logističnega območja Sinesa (40) (ZILS).

(163)

Glede povezav s projekti raziskav in razvoja ter sodelovanja z univerzami Portugalska navaja, da ti dve rafineriji predstavljata regionalna razvojna centra v smislu raziskav in usposabljanja. Po mnenju Portugalske se od naložbenega projekta pričakuje, da bo imel pozitiven vpliv in potencial za pritegnitev novih sporazumov med Petrogalom in izobraževalnimi centri na področju znanosti in inženirstva.

(164)

Portugalska pojasnjuje razmerje med naložbo in številom ustvarjenih delovnih mest, ki bi pokazalo celotno razumnost deleža, pri čemer se zlasti upošteva, da je sektor rafinerij kapitalsko zelo intenziven ter zahteva visoko kvalificirano delo in visoke ravni naložb v usposabljanje kvalificirane delovne sile. Podobno je Komisija odobrila razmerja med visokimi zneski pomoči na ustvarjeno delovno mesto v projektih Repsol Polimeros in Artensa (41).

(165)

Portugalska je po zahtevi Komisije po predložitvi analize stroškov in koristi ter ocene projekta, primerljive z oceno, ki se zahteva za velike projekte, ki so sofinancirani s strukturnimi skladi (42), predložila dokument, ki je bil v glavnem usmerjen v količinsko opredelitev družbenih in gospodarskih koristi, ki izhajajo iz naložbenega projekta. Ta dokument kaže na gospodarski učinek, ki je posledica pozitivnih prispevkov naložbe, kot so: plačljiv davek projekta; neposredna zaposlitev (davki); posredna zaposlitev (davki); pomoč za brezposelnost, ki je ni bilo treba izplačati; davek na potrošnjo (DDV); prihranki emisij CO2 pri prevozu in v industrijskih sektorjih; obresti v obrestih zunanjega dolga portugalske vlade, ki jih ni bilo treba izplačati; tovor in ležarina (davki); dodaten prihodek za pristanišče Leixões; ter podpora za razvoj lokalne skupnosti.

(166)

Lokalne koristi naložbenega projekta so davek na potrošnjo (DDV), dodaten prihodek za pristanišče Leixões in podpora za razvoj lokalne skupnosti (katerih skupna neto sedanja vrednost znaša 49 milijonov EUR), medtem ko se ostale koristi odražajo na nacionalni ravni (katerih skupna neto sedanja vrednost znaša 454 milijonov EUR) ter koristijo celotnemu državnemu gospodarstvu in se lahko zato le delno pripišejo zadevnima regijama. Ob predpostavki, da je ta državna korist sorazmerno razširjena po portugalskih regijah glede na njihovo gospodarsko težo, saj sta regiji Norte in Alentejo leta 2007 predstavljali 34,8 % portugalskega nacionalnega BDP, skupna regionalna korist (katere neto sedanja vrednost znaša 195 milijonov EUR) bistveno presega strošek pomoči, odobrene za naložbeni projekt (katerega neto sedanja vrednost znaša 121 milijonov EUR).

(167)

Portugalska je poudarila, da je pomoč učinkovito in odločno pripomogla k Petrogalovi odločitvi, da investira, saj je bilo treba zagotoviti njegovo donosnost. Upravni odbor družbe Galp je 5. marca 2008 odobril naložbeni projekt po tem, ko je od državnih organov prejel pismo o upravičenosti, izdano 23. januarja 2007. Prva zaveza k naročilu opreme sega nazaj do 14. marca 2008, in sicer v čas po podpisu pogodb o pomoči s portugalsko vlado dne 10. marca 2008.

(168)

Naložbeni projekt se brez pomoči ne bi izvedel, saj njegova donosnost ne bi bila upravičena.

(169)

Upravni odbor družbe Galp je leta 2001 odločil proti predhodnemu načrtu za nadgradnjo rafinerije v Matosinhosu, saj je bil donos naložbenega kapitala (ROCE) projekta nižji od tehtanih povprečnih stroškov kapitala (WACC) družbe Galp Energia za njen sektor rafinerij.

(170)

Upravni odbor družbe Galp je leta 2005 ponovno proučil strateško priložnost za izvedbo projekta preoblikovanja zadevnih rafinerij. Po interni preučitvi nadomestnih naložbenih projektov je bil marca 2008 upravnemu odboru v odobritev predložen projekt preoblikovanja rafinerij v Sinesu in Matosinhosu. Notranja stopnja donosa, povezana s preverjeno naložbo v višini [ ] milijonov EUR, je bila izračunana po [8–10] % brez kakršne koli spodbude, in sicer [ ] odstotnih točk nad tehtanimi povprečnimi stroški kapitala družbe Galp Energia za postopke rafinerije (določene na [7–9] %).

(171)

Odločitev upravnega odbora družbe Galp iz marca 2008 je temeljila na naslednji analizi občutljivosti notranje stopnje donosa (IRR) naložbenega projekta:

Preglednica 3

(172)

Glede na posvetovanja izvršnega odbora družbe Galp Energia z dne 10. januarja 2008 so tehtani povprečni stroški kapitala in notranja „minimalna stopnja donosa“ podjetja (premija za tveganje, dodana stroškom kapitala (43)) za področje oskrbe, rafiniranja in logistike znašali [7–9] % oziroma [10–12] %.

(173)

Portugalska je navedla, da so bili tehtani povprečni stroški kapitala in notranja minimalna stopnja donosa, ki jih je določila družba Galp Energia, v skladu z običajno prakso v sektorju rafinerij in da uporabo teh gospodarskih meril splošno priznavajo vsa velika podjetja v tem sektorju. Portugalska je v podporo tem izjavam Komisiji predložila preglednico, ki je bila leta 2010 pripravljena z gospodarsko družbo Citigroup, gospodarsko družbo Bloomberg in s pomočjo borznoposredniških raziskav, v kateri je predstavljena primerjava tehtanih povprečnih stroškov kapitala pomembnih podjetij, ki poslujejo v sektorju.

(174)

Portugalska trdi, da je odločitev za naložbo bila in ostaja skladna s prakso in običajnimi zahtevami glede donosnosti, ki jih upravičenec zahteva pri vseh svojih projektih. Za oceno donosnosti se poleg pojma tehtanih povprečnih stroškov kapitala kot dodatno merilo uporablja minimalna stopnja donosa. Napovedi prihodnjih denarnih tokov običajno niso nezmotljive. V povezavi z napovedjo denarnih tokov vedno obstaja (tveganje) negotovosti; bolj kot so med seboj časovno oddaljeni, večja je verjetnost, da je ocena groba in vsebuje napake. Najpogostejši način obravnave negotovosti je, da se k stroškom kapitala doda premija za tveganje (tehtani povprečni stroški kapitala) in da se njena stopnja uporablja kot minimalna stopnja donosnosti, ki se zahteva za naložbo (minimalna stopnja donosa). Razlika med vrednostjo minimalne stopnje donosa in vrednostjo tehtanih povprečnih stroškov kapitala je zato dodaten dobiček, ki se pričakuje pri odločanju glede izvedbe naložbe, saj upošteva dodatno tveganje iz napovedanih prihodnjih denarnih tokov. Portugalska trdi, da vključitev minimalne stopnje donosa v analizo in odločitev za naložbene projekte družbe Galp Energia obstajata od leta 2002. Tega leta je bilo ugotovljeno, da so minimalna stopnja donosa, ki velja za projekt, tehtani povprečni stroški kapitala, povišani za [1–5] odstotnih točk (ot). Družba Galp Energia se je leta 2006 odločila, da bo izračunala minimalno stopnjo donosa na nekoliko drugačen način, in sicer: namesto da bi k tehtanim povprečnim stroškom kapitala dodala [1–5] ot, se je odločila, da poveča tehtane povprečne stroške kapitala za [10–50] % (tehtani povprečni stroški kapitala2006 + minimalna stopnja donosa2006 = [1,1–1,5] × tehtani povprečni stroški kapitala2006). Ta nova merila so bila posledica notranjega razmišljanja, da je glede na različne stopnje tehtanih povprečnih stroškov kapitala vsakega gospodarskega sektorja uporaba odstotkov na osnovo ustreznejša in skladnejša od uporabe absolutne vrednosti. Portugalska je kot nadaljnjo obrazložitev Komisiji predložila različne tehtane povprečne stroške kapitala in minimalne stopnje donosa, ki jih je družba Galp Energia uporabljala med letoma 2002 in 2006 za vsak gospodarski sektor: oskrba in rafiniranje, trženje naftnih derivatov, izkoriščanje in proizvodnja, plin in električna energija.

(175)

Ker je raven odstopanja pri naložbi še vedno bistvena v tej fazi tehničnega razvoja (osnovno tehnično projektiranje), Portugalska trdi, da glede na mednarodno priznane standarde za tovrstne projekte upravni odbor družbe Galp Energia tako pomembnega projekta s stopnjo donosa, ki je tako blizu tehtanim povprečnim stroškom kapitala, ni obravnaval kot donosnega, saj bi bil lahko njegov donos zlahka manjši od zadevne referenčne vrednosti.

(176)

Vendar bi ob upoštevanju odobritve davčne spodbude v naložbenem projektu donos naložbenega projekta znašal [9–11] %, kar se je glede na strateško naravo naložbenega projekta obravnavalo kot sprejemljiva najnižja vrednost za začetek in odobritev izvajanja obveznosti z dobavitelji opreme.

(177)

Portugalska je predložila seznam nadomestnih naložbenih projektov, ki bi jih lahko Petrogal izvajal v času, ko se je sprejemala odločitev o projektu. Zaradi omejitve dostopnih finančnih sredstev za novi instrument več gospodarskih območij družbe Galp Energia med seboj konkurira za navedena omejena sredstva, pri čemer se izvaja stroga politika izbire.

(178)

Če se pogodba o pomoči s portugalsko državo ne bi podpisala in se naložbeni projekt ne bi izvedel, bi se konkurenčnost obeh rafinerij sčasoma poslabšala. Če se naložbeni projekt ne bi izvajal, bi se po mnenju Portugalske izkoristek zmogljivosti rafinerij zmanjšal na [80–90] %, kar bi ustrezalo padajočemu trendu tržnega povpraševanja po bencinu in kurilnem olju (študije predvidevajo bistveno zmanjšanje povpraševanja med letoma 2008 in 2020, pri čemer naj bi upad povpraševanja znašal od [20–30] % do [40–50] %). Rafineriji bi ohranili le zelo omejeno rafinerijsko maržo. Za izboljšanje tega stanja bi se izvedel drastičen program prestrukturiranja, ki bi vključeval ukinjanje delovnih mest.

(179)

Ker je Komisija dvomila, da upravni odbor družbe Galp Energia pri svoji odločitvi ni upošteval sprememb v poslovnem okolju, je od Portugalske zahtevala, naj predloži podrobno analizo hipotetičnega scenarija, ki ne vključuje naložbenega projekta. Portugalska je bila pozvana, naj v ta namen predloži IRR naložbenega projekta, pri čemer se upoštevata morebitna donosnost rafinerij, če se naložbeni projekt ne bi izvedel, in zmanjšanje rafinerijskih marž.

(180)

Hipotetični scenarij Portugalske je povzet v preglednici 4:

Preglednica 4

(181)

Po mnenju Portugalske „dejstvo, da je lahko projekt zelo pomemben za podjetje, tudi iz strateškega vidika, ne pomeni, da je edini projekt ali nesporen projekt, če IRR ne izpolni najmanjših sprejemljivih zahtev“ (kot je bilo leta 2001).

(182)

Portugalska poudarja visoko raven udeležbe različnih strani (občin, zvez ter sektorskih in industrijskih združenj) in navaja vse pripombe, ki podpirajo vrednost naložbenega projekta v smislu regionalnega razvoja in energetske učinkovitosti.

(183)

Ob dopolnitvi vloge z dne 21. januarja 2010 Portugalska pojasnjuje, da je trg za pogon v vakuumu zelo nestanoviten in ne nudi potrebne stabilne zaloge vakuumskega plinskega olja, ki je potreben za poganjanje hidrokrekerja, ki je enake velikosti, kot tisti v Sinesu. Portugalska v zvezi s proizvodnjo ostankov v hidrokrekerju potrjuje, da je skoraj nepomembna, saj bo hidrokreker uporabljal tehnologijo iso-krekinga.

(184)

Portugalska ponovno poudarja, da bo naložbeni projekt spodbudil regionalni razvoj v manj razvitih regijah (ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest, usposabljanje delavcev, ekonomija obsega, prenosi tehnologije, učinki prelitja itd.) tudi v že obstoječih rafinerijah, to dejstvo pa podpirajo tudi vse prejete pozitivne pripombe. Prav tako poudarjajo strateški pomen in okoljsko vrednost naložbenega projekta, s čimer nasprotujejo pripombam, v skladu s katerimi je zaposlitev edina regionalna korist.

(185)

V zvezi s preglednico, ki jo je pripravila tretja stran, in sicer konkurent št. 1, ki je primerjal razmerje „pomoč na ustvarjena delovna mesta“ v drugih regionalnih projektih ad hoc pomoči (glej uvodno izjavo 89), je Portugalska poudarila, da ne vključuje drugih projektov v rafinerijah ali kateri koli drugi kapitalsko intenzivni industriji. Zato se naložbeni projekt ne sme primerjati s tistimi, predstavljenimi v preglednici, ampak naj se primerja s pomočjo za velike naložbene projekte v istem gospodarskem sektorju (glej sklepa Komisije z dne 10. julija 2007 o državni pomoči N 898/06 – Repsol Polimeros in z dne 10. julija 2007 o državni pomoči N 899/06 – Artensa (Artenius) – Produção e Comercialização de Ácido Tereftálico Purificado e Produtos Conexos, SA, kjer bi bilo razmerje „pomoč/ustvarjena delovna mesta“ v obsegu, ki je primerljiv s Petrogalovim projektom).

(186)

Podobno se lahko pridobijo enakovredni podatki, če se razmerje „posredna delovna mesta/neposredna delovna mesta“ primerja s primerljivimi projekti (kot so projekti, navedeni v uvodni izjavi 185).

(187)

Portugalska ponovno poudarja, da je upravni odbor družbe Galp Energia naložbeni projekt potrdil (marca 2008) po tem, ko je od portugalskih organov (januarja 2007) prejel pisno potrdilo, da je ta upravičen do pomoči. Zato je bila pomoč pogojno odobrena (potrebna je bila zlasti potrditev s strani Komisije) pred začetkom dela na projektu. Potem ko je Petrogal podpisal prvi pogodbi o pomoči, je bilo marca 2008 izvedeno prvo naročilo podjetju.

(188)

Portugalska zavrača pripombe tretjih strani, v skladu s katerimi naj bi se Petrogal že odločil, da začne z izvajanjem naložbenega projekta leta 2006.

(189)

Portugalska priznava, da so bile študije izvedljivosti opravljene že pred sprejetjem končne odločitve. Čeprav so take informacije vsekakor potrebne, da upravni odbor družbe Galp sprejme odločitev, to ne pomeni, da je upravni odbor družbe Galp odločitev že sprejel.

(190)

Portugalska trdi, da se naložbeni projekt brez pomoči ne bi izvedel.

(191)

Portugalska pojasnjuje, da je bila IRR naložbenega projekta nezadostna v primerjavi z ravnjo tveganja in privlačnostjo drugih projektov ([ ]), ki so ključnega pomena za razvoj družbe Galp Energia. Iz tega sledi, da se izvajanje naložbenega projekta brez pomoči ne bi nadaljevalo.

(192)

Portugalska iz pripomb, prejetih od tretjih strani, sklepa, da upoštevni geografski trg ni portugalski trg, ampak vsaj iberski trg.

(193)

Portugalska navaja, da Petrogalovi tržni deleži za dizelsko gorivo (na ravni prejšnje rafinerije, maloprodajni in veleprodajni ravni) ne bodo nikoli presegli 25 %, če je upoštevni geografski trg omejen na Iberski polotok ali pa je širši.

(194)

Portugalska ponovno navaja, da naložbeni projekt ne bo v nobenem primeru vplival na trg dizelskega goriva na debelo in drobno, saj je cena na ravni prejšnje rafinerije določena pod tržnimi pogoji: Petrogal se prilagaja cenam. Če ne bi bilo tako, bi njegove stranke zlahka prešle k uvozu, saj po mnenju Portugalske pri uvozu dizelskega goriva iz drugih držav članic ni nobenih ovir (tehničnih, tarifnih, logističnih (44) itd.). Uvozne zahteve Portugalske so skladne z zahtevami EU.

(195)

Portugalska je predložila številke iz agregatnih podatkov o uvozu dizelskega goriva (po morju in po kopnem) na Portugalskem.

Preglednica 5

Uvoz in izvoz dizelskega goriva

(196)

Poleg tega ima Portugalska dovolj skladiščne zmogljivosti: zagotovila je podatke, ki kažejo, da so različni udeleženci na trgu izbrali različne strateške možnosti (naložba v skladiščno zmogljivost ali najem objektov) ter da sta obe možnosti možni in donosni. Glavni udeleženci na trgu kljub priložnostim, ki so se pojavile na trgu, niso povečali svoje skladiščne zmogljivosti, kar kaže na to, da njihovi viri skladiščenja zadostujejo za podporo njihovih dejavnosti trženja. Portugalska navaja, da je skupen uvoz dizelskega goriva stalno naraščal, izvoz pa se je malo zmanjšal. Vzrok za to sta stalna rast trga in naraščajoč primanjkljaj v lokalni proizvodni zmogljivosti. Vendar številke iz leta 2009 odražajo učinek nesreče v rafineriji v Sinesu, ki je za več tednov omejila delovanje rafinerije in proizvodnjo. Udeleženci na trgu so morali v navedenem letu povečati svoj uvoz, s čimer so dokazali obstoj nadomestnih možnosti dobave.

(197)

Uvoz dizelskega goriva na Portugalsko je leta 2009 predstavljal 27,2 % skupne porabe dizelskega goriva v navedenem letu. V predhodnih letih je povprečna vrednost uvoza dizelskega goriva v povezavi z letno porabo dizelskega goriva na Portugalskem (približno 5,4 milijona ton) znašala okoli 14 %.

(198)

Portugalska zato portugalski trg dizelskega goriva obravnava kot odprt in konkurenčen trg, kjer obstajajo ugodni pogoji za trgovino, cene pa temeljijo na cenah surove nafte in stroških rafiniranja ter so določene z drugačno možnostjo uvoza po cenah agencije Platts.

(199)

Portugalska v zvezi s težko nafto meni, da je trg vsaj EGP, saj je nafta proizvod, ki se trži na mednarodni ravni.

(200)

V skladu s členom 107(1) Pogodbe, razen če Pogodba ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(201)

Pomoč Portugalske Petrogalu se izvede v obliki odbitka davka. Zato se lahko pomoč obravnava kot pomoč, ki jo dodeli država članica in ki izhaja iz državnih sredstev v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(202)

Pomoč se dodeli enemu podjetju, tj. Petrogalu, in je zato selektivna.

(203)

Pomoč se dodeli za naložbo, ki bo povečala proizvodnjo dizelskega goriva in težke nafte. Ker sta navedena proizvoda predmet trgovine med državami članicami, bo ukrep verjetno vplival na trgovino med državami članicami. Pomoč, dodeljena Petrogalu, bo podjetje razbremenila stroškov, ki bi jih običajno moralo nositi samo. Posledično bo imel Petrogal korist od gospodarske prednosti v primerjavi s konkurenti. Ker se na tak način daje prednost Petrogalu in njegovi proizvodnji, pomoč izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco.

(204)

Zato Komisija meni, da pomoč pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe.

(205)

Ob ugotovitvi, da pomoč pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) Pogodbe, je treba proučiti, ali je ukrep združljiv z notranjim trgom.

(206)

Portugalska je s priglasitvijo pomoči pred začetkom izvajanja spoštovala obveznost priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.

(207)

Ker je cilj pomoči spodbujanje regionalnega razvoja, so podlaga za ocenjevanje združljivosti pomoči z notranjim trgom Smernice in zlasti določbe iz oddelka 4.3 Smernic v zvezi z velikimi naložbenimi projekti ter merila za podrobno oceno regionalne pomoči za velike naložbene projekte, ki so določena v Sporočilu o podrobni oceni, razen če formalni postopek preiskave pokaže, da pragi, določeni v odstavku 68(a) (v nadaljnjem besedilu: test tržnega deleža) in odstavku 68(b) (v nadaljnjem besedilu: test povečanja zmogljivosti in test tržne učinkovitosti) Smernic, niso bili preseženi.

(208)

Komisija mora izvesti svojo oceno v treh korakih:

(209)

Komisija je preverila, ali je bila dodeljena pomoč skladna s splošnimi določbami Smernic. Ta ocena je privedla do naslednjih ugotovitev:

(210)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali naložbeni projekt pomeni začetno naložbo ali se lahko obravnava kot nadomestna naložba.

(211)

Komisija je upoštevala pripombe Portugalske, predstavljene v uvodnih izjavah 130 in 131, da naložbe vodijo do širitve obstoječe ustanove in bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe ustanove ter da se lahko naložba zato obravnava kot začetna naložba, kot je določeno v odstavku 34 Smernic.

(212)

Nova enota za vakuumsko destilacijo in enota za viskoredukcijo v Matosinhosu ter nova enota za hidrokreking v Sinesu bodo delovale sočasno s prvotnimi, že obstoječimi enotami za rafiniranje; zato naložbeni projekt ne predstavlja nadomestitve, ampak širitev proizvodnega sistema. Poleg tega bo naložbeni projekt preoblikoval rafineriji, s čimer jima bo zagotovil nove tehnološke infrastrukture za predelavo težjih frakcij surove nafte v bencin in dizelsko gorivo.

(213)

Konkurent št. 1 ne ugovarja opredelitvi naložbe kot začetne naložbe, vendar meni, da naložba predstavlja zgolj širitev obstoječe ustanove.

(214)

Posledično Komisija ugotavlja, da naložbeni projekt predstavlja začetno naložbo v smislu odstavka 34 Smernic, zato so pomisleki glede obravnavanja naložbenega projekta kot začetne naložbe odpravljeni.

(215)

Komisija je v sklepu o začetku postopka dvomila, da so bile izpolnjene zahteve po formalnem spodbujevalnem učinku, ki veljajo za ad hoc pomoč, iz odstavka 38 Smernic. Komisija je izrazila pomisleke zlasti glede tega, ali bi lahko pisno potrdilo Portugalske, da je naložbeni projekt, pod pridržkom natančne preveritve, izpolnil pogoje upravičenosti, določene v shemi (45), nadomestilo zahtevano pismo o nameri.

(216)

Odstavek 38 Smernic določa: „Treba je zagotoviti, da ima regionalna pomoč resničen spodbujevalni učinek za naložbe, ki drugače ne bi bile izvedene v območjih, ki prejemajo pomoč. Zato je lahko pomoč dodeljena v okviru shem pomoči samo, če je upravičenec predložil vlogo za pomoč in je nato organ, odgovoren za upravljanje sheme, pred začetkom dela na projektu pisno potrdil, da projekt, pod pridržkom natančne preveritve, načeloma izpolnjuje pogoje upravičenosti, določene v shemi. […] V primeru ad hoc pomoči mora pristojni organ pred začetkom dela na projektu izdati pismo o nameri dodelitve pomoči, pogojeno z odobritvijo pomoči s strani Komisije. Če se delo začne, preden so izpolnjeni pogoji iz tega odstavka, celoten projekt ne bo upravičen do pomoči.“

(217)

„Začetek dela“ je v opombi 40 Smernic opredeljen kot začetek gradbenih del ali prvo zavezujoče naročilo opreme.

(218)

Komisija je upoštevala naslednje dejanske informacije, ki jih je predložila Portugalska:

(219)

Portugalska meni, da so pogodbi o pomoči, podpisani 10. marca 2008 med Portugalsko in Petrogalom, in objava resolucij Sveta ministrov, sprejetih 6. marca 2008, v portugalskem uradnem listu (46) vsaj enakovredne pismu o nameri ter se morajo obravnavati kot dokaz formalnega spodbujevalnega učinka, ki je močnejši od pisma o nameri, ki se zahteva na podlagi odstavka 38 Smernic.

(220)

Zato Komisija ugotavlja, da so pomisleki glede formalnega spodbujevalnega učinka odpravljeni.

(221)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke v zvezi s prispevkom naložbe k regionalnemu razvoju. Komisija je v zvezi s tem dvomila tudi o nujnosti pomoči ter poudarila, da „nepotrebna pomoč verjetno ne bo prispevala k regionalnemu razvoju in bo morda povzročila nesprejemljivo izkrivljanje konkurence“ (47).

(222)

Konkurenta št. 1 in št. 2 sta navedla, da bi Petrogal nadaljeval z izvajanjem naložbenega projekta tudi brez pomoči. Po njunem mnenju gre za produktivno naložbo, ki jo iz gospodarskega vidika narekuje neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po dizelskem gorivu ter priložnostjo dostopa do težje in cenejše surove nafte. Vsi udeleženci na trgu v Evropi v svojih rafinerijah izvajajo podobne naložbe brez državne pomoči.

(223)

Zato je treba oceniti, ali mora imeti pomoč resničen spodbujevalni učinek na izvajanje naložbe, ki se v nasprotnem primeru v teh dveh regijah prejemnicah pomoči ne bi izvedla, in ali bi se naložbeni projekt izvedel v vsakem primeru. Komisija mora v zvezi s tem ugotoviti, ali je pomoč spremenila Petrogalovo obnašanje tako, da bi v zadevnih regijah izvedel dodatno naložbo.

(224)

Zdi se, da je bila strateška odločitev za izvedbo naložbe sprejeta leta 2006. To se kaže v dokumentu, ki ga je družba Galp Energia objavila oktobra 2006 (48). Kot je navedeno v letnem poročilu družbe Galp Energia za leto 2006, je upravni odbor 23. januarja 2007 (49) in 5. marca 2008 (tj. po tem, ko je od državnih organov prejel pismo o upravičenosti z dne 23. januarja 2007) sprejel sklep o izvršbi v zvezi z naložbenim projektom. Upravni odbor je 14. marca 2008 sprejel operativno odločitev za naročilo prve opreme, povezane z naložbenim projektom.

(225)

Portugalska je trdila, da Petrogal pred letom 2008 zaradi svoje nezadostne finančne donosnosti ni začel z izvajanjem naložbe ter da je upravni odbor družbe Galp sprejel končno odločitev, da bo nadaljeval z izvajanjem naročil opreme in gradbenih del šele po tem, ko bo portugalska vlada sprejela ustrezno resolucijo Sveta ministrov.

(226)

Portugalska trdi, da je bila razpoložljivost državne pomoči odločilnega pomena pri Petrogalovi odločitvi za naložbo. Naložbeni projekt bi bil brez pomoči opuščen. Petrogal bi izvedel nadomestni načrt prestrukturiranja, da bi svoje dejavnosti rafinerij prilagodil spremenjenemu trgu in pogojem za oskrbo s surovo nafto. Poleg tega bi se razpoložljiva finančna sredstva porabila za naložbo v nadomestne projekte, ki ne sodijo v okvir dejavnosti rafinerij.

(227)

Portugalska je predložila Petrogalove dokumente, ki vsebujejo analizo pričakovane IRR naložbenega projekta, stroške kapitala (tehtane povprečne stroške kapitala) in seznam možnih nadomestnih naložb, ki bi jih lahko družba Galp Energia izvedla z razpoložljivim kapitalom.

(228)

Komisija meni, da so bili dokumenti, ki so bili 23. januarja 2007 in 5. marca 2008 predloženi upravnemu odboru družbe Galp, odločilnega pomena pri oceni nujnosti pomoči, saj je odločitev odbora temeljila na teh dokumentih.

(229)

Po navedbah Portugalske je bila po izračunih, ki so bili leta 2008 predloženi upravnemu odboru družbe Galp, IRR naložbenega projekta brez pomoči [8–10]-odstotna. Navedena IRR bistveno presega Petrogalove [7–9]-odstotne tehtane povprečne stroške kapitala.

(230)

Vendar Portugalska pojasnjuje, da so odločitve upravnega odbora družbe Galp Energia temeljile na pristopu minimalne stopnje donosa, ki je bil uveden že leta 2002. Minimalna stopnja donosa oz. najnižja sprejemljiva stopnja donosa (MARR) je najnižja stopnja donosa pri projektu, ki jo je nosilec odločitev pripravljen sprejeti pred začetkom izvajanja projekta glede na tveganje in oportunitetne stroške pri odrekanju drugim projektom. Druga izraza, ki se uporabljata za „minimalno stopnjo donosa“, sta „presečna stopnja“ in „referenčna stopnja“.

(231)

Od leta 2006 je bila minimalna notranja stopnja donosa za dejavnosti rafinerij določena na [110–150] % tehtanih povprečnih stroškov kapitala, tj. na [10–12] %. Običajno ne bi bila sprejeta odločitev, da se naložba izvede, če izračunana IRR ne bi presegla tega praga. V tem primeru pomoč povečuje IRR za [1–3] odstotne točke, tj. z [8–10] % na [9–11] %, kot je prikazano v preglednici 3 v uvodni izjavi 171 za izračune, ki so bili leta 2008 predloženi upravnemu odboru. Čeprav pomoči prilagojena IRR ostaja znatno pod minimalno notranjo stopnjo donosa, je upravni odbor družbe Galp dodatno varnostno rezervo, ustvarjeno s pomočjo, obravnaval kot zadostno za končno odobritev naložbenega projekta.

(232)

Minimalna stopnja donosa je instrument, ki ga podjetja uporabljajo v primerih odločanja, ki vključujejo visoke ravni tveganja, zato se lahko razlikuje glede na tveganje, povezano s projektom. Na minimalno stopnjo donosa lahko vpliva tudi valuta, v kateri se ta izračunava: na valutnih območjih z visokimi stopnjami inflacije je minimalna stopnja donosa višja kot na območjih, kjer so cene stabilne.

(233)

Pri odločitvah o državni pomoči na področju regionalne pomoči se doslej ni uporabljal pojem „minimalne stopnje donosa“ pri odločanju o vprašanjih glede nujnosti in spodbujevalnega učinka pomoči. Prav tako pojem „minimalne stopnje donosa“ ni omenjen v Sporočilu o podrobni oceni. Vendar se je pojem „minimalne stopnje donosa“ že uporabljal v omejenem številu odločitev o državni pomoči (kot npr. v Sklepu Komisije z dne 23. februarja 2011 o državni pomoči N 204/10 – Švedska – Pomoč za raziskave in razvoj hčerinskemu podjetju Volvo Aero za Trent XWB ICC, ki še ni objavljen v UL), ki so bile večinoma sprejete na podlagi Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (50) za projekte z visokimi ravnmi tveganja.

(234)

Portugalska poudarja, da je za naložbeni projekt značilnih več tveganj, ki upravičujejo uporabo pristopa minimalne stopnje donosa. Naložbeni projekt je največja produktivna naložba na Portugalskem doslej. Izvajanje naložbenega projekta bo trajala več let. Stroške za naložbeni projekt je izjemno težko oceniti: Portugalska je predložila številke, ki kažejo, da so bile prvotne ocene stroškov dejansko močno presežene. Ker je naložbeni projekt zastavljen na daljši rok, je zelo težko izvesti dolgoročne napovedi rafinerijskih marž, zlasti v razmerah, v katerih naj bi tradicionalne avtomobile z motorjem z notranjim izgorevanjem dolgoročno nadomestili električni in drugi avtomobili.

(235)

Empirična študija (51) iz leta 2006, v kateri je bilo analiziranih več kot 100 samoovrednotenih minimalnih stopenj donosa (večinoma za severnoameriška podjetja), poroča o 14,1-odstotni povprečni minimalni stopnji donosa ter o absolutni razliki med tehtanimi povprečnimi stroški kapitala in minimalno stopnjo donosa za 5 odstotnih točk, tj. približno 155 % tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Ob upoštevanju navedenih informacij minimalna stopnja donosa, ki sta jo uporabila Petrogal in družba Galp Energia za sektor rafinerij, na prvi pogled ni previsoka.

(236)

Komisija glede na te elemente ter zlasti ob upoštevanju posebnih značilnosti sektorja in tega primera (in sicer pomembnosti vključenih tveganj glede na razsežnost naložbenega projekta in njegovo dolgoročno obdobje koriščenja) meni, da se minimalna stopnja donosa lahko upošteva pri sprejemanju odločitve o tem, ali je bila pomoč kot spodbuda za izvajanje naložbenega projekta potrebna ali ne.

(237)

Konkurenta št. 1 in št. 2 sta potrdila, da ni nobene sektorske referenčne stopnje za dejavnosti rafinerij. Vendar je konkurent št. 1 navedel, da bi 10-odstotno referenčno stopnjo (tj. stopnjo donosa) obravnaval kot zadostno za izvedbo naložbenega projekta. Komisija ugotavlja, da je navedena 10-odstotna referenčna stopnja zelo podobna IRR po pomoči, ki je bila leta 2008 predložena upravnemu odboru družbe Galp in je znašala [9–11] %. Zato Komisija meni, da pomoč ne presega zneska, ki bi ga konkurent obravnaval kot nujnega za dosego sprejemljive IRR.

(238)

Tako se zdi, da ukrep pomoči približuje izračunano IRR Petrogalovi minimalni stopnji donosa in referenčni stopnji, ki jo navaja konkurent št. 1. IRR po pomoči ne presega niti Petrogalove minimalne stopnje donosa niti konkurentove referenčne stopnje, kar kaže, da pomoč ni bila previsoka. Samo dejstvo, da je bila odločitev, da se naložba izvede, sprejeta leta 2008 v razmerah, ko je bila pomoči prilagojena IRR še vedno znatno nižja od razglašene minimalne stopnje donosa, ne zadostuje za dvom o pomembnosti minimalne stopnje donosa. Iz prejšnjih izjav upravnega odbora družbe Galp je razvidno, da se je zavedal strateškega pomena naložbenega projekta pri zaustavljanju zmanjševanja rafinerijskih marž. Čeprav minimalna stopnja donosa ni bila dosežena v celoti, je navedeni strateški element očitno zadostoval za utemeljitev omejenega odstopanja od minimalne stopnje donosa.

(239)

Zato Komisija meni, da je bila pomoč potrebna kot spodbuda za naložbo in ni presegla za to potrebnega zneska. Zato v zvezi s tem ni v celoti upravičeno trditi, da so vsi udeleženci na trgu v Evropi izvedli podobne naložbe v svoje rafinerije brez državne pomoči. Komisija je, na primer, analizirala druge ukrepe pomoči za podobne naložbe. To je veljalo zlasti za Sklep Komisije N 283/2004 (52) o enoti za destilacijski hidrokreking.

(240)

Komisija je v sklepu o začetku postopka s sklicevanjem na odstavek 10 Smernic izrazila pomisleke v zvezi s prispevkom pomoči in naložbenega projekta k regionalnemu razvoju, pri čemer je poudarila omejeno število (tj. 150) ustvarjenih delovnih mest v primerjavi z zneskom pomoči (tj. 160 milijonov EUR), ter v zvezi s tem, ali je pričakovani prispevek k regionalnemu razvoju dejansko nadomestil sektorske učinke pomoči.

(241)

Komisija ugotavlja, da znesek pomoči na ustvarjeno delovno mesto dejansko znatno presega raven pomoči na ustvarjeno delovno mesto iz prejšnjih nedavnih primerov ad hoc pomoči (glej uvodno izjavo 89), kar je poudaril tudi konkurent št. 1. Zaradi nezadostnega regionalnega prispevka, ki je temeljil na številu ustvarjenih delovnih mest, je bilo sprejetih več negativnih sklepov (53).

(242)

Portugalska priznava, da je znesek pomoči na ustvarjeno neposredno delovno mesto zelo visok; vendar je to pojasnjeno s kapitalsko intenzivnostjo naložbenega projekta, kar je značilno za naložbe v sektorju: Komisija je v preteklosti odobrila individualno priglasljive sheme pomoči za ta sektor s še višjimi zneski pomoči na ustvarjeno delovno mesto (54). Portugalska meni, da je treba poleg pomoči na neposredno delovno mesto upoštevati tudi druge dejavnike, kot so pomen ustvarjanja posrednih delovnih mest in začasnih delovnih mest ter drugi s tem povezani vidiki.

(243)

Komisija je v prejšnjih sklepih vedno upoštevala ustvarjanje neposrednih delovnih mest. Poleg tega se je v številnih sklepih upoštevalo ustvarjanje posrednih delovnih mest (55).

(244)

Portugalska je sprva trdila, da bi vsako ustvarjeno (ali ukinjeno) neposredno delovno mesto ustvarilo tudi tri posredna delovna mesta. Razmerje 3 : 1 je bilo utemeljeno s sklicevanjem na druge portugalske primere v isti gospodarski panogi (56), v katerih je Komisija v preteklosti sprejela podobna ali višja razmerja. Možnost ustvarjanja posrednih delovnih mest izhaja iz vzdrževalnih dejavnosti, ki so verjetno tržna niša, ki bo imela od projekta največ koristi. To bi bil učinek povečane tehnološke zapletenosti rafinerij, ki bo povzročila oddajanje storitev v podizvajanje, ki zahteva vedno večjo specializiranost zaposlenih in tehnikov.

(245)

Portugalska je svoj argument okrepila s sklicevanjem na nedaven delovni dokument Komisije o petrokemičnem sektorju (57), v katerem navaja, da se lahko kljub temu, da industrija neposredno zaposluje samo 100 000 ljudi v EU, šteje, da je tudi od 400 000 do 600 000 delovnih mest neposredno odvisnih od rafinerij EU. V istem dokumentu je v opombi 41 navedenih nadaljnjih 600 000 delovnih mest v logistiki in trženju. Na podlagi navedenih trditev se lahko upraviči razmerje, ki je večje od 3 : 1, tj. 4 : 1 do 6 : 1, ob upoštevanju ustvarjanja delovnih mest v logistiki in trženju pa celo razmerje 12 : 1.

(246)

Portugalska je tudi navedla, da bi Petrogal v nasprotnem scenariju „brez pomoči in brez projekta“ prestrukturiral svoji rafineriji in zmanjšal število delavcev, s čimer bi bilo ukinjenih 160 neposrednih delovnih mest. Zato bi morala Komisija v svoji oceni prispevka pomoči k regionalnemu razvoju upoštevati 310 ustvarjenih ali ohranjenih (58) neposrednih delovnih mest ter približno 930 (59) do 3 720 posrednih delovnih mest, ki naj bi izhajala iz naložbenega projekta, kar bi omililo previsok znesek pomoči na neposredno delovno mesto.

(247)

Poleg tega je Portugalska poudarila, da naložbeni projekt pomeni največjo enotno naložbo, ki je bila kdaj koli izvedena na Portugalskem, in bo v fazi gradnje ustvaril 3 000 začasnih delovnih mest v zadevnih regijah.

(248)

Poleg tega se je Komisija v prejšnjih sklepih (60) o odobritvi ad hoc regionalne pomoči sklicevala na pomen naslednjih dejavnikov:

Navedeni dejavniki so zagotovo pozitivni elementi, ki bi se lahko upoštevali pri oceni prispevka pomoči in naložbenega projekta k regionalnemu razvoju na Portugalskem.

(249)

Tako se Portugalska in več zainteresiranih strani v svojih pripombah sklicujejo na druge pomembne prispevke k regionalnemu razvoju v smislu vpliva na družbo in okolje, intenzivnejšega usposabljanja ter protokolov z visokošolskimi ustanovami.

(250)

Portugalska se je sklicevala tudi na razvoj oskrbovalne verige in vpliv gradnje novih enot na nacionalno gospodarsko strukturo, kar bo vplivalo na dela nizke in visoke gradnje ter sklop strojništva. To je gotovo pozitiven učinek, vendar je bodisi samo začasen ali pa splošne narave (glej uvodno izjavo 154).

(251)

Komisija upošteva trajne pozitivne učinke prelitja naložbenega projekta v teh regijah, kot jih je predstavila Portugalska. Zlasti pričakovani dolg obstoj rafinerij (pričakuje se, da bosta delovali vsaj 30 let), pozitiven vpliv na sklepanje podizvajalskih pogodb, znaten obseg usposabljanja ter število protokolov s šolami in univerzami kažejo na pomen rafinerij v zadevnih regijah. Četudi je velik del navedenih pozitivnih učinkov prelitja že prisoten kot posledica dolgega obstoja rafinerij, se je mogoče strinjati, da naložbe vsekakor krepijo vlogo Petrogalove prisotnosti tako v Sinesu kot na območju Oporto.

(252)

Portugalska je predložila tudi analizo stroškov in koristi projekta pomoči. Cilj analize stroškov in koristi je, da preseže analizo donosnosti projekta s strani vlagatelja ter da upošteva vse (znižane) socialne stroške in koristi, ki izhajajo iz projekta. Glede na to analiza stroškov in koristi količinsko opredeljuje pričakovane koristi, pri čemer vključuje vrednost davkov iz neposrednega in posrednega zaposlovanja, prispevek za brezposelnost, ki ga ni bilo treba izplačati (z ohranjanjem delovnih mest), vrednost davkov na potrošnjo, dodaten prihodek za pristanišče Leixões ter neposredno podporo za lokalne skupnosti itd.

(253)

V analizi stroškov in koristi je bilo ugotovljeno, da je pomoč zelo koristna za Portugalsko. Seveda geografski obseg analize stroškov in koristi presega regiji Norte in Alentejo, ki sta neposredno povezani z naložbenim projektom. Vendar bosta regiji Norte in Alentejo v primeru, če bo državna korist sorazmerno prenesena na zadevni regiji glede na njuno ustrezno gospodarsko težo, deležni 34,8-odstotne nacionalne koristi.

(254)

Portugalska je prav tako poudarila, da sta pomoč in iz nje izhajajoča naložba pozitivno vplivali na druga področja politike in ne samo na regionalni razvoj. Portugalska je vztrajala pri strateškem pomenu naložbenega projekta na nacionalni ravni in pomenu glede varnosti oskrbe z energijo v Evropi. Navedeni koristni učinki vključujejo zmanjšano odvisnost od uvoza, odziv na naraščajoče povpraševanje po dizelskem gorivu, izboljšanje energetske učinkovitosti obeh rafinerij ter pozitiven vpliv na okolje. Navedenih argumentov ni mogoče upoštevati pri oceni prispevka pomoči k regionalnemu razvoju.

(255)

Čeprav je na prvi pogled očitno, da je znesek pomoči na ustvarjeno delovno mesto nesorazmeren, pozitivni posredni učinki (posredna delovna mesta, učinki prelitja, ustvarjanje delovnih mest z visokim dohodkom, okrepitev človeškega kapitala, izboljšanje socialne blaginje) kažejo na regionalni prispevek k regijama Alentejo in Norte, ki ga ni mogoče zanemariti. Zato Komisija svoj prvotni dvom glede prispevka pomoči k regionalnemu razvoju šteje za odpravljenega.

(256)

Poleg tega nadaljnje uvodne izjave o uporabi odstavka 68(a) in (b) kažejo, da so negativni sektorski učinki pomoči omejeni, saj trgi, na katere se nanaša naložbeni projekt, ne delujejo slabše, tj. niso v absolutnem ali relativnem upadu. Poleg tega Petrogal nima visokega tržnega deleža na upoštevnem trgu na ravni prejšnje rafinerije, ki bi se lahko zlorabil s protikonkurenčnim obnašanjem. Nadomestitev uvoza težke nafte za proizvodnjo aromatov ima različne učinke na dobavitelje v EGP. Zato Komisija svoj prvotni dvom, da pričakovani prispevek k regionalni pomoči ni nadomestil negativnih sektorskih učinkov pomoči, šteje za odpravljenega.

(257)

V skladu z odstavkom 9 Smernic Petrogal ni podjetje v težavah v smislu Sporočila Komisije o Smernicah skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (61).

(258)

V skladu z odstavkom 39 Smernic je Petrogalov lastni prispevek k upravičenim izdatkom več kot 25-odstoten (glej uvodno izjavo 36).

(259)

V skladu z odstavkom 50 Smernic se upravičeni izdatki naložbenega projekta izračunajo na podlagi upravičenih naložbenih stroškov (glej uvodno izjavo 35).

(260)

V skladu z odstavki 71–75 Smernic se upoštevajo določbe o kumulaciji pomoči (glej uvodno izjavo 43).

(261)

V skladu z odstavkom 40 Smernic se pomoč dodeli pod pogojem, da Petrogal ohrani naložbeni projekt v zadevnih regijah za obdobje najmanj pet let po njegovem zaključku.

(262)

Zato Komisija meni, da je pomoč skladna s splošnimi določbami Smernic.

(263)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali se lahko naložbeni projekt obravnava kot enoten naložbeni projekt v smislu odstavka 60 Smernic kljub dejstvu, da rafineriji nista v neposredni medsebojni geografski bližini.

(264)

Čeprav rafineriji nista v neposredni medsebojni geografski bližini, Portugalska meni, da med njima obstajajo močne gospodarske, funkcionalne in strateške povezave. Brez naložbe v vakuumsko destilacijsko enoto v Matosinhosu z njo povezana naložba v hidrokreker v Sinesu ne bi bila možna zaradi tveganja pogostih primanjkljajev na trgu vakuumskega plinskega olja (ki je potreben za poganjanje hidrokrekerja). Zato Portugalska meni, da sta rafineriji zaradi močnih funkcionalnih povezav ekonomsko nedeljivi.

(265)

Konkurent št. 1 temu pristopu nasprotuje, saj meni, da so osnovna sredstva naložbenega projekta ekonomsko deljiva.

(266)

V eni od pripomb tretjih strani, prejetih kot odgovor na sklep o začetku postopka, je bilo navedeno, da je povečanje proizvodnje težke nafte ključnega pomena za realizacijo naložbe skupine La Seda v Sinesu. Komisija je preverila, ali bi lahko naložba skupine La Seda skupaj z naložbo v Matosinhosu pomenila enoten naložbeni projekt. Portugalska je potrdila, da bo povečanje proizvodnje težke nafte namenjeno izključno interni uporabi Petrogala in da težka nafta ne bo prodana tretjim stranem. Zato Komisija ugotavlja, da naložbeni projekt z naložbenim projektom skupine La Seda ne pomeni enotnega naložbenega projekta.

(267)

Odstavek 60 Smernic se nanaša na naložbene projekte, ki so umetno razdeljeni na podprojekte, s čimer se je mogoče izogniti mehanizmu zmanjševanja, ki zmanjšuje največjo intenzivnost pomoči, ki se lahko uporablja za naložbene projekte nad 50 milijoni EUR. Komisija je v obravnavanem primeru potrdila, da je uporabljena intenzivnost pomoči (12,43 % neto sedanje vrednosti) manjša od največje intenzivnosti pomoči, ki bi se morala uporabiti, če bi se naložbeni projekt obravnaval kot enoten naložbeni projekt (14,28 % neto sedanje vrednosti), in je zato manjša od največje intenzivnosti pomoči, od katere bi lahko projekta, obravnavana ločeno, imela korist. Zato se je upoštevala največja intenzivnost pomoči tudi v primeru enotnega naložbenega projekta, Komisija pa ugotavlja, da ni treba sprejeti odločitve o tem, ali obravnavana projekta v Sinesu in Matosinhosu pomenita enoten naložbeni projekt kljub njuni geografski oddaljenosti, saj vprašanje ne vpliva na oceno združljivosti pomoči v okviru Smernic.

(268)

Izračun intenzivnosti pomoči iz odstavka 67 Smernic je odvisen od tega, ali se naložbeni projekt obravnava kot enoten naložbeni projekt ali kot dva ločena naložbena projekta. Če bi se v slednjem primeru naložbi na dveh lokacijah obravnavali ločeno, bi se pri izračunu intenzivnosti pomoči upoštevali dve različni zgornji meji regionalne pomoči, ki se uporabljata za Sines (40 %) in za Matosinhos (30 %).

(269)

Glede na priglasitev Portugalske skupni načrtovani upravičeni stroški za naložbeni projekt v nominalni vrednosti znašajo 1 058 934 146 EUR ([ ] EUR za naložbo v Sinesu in [ ] EUR za naložbo v Matosinhosu).

(270)

Neto sedanja vrednost naložbe v Sinesu znaša [ ] EUR za načrtovani znesek pomoči v višini [ ] EUR v neto sedanji vrednosti, kar pomeni, da intenzivnost pomoči za navedeno rafinerijo znaša 13,12 % bruto ekvivalenta dotacije (BED), kar je manj od prilagojene največje 15,94-odstotne intenzivnosti pomoči.

(271)

Neto sedanja vrednost naložbe v Matosinhosu znaša [ ] EUR za načrtovani znesek pomoči v višini [ ] EUR v neto sedanji vrednosti, kar pomeni, da intenzivnost pomoči za navedeno rafinerijo znaša 10,66 % bruto ekvivalenta dotacije (BED), kar je manj od prilagojene največje 14,68-odstotne intenzivnosti pomoči.

(272)

Komisija je v sklepu o začetku postopka preverila intenzivnost pomoči v obeh regijah, ki se razlikuje, in sicer je v Sinesu 40-odstotna in v Matosinhosu 30-odstotna, ter ponovno izračunala največjo intenzivnost pomoči tako, da je intenzivnosti pomoči, ki sorazmerno upoštevajo naložbo (v neto sedanji vrednosti) v ustrezni regiji, upoštevala pred skupno naložbo. Rezultat bi bila 37,18-odstotna intenzivnost pomoči, kar bi ustrezalo prilagojeni največji intenzivnosti pomoči v višini 14,21 %.

(273)

Tudi če bi se naložbeni projekt obravnaval kot enoten naložbeni projekt, bi neto sedanja vrednost skupnih naložbenih stroškov znašala 974 064 894 EUR. Skupna načrtovana pomoč bi v neto sedanji vrednosti znašala 121 091 314 EUR, kar pomeni, da bi intenzivnost pomoči znašala 12,43 % BED, kar bi bilo manj od predhodno izračunane prilagojene največje intenzivnosti pomoči v višini 14,21 %.

(274)

Ker bi bila intenzivnost pomoči v BED ob upoštevanju predpisov o zmanjšanju manjša od prilagojene največje intenzivnosti, Komisija meni, da je predlagana intenzivnost pomoči za naložbeni projekt skladna z odstavkom 67 Smernic.

(275)

Portugalska je zagotovila, da najvišji znesek pomoči in največja intenzivnost pomoči, kot sta določena v tem sklepu, ne bosta presežena niti v primeru, da se upravičeni izdatki povečajo ali zmanjšajo.

(276)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke v zvezi z nekaterimi vprašanji glede ocene pomoči v skladu s pravili iz odstavka 68(a) in (b) Smernic. Ta vprašanja so bila:

(277)

Komisija je v uvodnih izjavah 278 do 311 ponovno ocenila, ali so pragi testov iz odstavka 68(a) in (b) preseženi, in sicer zato, da bi se lahko odločila, ali je potrebna podrobna ocena naložbenega projekta. Prvič, pregledani so bili zadevni proizvodi in proizvodi, ki se štejejo za zadevne, v okviru naložbenega projekta. Drugič, opredeljeni so bili iz tega izhajajoči upoštevni proizvodni trgi. Tretjič, če se izvede ocena, se analizira tržna raven prejšnje rafinerije, prodaje na drobno ali prodaje na debelo. V uvodnih izjavah 312 do 344 sta vzpostavljena proizvodni trg in upoštevni geografski trg, nato pa je izvedena ocena zadevnega proizvodnega trga glede na Petrogalov zadevni tržni delež. Analiza je osredotočena na to, ali povečanje proizvodne zmogljivosti presega 5 % očitne porabe na zadevnem trgu EGP, kadar je rast očitne porabe zadevnih proizvodov v EGP prenizka.

(278)

Odstavek 69 Smernic določa: „Zadevni proizvod je ponavadi proizvod, ki zadeva naložbeni projekt. Če projekt zadeva polizdelek in pomemben del proizvodnje ni prodan na trgu, je lahko zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu.“ Opomba 64 iz navedenega odstavka določa, da je treba takrat, „kadar naložbeni projekt zajema proizvodnjo več različnih proizvodov, […] upoštevati vsakega od teh proizvodov“.

(279)

Komisija je v sklepu o začetku postopka dizelsko gorivo in težko nafto opredelila kot proizvoda, ki ju naložbeni projekt neposredno zadeva. Ker je Petrogalova proizvodnja naftnih derivatov očitno porabila celotno proizvodnjo težke nafte, so se kot zadevni proizvod šteli tudi naftni derivati. Komisija je sprejela tudi trditev Portugalske, da naložbeni projekt ni vplival na druge, s temi horizontalno povezane proizvode, proizvedene v rafinerijah (bencin, UNP, kurilno olje, letalsko gorivo in bitumen).

(280)

Komisija upošteva obrazložitev Portugalske, da rafinerije delujejo na podlagi dejavnosti proizvodnje več proizvodov, kjer se surovina, tj. surova nafta, predela v več polizdelkov (na primer težka nafta, vakuumsko plinsko olje) in končnih proizvodov (na primer bencin, dizelsko gorivo). Veliko polizdelkov se takoj ponovno uporabi v drugih fazah postopka rafiniranja kot surovina („feedstock“), medtem ko se ostali prodajo na trgu ali pa se uporabijo kot surovina za prvo generacijo petrokemične industrije, kot na primer težka nafta v proizvodnji aromatov. Dejavnost tehnične proizvodnje je odvisna zlasti od vrste uporabljene surove nafte (v zadevnih objektih se ne morejo obdelati vse vrste surove nafte) in natančne tehnične konfiguracije rafinerije. Rafinerija, katere cilj je v največji možni meri povečati dobiček, skuša optimizirati svoje dobičke v celotni paleti proizvodov, t. i. „rafinerijsko maržo“, in sicer s prilagajanjem proizvodnje različnih surovin, pri čemer se upoštevajo tehnične omejitve, ki so posledica delovanja proizvodnje (in vrste uporabljene surove nafte), ter cene surovin in proizvodnje. Vendar so možnosti za prilagoditev konfiguracije obstoječe rafinerije brez dodatnih naložb izjemno omejene.

(281)

Sektor rafinerij se v zadnjem desetletju sooča s strukturnimi spremembami. Lažje vrste surove nafte so vedno redkejše in se v vedno večji meri nadomeščajo s težjimi vrstami surove nafte. Hkrati tržno povpraševanje po dizelskem gorivu (kot vedno pogostejšem nadomestku za bencin kot pogonsko gorivo) hitro narašča. Nasprotno pa povpraševanje po kurilnem olju, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije in v pomorskem prometu, upada in bo po pričakovanjih upadalo še naprej (ker se v te namene nadomešča z okolju prijaznejšimi tehnologijami). EU je neto uvoznica dizelskega goriva in izvoznica bencina (večinoma na trg ZDA, ki naj bi se po pričakovanjih zmanjšal).

(282)

Kot je pojasnila Portugalska in sta potrdila konkurenta št. 1 in št. 2, je gospodarsko gonilo naložbenega projekta po eni strani omogočiti rafinerijama obdelavo težjih vrst surove nafte in po drugi strani spremeniti njuno konfiguracijo na način, ki jima omogoča, da proizvedeta več dizelskega goriva in manj kurilnega olja.

(283)

Kot je opisano v oddelku 2.2, sta dizelsko gorivo in težka nafta proizvoda, ki ju naložbeni projekt neposredno zadeva. Naložbeni projekt bo dejansko povečal proizvodnjo dizelskega goriva (na račun kurilnega olja) in tudi proizvodnjo težke nafte, kar je po mnenju Portugalske neizogiben, tehnično povzročen stranski učinek. Komisija upošteva izjavo Portugalske, da naložbeni projekt ne vpliva na proizvode, proizvedene v rafinerijah (bencin, UNP, kurilno olje, letalsko gorivo in bitumen), ki so s temi horizontalno povezani.

(284)

Vendar je Komisija med formalnim postopkom preiskave potrdila, da bo naložba v Matosinhosu v novo vakuumsko destilacijsko enoto in novo enoto za viskoredukcijo privedla tudi do proizvodnje vakuumskega plinskega olja. Povečana proizvodnja dizelskega goriva se bo izvajala v Sinesu, kjer bo novo enoto za hidrokreking poganjalo vakuumsko plinsko olje, proizvedeno v rafinerijah v Matosinhosu in Sinesu. Posledično je treba vakuumsko plinsko olje šteti za proizvod, ki ga naložbeni projekt neposredno zadeva, saj se bo zaradi naložbenega projekta njegova proizvodnja v rafineriji v Matosinhosu znatno povečala.

(285)

Portugalska je zatrdila, da se bo vakuumsko plinsko olje uporabljalo izključno za poganjanje hidrokrekerja v Sinesu. Zato ga je treba obravnavati kot polizdelek za povečano proizvodnjo dizelskega goriva in se ne sme ocenjevati ločeno. Portugalska je tudi trdila, da se potrebna stabilna in zanesljiva dobava vakuumskega plinskega olja za poganjanje hidrokrekerja, ki je enake velikosti kot tisti v Sinesu, ne more zagotoviti z nakupom potrebnih količin na trgu. Razlog za to je zelo omejena velikost in precejšnja nestanovitnost odprtega trga za pogon na vakuum, tj. promptnega trga. Posledično dobave vakuumskega plinskega olja iz Matosinhosa v Sines ne izključujejo nobene morebitne dobave tretje strani.

(286)

Komisija sprejema dejstvo, da se vakuumsko plinsko olje obravnava kot polizdelek in da znaten del proizvedenega vakuumskega plinskega olja ni prodan na trgu (medtem ko niso izključene nobene morebitne dobave tretje strani). V tem primeru je mogoče ugotoviti, da je glede na novo vakuumsko destilacijsko enoto in novo enoto za viskoredukcijo v Matosinhosu zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu, kot določa odstavek 69 Smernic.

(287)

Komisija prav tako upošteva mnenje konkurenta št. 1, da bi se lahko ostanki hidrokrekinga šteli za proizvod, ki ga zadeva naložbeni projekt (glej uvodno izjavo 92). Ker je Portugalska pojasnila, da je proizvodnja teh ostankov zaradi uporabe tehnologije iso-krekinga skoraj nepomembna (glej uvodno izjavo 183), Komisija ostankov hidrokrekinga ne obravnava kot zadevni proizvod.

(288)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali sta bila dizelsko gorivo in nafta edina zadevna proizvoda, kar kaže na dejstvo, da se lahko nafta obravnava kot polizdelek v smislu odstavka 69 Smernic in da bi lahko bili naftni derivati proizvodi, ki se štejejo za zadevne in za katere bi se morda morali izvesti testi iz odstavka 68(a) in (b).

(289)

Portugalska je predložila naslednje obrazložitve:

(290)

Komisija ugotavlja, da konkurent št. 1 meni, da je težka nafta polizdelek in da bi naftni derivati kot zadevni proizvodi morali biti vključeni v oceno.

(291)

Za sprejetje odločitve o tem, ali je treba za naftne derivate izvesti teste iz odstavka 68(a) in (b), je potrebna razlaga besedila iz odstavka 69 Smernic. Odstavek 69 določa, da je zadevni proizvod izdelek v nadaljnjem proizvodnem procesu, če je proizvod iz naložbe polizdelek in pomemben del proizvodnje ni prodan na trgu. To besedilo se nanaša na primere, v katerih se izkrivljajoči učinek pomoči na konkurente na trgu polizdelkov ne občuti ali se občuti le delno in je prenesen na trg končnih proizvodov. Komisija na podlagi informacij o opredelitvi zadevnih proizvodov, ki jih je posredovala Portugalska, meni, da pomoč ne vpliva niti na proizvodne količine niti na proizvodne stroške niti na določanje cen s strani Petrogalovega obrata za proizvodnjo aromatov. Poleg tega je količina dodatno proizvedene težke nafte v Sinesu v primerjavi s skupno količino težke nafte, ki se porabi v proizvodnji reformerja, manj pomembna. Zato Komisija meni, da pomoč za naložbeni projekt ne vpliva na trge aromatov oziroma nanje vpliva le posredno v precej zanemarljivem obsegu (prek posrednega znižanja uvozne cene nafte, glej naslednji oddelek).

(292)

Zato Komisija meni, da za trge aromatov ni primerno izvesti testov iz odstavka 68(a) in (b).

(293)

Komisija hkrati meni, da lahko pomoč vpliva na trg nafte, če naložbeni projekt omogoča nadomestitev uvoza in dobavitelje prisili, da na trgu težke nafte poiščejo drugo tržišče. Zato je Komisija v zvezi s težko nafto kot zadevnim proizvodom izvedla teste iz odstavka 68(a) in (b).

(294)

Odstavek 69 Smernic podrobno določa, da zadevni proizvodni trg zajema zadevni proizvod in njegove nadomestke, ki jih tako obravnavajo potrošniki (zaradi lastnosti, cen in nameravane uporabe proizvoda) ali proizvajalec (zaradi prožnosti proizvodnih objektov).

(295)

Komisija v sklepu o začetku postopka zaradi težav pri dokončni opredelitvi seznama zadevnih proizvodov ni mogla ugotoviti, kateri je upoštevni trg za zadevne proizvode.

(296)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da s strani potrošnikov ni bilo nobenih nadomestkov dizelskega goriva. Vendar so na strani ponudbe obstajali pomisleki glede nadomestljivosti v proizvodnji dizelskega goriva, saj bi lahko prožnost proizvodnih objektov s spremembo konfiguracije rafinerij privedla do proizvajanja drugih vrst proizvodov (v glavnem bencina).

(297)

Da bi odpravila te dvome, je Portugalska trdila, da se je sklep Komisije o združljivosti (64), ki ga je citirala Komisija, nanašal na drugačen kontekst, v okviru katerega je bilo neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgih bencina in dizelskega goriva precej manj pomembno kot je dandanes, zaradi česar je bila raven prožnosti na ravni prehoda med proizvodnjo navedenih proizvodov še vedno na razpolago. Vendar so bile po mnenju Portugalske z letom 2000, ko je povpraševanje po dizelskem gorivu bistveno naraslo, te ravni izbire odpravljene, dandanes pa ni nobene dodatne zmogljivosti za zadovoljitev povpraševanja.

(298)

Čeprav obrazložitev v celoti ne izključuje možnosti, da bi se lahko objekti za proizvodnjo dizelskega goriva uporabljali za proizvodnjo bencina, je domneva, da bi lahko podjetje porabilo več kot 1 milijardo EUR za povečanje svoje zmogljivosti za proizvodnjo bencina, medtem ko je ponudba v proizvodnji navedenega proizvoda v Evropi prevelika, nerealna. Različne študije (65) kažejo na upad povpraševanja po bencinu in preostalem kurilnem olju ter na povečanje povpraševanja po dizelskem gorivu na evropskem trgu motornega goriva. Ta preobrat v vzorcih povpraševanja je bil prekinjen v rafinerijah, ki proizvajajo čezmerno količino proizvodov, katerih povpraševanje in vrednost upadata, ter nezadostno količino proizvodov, katerih povpraševanje in vrednost naraščata (66). Napoveduje se, da bo potrošnja bencina v Evropi v obdobju 2010–2030 znatno padla zaradi prehoda z avtomobilov z bencinskim motorjem na avtomobile z dizelskim motorjem in uvedbe alternativnih virov energije. Razpoložljive študije tudi kažejo, da bo povpraševanje po bencinu upadlo zaradi energetsko učinkovitejših avtomobilov v ZDA (glavni izvozni trg za evropski presežek) in pričakovane prihodnje vloge električnih avtomobilov.

(299)

Zato Komisija meni, da je treba v tem posebnem primeru glede na vrsto naložbe in srednjeročno gibanje proizvodnega trga kot zadevni proizvod, tudi s strani ponudbe, obravnavati dizelsko gorivo.

(300)

V skladu z razpravo o zadevnih proizvodih je drug upoštevni proizvodni trg, ki ga je treba obravnavati, trg težke nafte. Proizvodnja težke nafte v rafineriji v Sinesu je stranski produkt proizvodnje dizelskega goriva, ki je gonilo naložbe. Težka nafta se uporablja v proizvodnji široke palete kemičnih proizvodov, ne samo v proizvodnji aromatov. Pri njeni splošni uporabi je ni mogoče nadomestiti z nobenimi nadomestki. Zato Komisija ob upoštevanju testov iz odstavka 68(a) in (b) trg težke nafte obravnava kot upoštevni proizvodni trg.

(301)

Zato Komisija meni, da sta upoštevna proizvodna trga glede na teste iz odstavka 68(a) in (b) proizvodna trga za dizelsko gorivo in težko nafto. V informativne namene bodo posredovani tudi podatki za naftne derivate.

(302)

Komisija v sklepu o začetku postopka ni mogla sprejeti končne odločitve v zvezi z vprašanjem o tem, ali bi bilo treba trge oceniti na ravni prejšnje rafinerije, prodaje na drobno ali prodaje na debelo.

(303)

Konkurenta št. 1 in št. 2 menita, da je treba upoštevni proizvodni trg razširiti na prodajo dizelskega goriva na drobno in debelo (glej uvodni izjavi 93 in 116). Portugalska meni, da je v primerih državne pomoči ustrezna raven ocene raven prejšnje rafinerije. Določbe Smernic ne opredeljujejo ravni, na kateri je treba izvesti teste iz odstavka 68(a) in (b) ter zlasti test iz odstavka 68(a) Smernic.

(304)

Glede na vprašanje, ki ga je treba analizirati, in temeljno teorijo o škodi politika konkurence ocenjuje konkurenčni položaj trgov na različnih ravneh, in sicer predelave, distribucije (prodaje na debelo) in prodaje na drobno. Akterji na trgu, na primer v avtomobilski industriji, so potrošniki in posamezni trgovci z avtomobili na ravni prodaje na drobno, trgovci z avtomobili in distributerji na ravni prodaje na debelo ter distributerji in izdelovalci na ravni predelave. Akterji na trgu v zvezi s proizvodi, ki jih zadeva ta sklep, so, na primer, lastniki avtomobilov in bencinske postaje za trg na drobno, bencinske postaje in distributerji za trg na debelo ter rafinerije in distributerji za trg na ravni prejšnje rafinerije.

(305)

Raven predelave v tem sklepu ustreza ravni prejšnje rafinerije. Portugalska je potrdila, da je trg na ravni prejšnje rafinerije enakovreden skupnemu trgu dizelskega goriva. Po mnenju Portugalske pojem „prodaje na ravni prejšnje rafinerije“ vključuje celotno prodajo, ki se je izvedla v velikih lotih na kraju samem (neposredno pri vhodu rafinerije), naftnim družbam (vključno s podjetji družbe Galp Energia), trgovcem, preprodajalcem ali velikim industrijskim odjemalcem, vključno z uvozom dizelskega goriva (67). Prodaja na ravni prejšnje rafinerije na Portugalskem ustreza celotni Petrogalovi prodaji na ravni prejšnje rafinerije brez izvoza in z uvozom na Portugalsko. Zato portugalski trg na ravni prejšnje rafinerije z vidika zalog vključuje Petrogal in rafinerije, ki niso portugalske in svoje proizvode izvažajo na Portugalsko, s strani povpraševanja na trgu dizelskega goriva pa, na primer, različne verige distributerjev bencina, kot so Petrogal, Repsol, CEPSA in BP, ki bodisi kupujejo dizelsko gorivo ali jim ga dobavlja Petrogal ali pa ga uvažajo iz tujine (zunaj Portugalske).

(306)

Glavni namen nadzora pomoči za naložbo ni zaščita potrošnikov (ali trgovcev) pred neželenimi posledicami protikonkurenčnega ravnanja, kot je zmanjšanje potrošniških najemnin preko monopolističnega določanja cen s strani kartelov ali zloraba prevladujočega tržnega položaja s strani akterjev na trgu. Pomoč za naložbo dejansko omogoča povečanje obsega proizvodnje na trgu, s čimer vodi do znižanja cen, ki je na prvi pogled vsaj kratkoročno in srednjeročno ugodno za potrošnike.

(307)

Cilj nadzora pomoči za naložbo je pravzaprav zaščita drugih proizvajalcev in gospodarstev iz drugih držav članic pred čezmernimi (tj. preseganje ravni izkrivljanja, ki se v smislu člena 107(3) Pogodbe šteje za združljivo z notranjim trgom) izkrivljajočimi vplivi pomoči na konkurenco in trgovino. Navedena konkurenca med izdelovalci obstaja na ravni predelave in v tem primeru konkurenca med rafinerijami obstaja na ravni prodaje, ki je na ravni prejšnje rafinerije.

(308)

Medtem ko je namen enotnih zgornjih mej regionalne pomoči, določenih v kartah regionalnih pomoči, in zmanjševanja intenzivnosti pomoči za velike naložbene projekte v skladu z odstavkom 60 Smernic določiti enotno (in za velike projekte) progresivno raven zaščite pred takim izkrivljanjem konkurence ter vplivati na trgovino, so testi iz odstavka 68(a) in (b) zasnovani za to, da se za izvedbo naslednje poglobljene ocene izločijo primeri, v katerih bi lahko bila konkurenca med izdelovalci še posebej prizadeta. S testom iz odstavka 68(b) se preverja, v kakšnem obsegu pomoč za naložbo vključuje veliko povečanje zmogljivosti, ki upravičencu do pomoči omogoča, da na trgu, ki je v absolutnem ali relativnem upadu, uvede proizvode pod ugodnejšimi pogoji kot tisti, ki konkurirajo s konkurenti brez pomoči. S testom iz odstavka 68(a) se preverja, v kakšnem obsegu bo pomoč za naložbo ohranila, okrepila ali ustvarila močan tržni položaj za upravičenca do pomoči, ki bi ga lahko prevladujoč akter na trgu zlorabil, na primer, z omejevanjem dostopa do trga. Konkurenti lahko v obeh primerih izgubijo tržne deleže na trgu na ravni predelave, njihova dobičkonosnost se lahko zmanjša, ali pa so lahko iz trga izključeni, medtem ko je lahko morebitnim konkurentom dostop na trg onemogočen.

(309)

Zato Komisija meni, da je treba teste izvesti na ravni predelave. Tržne razmere na ravni predelave so dejansko odločilne, saj sklepi o državni pomoči glede pomoči za objekte za proizvodnjo ocenjujejo učinke pomoči na izkrivljanje konkurence med izdelovalci in na trgovino med državami članicami. Poleg tega se lahko predvideva, da položaj, v katerem je tržni delež upravičenca v predhodnem proizvodnem procesu (na ravni prejšnje rafinerije) visok, sam po sebi ustvarja dovolj veliko verjetnost, da bo izkrivljanje konkurence veliko, ne glede na tržni delež v nadaljnjem proizvodnem procesu. Zato prodaje dizelskega goriva na ravni prodaje na debelo ni treba upoštevati za namene testov iz odstavka 68(a) in (b), tudi če bi bila vključena v opredelitve upoštevnih proizvodnih trgov v prejšnjih odločbah Komisije o združljivosti (68).

(310)

Testi iz odstavka 68(a) in (b) so preprosti filtri, katerih namen je mehansko opredeliti tvegane razmere za konkurenco in trgovino. Vendar je namen naslednje podrobne ocene podrobno oceniti navedena tveganja. Medtem ko ta podrobna ocena običajno obravnava tržne razmere na proizvodni ravni, bo morda treba analizirati učinek pomoči na trgih v nadaljnjem proizvodnem procesu, na primer v primeru omejitve dostopa do trga.

(311)

Zato je ob upoštevanju prakse Komisije pri sprejemanju odločitev v zadevah o državni pomoči v drugih gospodarskih sektorjih, zlasti v avtomobilski industriji (69), ter dejstva, da se naložbeni projekt nanaša izključno na izdatke pri Petrogalovih postopkih rafiniranja, edina ustrezna raven za uporabo testov iz odstavka 68(a) in (b) v tem sklepu raven prejšnje rafinerije.

(312)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali se upoštevni geografski trg za dizelsko gorivo določi na ravni EGP, regionalni ravni (Iberski polotok) ali nacionalni ravni.

(313)

Portugalska meni, da mora biti upoštevni trg za dizelsko gorivo širši od nacionalnega trga, po možnosti trg severozahodne Evrope ali trg EGP. Konkurenta št. 1 in št. 2 ne razlikujeta med ravnmi trga, ki se ocenjuje. Trdita, da mora biti upoštevni geografski trg portugalski trg ali kvečjemu iberski trg.

(314)

Komisija je leta 1997 sprejela Obvestilo o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Obvestilo) (70). Obvestilo določa, da upoštevni geografski trg obsega območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo in povpraševanje proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence v teh območjih občutno drugačni.

(315)

Obvestilo je zasnovano kot ocenjevalni instrument za protimonopolno politiko in politiko nadzora združevanja. Opira se na preiskovalna pooblastila, ki so na voljo v okviru takih politik, in se ne uporablja neposredno za državno pomoč. Obvestilo izrecno priznava, da je „[p]resoja zadev iz naslova državnih pomoči […] osredotočena na prejemnika pomoči in zadevno industrijo/sektor, ne pa na ugotavljanje omejitev konkurence, s katerimi se sooča prejemnik pomoči. Vendar pa Obvestilo navaja, da lahko elementi v njem orisanega pristopa služijo kot osnova za presojanje zadev iz naslova državne pomoči“.

(316)

Komisija doslej še ni objavila obvestila o načelih in pristopu k opredelitvi upoštevnega proizvoda in geografskega trga za primere državne pomoči. Smernice same ne zagotavljajo smernic o načinu opredelitve upoštevnega geografskega trga. Vendar odstavek 70 Smernic vključuje besedilo, za katerega se zdi, da daje nekaj prednosti oceni na ravni EGP: „Za namen uporabe točk[e] (a) […] bo prodaja […] določena […], ponavadi v EGP, ali če ti podatki niso na voljo, na osnovi katere koli splošno sprejete druge segmentacije trga, za katero so na voljo statistični podatki.“

(317)

Ustrezno opredelitev geografskega trga je treba obravnavati z vidika temeljne teorije o škodi. Vendar je mogoče domnevati, da je namen testa iz odstavka 68(a) Smernic v zvezi s tržnim deležem, ki presega 25 %, zaščita konkurentov v EGP pred izključitvijo iz trga, na katerem delujejo, ali pred omejevanjem dostopa do tega trga (izrinjenostjo), ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja upravičenca do pomoči s tržno močjo.

(318)

Opredelitev natančne geografske razmejitve trga na ravni predelave v tem sklepu ni pomembna, saj Petrogalov tržni delež presega 25-odstotni prag že na nacionalnem trgu. Dovolj je preveriti, ali nacionalni trg predstavlja upoštevni geografski trg. Upoštevali so se argumenti konkurentov, ki jih je komentirala Portugalska, zlasti glede ovir pri uvozu in omejene skladiščne zmogljivosti. Ugotovljeno je bilo, da je lahko opredelitev geografskega trga, ki odstopa od privzetega pristopa, ki trge za namen testov iz odstavka 68(a) in (b) določa kot trg EGP, upravičena samo, če obstajajo jasni kazalniki, da je trg v veliki meri zaprt. Zato je treba oceniti, ali obstajajo trgovinske ovire, ki bi podjetjem, ki konkurirajo Petrogalu na trgu na debelo, preprečevale uvoz dizelskega goriva iz rafinerij, ki niso portugalske, če cene, ki se uporabljajo na portugalskem trgu na ravni prejšnje rafinerije, presegajo tiste na večjem trgu.

(319)

V zvezi s tem je bilo ugotovljeno naslednje:

(320)

Zaradi pomanjkanja konkretnih primerov ter na podlagi informacij o skladiščnih zmogljivostih in uvozu, ki jih je zagotovila Portugalska, se sklene, da ni dejanskih dokazov o omejitvah razpoložljivosti skladišč in drugih ovirah za uvoz dizelskega goriva.

(321)

Cene dizelskega goriva, ki so jih tretje strani pridobile od Petrogala na ravni prejšnje rafinerije, se zdijo podobne stroškom uvažanja dizelskega goriva na Portugalsko. Kot je Portugalska predlagala med priglasitvijo in kot je navedeno v delu 3.4.3 sklepa o začetku postopka, so cene na ravni prejšnje rafinerije določene po navedbah cen mednarodnih proizvodov, v primeru proizvodov iz postopka rafinerije na Portugalskem pa po cenah agencije Platts (Rotterdam) za severozahodno evropsko regijo z razširitvami (prevoz, tovor, zavarovanje, izgube in drugo). Navedeno kaže na trg, ki je širši od nacionalnega (portugalskega). Konkurenti tretje strani niso posredovali argumentov v zvezi s cenami na ravni prejšnje rafinerije, ki jih je uporabljal Petrogal, ampak so svoje pripombe omejili na Petrogalovo tržno moč in položaj. Konkurent št. 1 je pripomnil, da je bilo razmerje med celotnim uvozom in izvozom dizelskega goriva premajhno, da bi upravičilo regionalni trg, vendar ni navedel nobenega primanjkljaja dizelskega goriva ali primera, v katerem bi nadzor skladiščne zmogljivosti povzročil težave konkurentom.

(322)

Konkurent št. 2 je pripomnil (glej uvodno izjavo 109), da bi naložbeni projekt preoblikoval Petrogal v neto izvoznika na druge trge in okrepil njegov tržni položaj na Iberskem polotoku.

(323)

Zato ni mogoče sklepati, da je upoštevni geografski trg za dizelsko gorivo nacionalni trg, saj se zdi, da ni nobenih ovir niti za uvoz dizelskega goriva na Portugalsko niti za izvoz v sosednje države. Tako je upoštevni geografski trg vsaj regionalni trg, tj. Iberski polotok.

(324)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali se upoštevni geografski trg za težko nafto določi na ravni EGP, regionalni ravni (Iberski polotok) ali nacionalni ravni.

(325)

Portugalska je menila, da je upoštevni geografski trg za težko nafto in naftne derivate vsaj EGP, če ne svetovni trg. Konkurenti niso ugovarjali navedeni opredelitvi upoštevnega geografskega trga.

(326)

Zainteresirane strani niso zavrnile pripomb Portugalske, glede na to, da je težka nafta proizvod, ki ga je enostavno prevažati na dolge razdalje po nizkih prevoznih stroških, pa je upoštevni geografski trg vsaj EGP (71).

(327)

Odstavek 68(a) Smernic določa, da Komisija izvede podrobno oceno, če „je upravičenec do pomoči pred naložbo odgovoren za več kot 25 % prodaje zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) na zadevnem(-ih) trgu(-ih) ali bo za to odgovoren po naložbi“.

(328)

Komisija v sklepu o začetku postopka zaradi pomislekov glede ustrezne opredelitve upoštevnega proizvoda in geografskega trga ter zadevne ravni ocene (prejšnja rafinerija, prodaja na drobno, prodaja na debelo) ni mogla potrditi, ali je bil prag iz odstavka 68(a) Smernic presežen. Poleg tega na ravni skupine (vključno s tržnimi deleži družbe ENI) niso bili na voljo nobeni podatki. Prav tako niso bili na voljo podatki o naftnih derivatih.

(329)

Podatki, ki jih je zagotovila Portugalska, kažejo, da bi bil Petrogalov tržni delež za dizelsko gorivo na ravni prejšnje rafinerije na regionalnem trgu (Iberski polotok) manj kot 25-odstoten, kot je bilo že navedeno v sklepu o začetku postopka in potrjeno s strani Portugalske med formalnim postopkom preiskave. Glede na izjavo Portugalske, da družba ENI na Iberskem polotoku ni prisotna na ravni prejšnje rafinerije, se te informacije nanašajo samo na Petrogalovo proizvodno zmogljivost. Kot je razvidno iz podatkov, ki jih je zagotovila Portugalska (glej preglednici 6 in 7 v nadaljevanju), je Petrogalov tržni delež za dizelsko gorivo na ravni prejšnje rafinerije na skupinski ravni (vključno s tržnimi deleži družbe ENI) tudi v zahodni Evropi in EGP manj kot 25-odstoten.

Preglednica 6

Skupni tržni deleži Petrogala in družbe ENI na zahodnoevropskem trgu (v milijonih ton/leto)

Preglednica 7

Skupni tržni deleži Petrogala in družbe ENI na trgu EGP (v milijonih ton/leto)

(330)

Na podlagi številk iz preglednic 6 in 7 se sklepa, da Petrogal ne ustvari več kot 25 % prodaje zadevnega proizvoda na zadevnem trgu na regionalni (Iberski polotok) ravni niti na zahodnoevropski ravni in ravni EGP, pri čemer so vključeni tržni deleži prejšnje rafinerije na skupinski ravni družbe ENI. Zato prag iz odstavka 68(a) Smernic v zvezi z dizelskim gorivom ni presežen.

(331)

Ker skupni tržni delež ENI–Petrogal ne presega 25 %, ni treba preučiti, ali družba ENI upravlja Petrogalov tržni delež v obsegu, ki zahteva, da se upošteva njun skupni tržni delež.

(332)

Po informacijah, ki jih je zagotovila Portugalska, večina rafinerij, ki proizvajajo težko nafto, le-to predeluje znotraj proizvodnje za lastno uporabo. Podatki o tržnih deležih, ki jih je zagotovila Portugalska za namen testa iz odstavka 68(a), se nanašajo, kot zahteva test, na prodajo v EGP, in sicer trgovinski trg.

(333)

Da se preuči, ali je naložbeni projekt skladen z odstavkom 68(a) Smernic, je treba analizirati Petrogalov tržni delež pred in po naložbenem projektu ter preveriti, ali presega 25 %.

Preglednica 8

Petrogalovi tržni deleži na trgu EGP (v kilotonah)

Preglednica 9

Tržni deleži družbe ENI na trgu EGP (v kilotonah)

Preglednica 10

Skupni tržni deleži Petrogala in družbe ENI na trgu EGP (v kilotonah)

(334)

Na podlagi številk iz preglednic 8 do 10 se sklepa, da Petrogalov tržni delež, in sicer sam in skupaj z družbo ENI, za zadevni proizvod na upoštevnem proizvodnem trgu za težko nafto na ravni EGP ni več kot 25-odstoten. Tudi na trgu derivatov Petrogalov tržni delež ne presega 25 %.

(335)

Poleg tega skupna notranja proizvodnja težke nafte, ki jo Petrogal porabi v lastni proizvodnji in ki ni navedena v podatkih o tržnem deležu v preglednici 8, znaša manj kot [< 5] % velikosti trga na drobno v EGP. Dodatna proizvodnja v rafineriji v Sinesu znaša okoli [< 5] %.

(336)

Na podlagi teh premislekov se sklene, da prag iz testa iz odstavka 68(a) v zvezi s težko nafto ni presežen.

(337)

Odstavek 68(b) Smernic določa, da Komisija izvede podrobno oceno, če „je zmogljivost proizvodnje, ki jo je ustvaril projekt, večja od 5 % trga, izmerjenega s podatki o očitni porabi zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njene očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP Evropskega gospodarskega prostora“.

(338)

Odstavek 70 Smernic podrobno pojasnjuje, da bo „za namen uporabe točk [68](a) in (b) […] prodaja in očitna poraba določena na ustrezni ravni klasifikacije Prodcom, ponavadi v EGP, ali če ti podatki niso na voljo, na osnovi katere koli splošno sprejete druge segmentacije trga, za katero so na voljo statistični podatki“.

(339)

Komisija je v sklepu o začetku postopka izrazila pomisleke glede tega, ali je za vse zadevne proizvode proizvodna zmogljivost, ki jo je ustvaril naložbeni projekt, večja od 5 % vsakega upoštevnega trga, izmerjenega s podatki o očitni porabi, in ali je v tem primeru povprečna letna stopnja rasti očitne porabe zadevnega proizvoda v zadnjih petih letih (pred začetkom dela) pod povprečno letno stopnjo rasti BDP EGP.

(340)

Skupna letna stopnja rasti (CAGR) očitne porabe dizelskega goriva v EGP med letoma 2001 in 2006 znaša približno 2,12 % glede na količino oziroma 15,38 % glede na vrednost. Ustrezna CAGR BDP EGP za obdobje 2001–2006 je dosegla 2,06 % v realnem smislu (ki se enači z odstotki glede na količino) in 4,12 % v nominalnem smislu (ki se enači z odstotki glede na vrednost).

(341)

Iz tega sledi, da se trg dizelskega goriva ne more obravnavati kot slabo delujoč, če se upošteva CAGR, tako glede na količino kot glede na vrednost, v primerjavi s stopnjo rasti BDP v nominalnem in realnem smislu. Zato ni treba preveriti, ali zmogljivost, ustvarjena z naložbenim projektom, znaša več kot 5 % zadevnega trga.

(342)

Da se preuči, ali je naložbeni projekt skladen z odstavkom 68(b) Smernic, mora Komisija preveriti, ali je zmogljivost, ki jo je ustvaril naložbeni projekt, manjša od 5 % velikosti trga, izmerjene s podatki o očitni porabi zadevnega proizvoda, razen če je povprečna letna stopnja rasti njene očitne porabe v zadnjih petih letih nad povprečno letno stopnjo rasti BDP EGP.

(343)

Portugalska je zagotovila podatke, predstavljene v preglednicah 11 do 13. Številke v stolpcu za trg EGP so enake tistim iz preglednic o tržnem deležu, navedenim kot trg (prodaja) EGP. Ker je velikost trga na drobno (prodaje) manjša od velikosti očitne porabe, ki vključuje proizvodnjo za lastne potrebe, podatki o proizvodni zmogljivosti precenjujejo pomen povečanja. Zato je mogoče trditi, da predstavljajo najslabši možni scenarij.

Preglednica 11

Razmerje povečanja proizvodne zmogljivosti v rafineriji v Sinesu proti zadevnim proizvodom na trgih v EGP (v kilotonah)

Preglednica 12

Razmerje povečanja proizvodne zmogljivosti v rafineriji v Matosinhosu proti zadevnim proizvodom na trgih v EGP (v kilotonah)

Preglednica 13

Razmerje skupnega povečanja proizvodne zmogljivosti (v rafinerijah v Sinesu in Matosinhosu) proti zadevnim proizvodom na trgih v EGP (v kilotonah)

(344)

Povečanje proizvodne zmogljivosti za proizvode, navedene v preglednicah 11 do 13, je v vseh primerih manjše od 5 % na upoštevnem proizvodnem trgu na ravni EGP. Tako se sklepa, da naložbeni projekt ne presega praga iz prvega dela odstavka 68(b) Smernic.

(345)

Na podlagi podatkov, navedenih v uvodnih izjavah 278 do 344, naložbeni projekt ne presega praga iz odstavka 68(a) in (b) Smernic za zadevne proizvode. Zato po začetku postopka iz člena 108(2) Pogodbe ni treba izvesti podrobne ocene pomoči.

(346)

Tako predlagana regionalna pomoč za naložbo za Petrogal izpolnjuje vse pogoje iz Smernic in se šteje za združljivo z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(a) Pogodbe. Zato ni treba oceniti, ali bi se lahko pomoč odobrila na podlagi drugih odstopanj od Pogodbe.

(347)

Portugalska se je izjemoma strinjala, da se ta sklep sprejme v angleškem jeziku kot edinem verodostojnem jeziku –