30.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 346/6

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1631/2005 (2) uvedel dokončne protidampinške ukrepe, ki vsebujejo individualne dajatve v razponu od 7,3 % do 40,5 % z 42,6-odstotno preostalo dajatvijo (3) na uvoz triklorizocianurne kisline s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK).

(2)

Svet je z Uredbo (EU) št. 855/2010 (4) znižal individualno dajatev, ki se uporablja za eno družbo in sicer s 14,1 % na 3,2 %.

(3)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (5) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov je Komisija 6. julija 2010 prejela zahtevek za pregled teh ukrepov zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Svet evropske kemične industrije (CEFIC) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 %, celotne proizvodnje triklorizocianurne kisline v Uniji („vložniki“).

(4)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(5)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je 6. oktobra 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (6) („obvestilo o začetku“), objavila začetek takega pregleda v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(6)

Obdobje preiskave v zvezi s pregledom („OPP“) je potekalo od 1. julija 2009 do 30. junija 2010. Verjetnost nadaljevanja ali ponovitve vidikov škode je bila analizirana v obdobju od 1. januarja 2007 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(7)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnike, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Zainteresiranim stranem je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(9)

Glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za te strani.

(10)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in v tem primeru izbrala vzorec, so bile navedene strani pozvane, naj se v skladu s členom 17 osnovne uredbe v 15 dneh po objavi obvestila o začetku javijo Komisiji in ji predložijo zahtevane informacije iz obvestila o začetku.

(11)

V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK.

(12)

Glede uvoznikov je treba omeniti, da se je nekaj družb prvotno javilo, vendar so kasneje svoje sodelovanje prekinile.

(13)

Komisija je poslala vprašalnike vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Izpolnjene vprašalnike je prejela od treh znanih proizvajalcev Unije in dveh uporabnikov.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih dveh glavnih proizvajalcih Unije:

(15)

Zadevni izdelek, ki se pregleduje, je triklorizocianurna kislina, pod mednarodnim nezaščitenim imenom (INN) znana tudi kot „symclosene“, in njeni pripravki (TCCA) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 2933 69 80 in ex 3808 94 20 (oznake TARIC 2933698070 in 3808942020).

(16)

TCCA je kemični izdelek, ki se uporablja kot širokospektralno organsko klorovo razkužilo in belilo, zlasti za razkuževanje vode v plavalnih bazenih. Prodaja se v obliki prahu, granul, tablet ali lističev. Vse oblike TCCA in njeni pripravki, ki imajo iste osnovne značilnosti (kemična sestava) in lastnosti (razkužilo), so namenjene za podobno uporabo in se zato obravnavajo kot en sam izdelek.

(17)

Sedanja preiskava je potrdila, da je zadevni izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo v Unijo proizvajalci izvozniki, glede fizikalnih in kemičnih lastnosti ter uporab podoben izdelku, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo in prodajajo na trgu Unije in proizvajalec v primerljivi državi na svojem domačem trgu in izvoznih trgih. Torej veljajo v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe za podobne izdelke.

(18)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi iztek obstoječih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(19)

Kot je navedeno, se med postopkom vzorčenja in med preiskavo ni javil nobeden od 30 znanih proizvajalcev izvoznikov.

(20)

Ker ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik v LRK, ugotovitve glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga temeljijo na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, predvsem na Eurostatovih podatkih, zahtevku za pregled in uradnih kitajskih izvoznih statistikah.

(21)

Poleg tega so bili podatki, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci izvozniki v primerljivi državi, in sicer na Japonskem, uporabljeni za določitev normalne vrednosti.

(22)

Ker je gospodarstvo LRK v tranziciji in v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je treba normalno vrednost določiti na podlagi cene ali konstruirane normalne vrednosti, pridobljene v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), ali cene izvoza iz primerljive države v druge države, vključno z Evropsko unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podoben izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(23)

Komisija je v svojem obvestilu o začetku objavila, da je bila za določitev normalne vrednosti za LRK v prejšnji preiskavi za ustrezno državo s tržnim gospodarstvom uporabljena Japonska in da jo namerava za ta namen ponovno uporabiti. V sedanji preiskavi v zvezi s pregledom je bil z namenom sodelovanja vzpostavljen stik tudi s proizvajalci iz drugih držav s tržnim gospodarstvom, kot sta ZDA in Tajvan. Vendar je sodeloval le eden od proizvajalcev izvoznikov na Japonskem.

(24)

Zato je bilo ugotovljeno, da je Japonska ustrezna primerljiva država. Pripomb ali ugovorov v zvezi z ustreznostjo te države ni predložila nobena zainteresirana stran.

(25)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo na domačem trgu na Japonskem za podobne izdelke, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so se prodajali v običajnem poteku trgovine.

(26)

Najprej se je pri sodelujočem proizvajalcu izvozniku na Japonskem preverilo, ali je njegova celotna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali zajema vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, ki se izvaža v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja sodelujočega proizvajalca izvoznika na Japonskem v OPP reprezentativna.

(27)

Nato se je preučilo, ali je bila domača prodaja izvedena v običajnem poteku trgovine (OCOT) v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(28)

Ker se je štelo, da so bile vse prodaje na domačem trgu opravljene z dobičkom, je normalna vrednost temeljila na dejanski tehtani povprečni domači ceni v OPP.

(29)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK je bila izvozna cena določena na podlagi Eurostatovih podatkov.

(30)

Primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna in na enaki ravni trgovanja. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Zato so se za razlike v stroških prevoza in zavarovanja naredile ustrezne prilagoditve.

(31)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila narejena primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno. Na podlagi zgornje metodologije znaša določena stopnja dampinga 75 %.

(32)

Po analizi obstoja dampinga v OPP je bila preiskana tudi verjetnost nadaljevanja dampinga.

(33)

S tem v zvezi so bili analizirani naslednji elementi: prosta zmogljivost v LRK, privlačnost trga Unije za kitajske proizvajalce izvoznike in njihov izvoz v tretje države.

(34)

Ker drugih informacij v zvezi s proizvodno zmogljivostjo ni bilo, je bila analiza v skladu s členom 18 osnovne uredbe opravljena na podlagi informacij iz zahtevka za pregled.

(35)

V skladu z zahtevkom za pregled je v obravnavanem obdobju izkoriščenost proizvodne zmogljivosti v LRK ostala nizka s stopnjami pod 40 %. Zaradi ogromne proizvodne zmogljivost in slabega povpraševanja na domačem trgu je v LRK na voljo več kot 180 000 ton proste zmogljivosti, ki bi se lahko izvozila. To se lahko primerja s potrošnjo Unije približno 44 000 ton v OPP.

(36)

Privlačnost trga Unije je mogoče ponazoriti z dejstvom, da uvedba protidampinških dajatev ni zaustavila širitve kitajskega izvoza v Unijo. Čeprav je bila raven obsega uvoza med letoma 2007 in 2009 v primerjavi z obdobjem prvotne preiskave, ki je privedla do uvedbe ukrepov, nižja, je bil obseg uvoza z 22 696 tonami v OPP nad navedeno ravnijo.

(37)

Kljub povečanju povprečne uvozne cene v obravnavanem obdobju so cene ostale stalno pod cenami industrije Unije.

(38)

Dejstvo, da se je kitajski uvoz v obravnavanem obdobju povečal na raven iz OPP, ki je bila višja od tiste v prvotnem obdobju preiskave, kaže stalno zanimanje Kitajske za trg Unije.

(39)

Glede obsega in cen kitajskega izvoza v tretje države so se analizirali kitajski statistični podatki izvoza. V skladu s temi statističnimi podatki je bilo 24 % izvoza iz LRK leta 2010 namenjenega na trg Unije. Izvozne cene EU na ravni FOB so bile nekoliko višje od izvoznih cen drugod po svetu. Zaradi nesodelovanja in pomanjkanja podatkov v zahtevku za pregled glede izvoza v druge tretje države ni bilo mogoče narediti primerjave navedenih cen na ravni CIF s povprečno ceno industrije Unije. Vendar pa je dejstvo, da so izvozne cene v tretje države povprečno nižje v primerjavi z izvoznimi cenami v Unijo, mogoče razumeti kot znak, da je trg Unije za kitajske izvoznike privlačen in se bo izvoz ob odsotnosti ukrepov verjetno še dodatno povečal.

(40)

Na podlagi navedenih ugotovitev je mogoče skleniti, da se blago iz LRK še vedno izvaža po dampinških cenah in da bi se damping na trgu Unije ob ukinitvi sedanjih protidampinških ukrepov verjetno nadaljeval. Ob upoštevanju obstoječe proste zmogljivosti v LRK in privlačnosti trga Unije, ki temeljita na primerjavi izvoznih cen za EU s cenami za tretje države, je verjetno, da bi se obseg kitajskega dampinškega izvoza v Unijo ob izteku ukrepov znatno povečal.

(41)

Zadevni izdelek v Uniji proizvajajo tri družbe. Zato zanje velja, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe (v nadaljnjem besedilu: „industrija Unije“).

(42)

Podatki so bili pridobljeni iz Eurostatovih statističnih podatkov, zahtevka za pregled, izpolnjenih vprašalnikov in informacij, zbranih med preveritvenimi obiski.

(43)

Gospodarski kazalci glede proizvodnje, zmogljivosti, stopnje izkoriščenost zmogljivosti, obsega prodaje, tržnega deleža in zaposlovanja se nanašajo na podatke, ki so jih zagotovili trije proizvajalci Unije. Zaradi omejenega sodelovanja enega od proizvajalcev Unije, ki ni bil vložnik v sedanjem pregledu, se vsi drugi kazalci nanašajo samo na podatke, ki so jih zagotovili vložniki. Glede na to, da so vložniki predstavljali okoli 90 % proizvodnje Unije v OPP, so se njihovi podatki v tem pregledu šteli za reprezentativne za industrijo Unije. Samo podatki, ki so jih zagotovili vložniki, so bili preverjeni na kraju samem.

(44)

Podatki o gospodarskih razmerah industrije Unije in potrošnji se lahko zagotovijo le v indeksirani obliki, da se ohrani zaupnost v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Razlog za to je, da takšni gospodarski kazalci zadevajo le dva ali tri proizvajalce, od katerih ima eden v sektorju le obrobne dejavnosti.

(45)

Eden od vložnikov je junija 2009 zaprl enega od svojih obratov, prenehal s proizvodnjo in odpustil vse delavce. Zadevni obrat je bil prvi, ki je bil v obdobju nekaj mesecev začasno ustavljen in januarja 2010 dokončno zaprt. To je nekoliko vplivalo na nekatere kazalce, kot so potrošnja, obseg proizvodnje in produktivnost, kot je razloženo tudi v uvodnih izjavah 47 in 62.

(46)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje treh proizvajalcev Unije na trgu Unije ter Eurostatovih podatkov o uvozu.

(47)

Potrošnja TCCA Unije se je med letoma 2007 in 2009 zmanjšala za 19 %, v OPP pa je okrevala in dosegla raven, ki je za 6 % presegla tisto iz leta 2007. Za leti 2008 in 2009 je ta trend mogoče razložiti s skupnimi učinki manjšega povpraševanja zaradi svetovne gospodarske krize in omejene dobave zaradi zaprtja enega proizvodnega obrata leta 2009 (glej uvodno izjavo 45). Višja stopnja potrošnje Unije, dosežena v OPP, je povezana zlasti z okrevanjem po gospodarski krizi in povečanjem uvoza iz LRK.

Tabela 1

Potrošnja Unije

(48)

Trendi obsega in tržnega deleža dampinškega uvoza iz LRK so navedeni v nadaljevanju. Količina in tržni deleži, navedeni v nadaljevanju, temeljijo na Eurostatovih statističnih podatkih o uvozu, saj pri sedanjem pregledu ni sodeloval noben kitajski izvoznik/proizvajalec.

(49)

Uvožene količine TCCA iz LRK so se med letoma 2008 in 2009 nekoliko zmanjšale. Temu upadu uvoza je sledilo znatno povečanje v OPP (več kot 35 % v primerjavi z letom 2009). Hkrati se je tržni delež kitajskega uvoza v zadevnem obdobju stalno povečeval.

Tabela 2

Obseg uvoza LRK in tržni deleži

(50)

Cene uvoza iz LRK so pokazale enakomerno povečanje za 11,3 %. Ta trend po eni strani sledi razvoju cen sestavin glavnih surovin, ki so se začele bistveno povečevati leta 2009 in v OPP. Po drugi strani pa do določene mere odraža spremembo v mešanici izdelka (7).

Tabela 3

Cena LRK na enoto

(51)

Cene uvoza LRK so bile na splošno ves čas pod cenami industrije Unije. Komisija je za določitev nelojalnega nižanja prodajnih cen svoj izračun osnovala na povprečnih izvoznih cenah CIF LRK, pridobljenih od Eurostata. Cene zadevnega izdelka so se primerjale s tehtano povprečno ceno industrije Unije, prilagojene na raven franko tovarna. Primerjava je tudi pokazala, da uvoz iz LRK nelojalno niža prodajne cene industrije Unije za več kot 10 % brez upoštevanja veljavne protidampinške dajatve.

(52)

Obseg in tržni deleži uvoza iz drugih držav v obravnavanem obdobju so prikazani v spodnji tabeli. Zadevni podatki temeljijo na Eurostatovih številskih podatkih:

Tabela 4

Uvoz iz drugih držav (obseg in tržni delež)

(53)

Glede obsega in tržnih deležev je uvoz iz drugih tretjih držav v obravnavanem obdobju ostal zanemarljiv. Uvoz iz ZDA, ki so bile še ena država, za katero je veljal protidampinški ukrep, se je v obravnavanem obdobju popolnoma prenehal.

(54)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(55)

Po letu 2009 je prišlo do resnega upada proizvodnje, po svetovni gospodarski krizi in zaprtju enega proizvodnega obrata junija 2009, ko se je proizvodnja navedenega obrata popolnoma ustavila (glej uvodno izjavo 45).

Tabela 5

Proizvodnja Unije

(56)

Proizvodna zmogljivost je sledila istemu trendu kot proizvodnja v obravnavanem obdobju. Vendar pa so na izkoriščenost zmogljivosti v OPP pozitivno vplivale nekatere izboljšave postopka.

(57)

Zaradi zaprtja enega obrata v Uniji leta 2009 (glej uvodno izjavo 45) so podatki, zbrani za OPP, omejeni na zmogljivost preostalega obrata.

Tabela 6

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti Unije

(58)

Ta kazalec je temeljil na informacijah, ki so jih zaradi razlogov iz uvodne izjave 54 predložili vložniki. Preiskava, izvedena v prostorih družbe, je razkrila nekatere sezonske vzorce potrošnje TCCA, zlasti, da se zadevni izdelek večinoma uporablja poleti. To vpliva na spremembe letnega obsega zalog, ki pozimi dosežejo svoj vrh in se poleti znatno znižajo. Glede na to, da številski podatki za leta 2007–2009 predstavljajo raven zalog z 31. decembra posameznega leta, številski podatek za OPP pa kaže raven zalog s 30. junija 2010, torej za obdobje z najvišjo porabo zalog, ta kazalec ne dopušča ustrezne primerjave med OPP in preostalim obravnavanim obdobjem ter se zato šteje, da ni pomemben za oceno škode.

(59)

Na obseg prodaje zadevnega izdelka na trgu Unije je negativno vplivala gospodarska kriza. Povečanje v OPP je mogoče pripisati zlasti povečanju potrošnje Unije zaradi okrevanja po recesiji po gospodarski krizi.

Tabela 7

Prodaja

(60)

Industriji Unije v obravnavanem obdobju ni uspelo izboljšati svojega tržnega deleža, ki se je v obravnavanem obdobju znatno znižal.

Tabela 8

Tržni delež Unije

(61)

Zaposlovanje v sektorju se je obravnavanem obdobju zmanjšalo, predvsem kot posledica zaprtja enega od proizvodnih obratov (glej uvodno izjavo 45). Zato so se znižali tudi stroški plač na ravni industrije Unije. Povprečne plače na zaposlenega so v obravnavanem obdobju ostale relativno stabilne.

Tabela 9

Zaposlovanje

(62)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju razvijala negativno in se leta 2009 močno zmanjšala za okoli 20 %. Razlog za to je reorganizacija, povezana z zaprtjem proizvodnih obratov, kar je leta 2009 privedlo do šestmesečne začasne ustavitve proizvodnje, preden se je obrat januarja 2010 zaprl (glej uvodno izjavo 45). Produktivnost je nato v OPP okrevala, čeprav so v prvem polletju nanjo še vedno delno vplivali negativni trendi iz leta 2009.

Tabela 10

Produktivnost

(63)

Povprečne cene na enoto TCCA v EU (kot je navedeno v tabeli) so se med letoma 2007 in 2009 nekoliko povišale ter se v OPP vrnile na raven iz leta 2007. V določeni meri je povečanje med letoma 2007 in 2009 povezano z različnimi mešanicami izdelkov (glej opombo 1 na strani 10).

Tabela 11

Prodajna cena na trgu Unije

(64)

Dobičkonosnost prodaje TCCA v EU se je od leta 2007 naprej razvijala negativno z veliko izgubo leta 2009. Slaba dobičkonosnost je povezana s proizvodnim obratom, ki ga je v obravnavanem obdobju zaprl proizvajalec Unije. Čeprav je dobičkonosnost v OPP postala nekoliko pozitivna, je dosegla raven dobička, ki je bila precej nižja od normalne ravni dobička (tj. 10 % (8)), ki bi jo bilo treba doseči v tem sektorju dejavnosti. To kaže, da je industrija Unije še vedno v slabem finančnem položaju.

Tabela 12

Dobičkonosnost

(65)

Večjih naložb v osnovna sredstva v obravnavanem obdobju ni bilo. Indeksirani številski podatki iz tabele kažejo naložbe za izboljšanje produktivnosti in proizvodnega procesa. Indeksi donosnosti naložb sledijo istemu trendu kot dobičkonosnost.

Tabela 13

Naložbe

(66)

Denarni tok je v obravnavanem obdobju ostal pozitiven, razen leta 2009, ko je bilo treba zaradi zaprtja enega proizvodnega obrata pokriti dodatne stroške prestrukturiranja (glej uvodno izjavo 45). Razvoj denarnega toka je bil v skladu z razvojem dobičkonosnosti.

Tabela 14

Denarni tok

(67)

Damping iz LRK se je v OPP nadaljeval s stopnjo, ki znatno presega trenutno raven ukrepov. Glede na prosto zmogljivost in cene uvoza iz LRK vpliva dejanske stopnje dampinga na industrijo Unije ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(68)

Protidampinški ukrepi so bili uvedeni v mesecu oktobru leta 2005. Ob upoštevanju splošnega položaja industrije Unije in uvoza iz LRK v obdobju med letom 2007 in OPP je bilo sklenjeno, da industriji kljub veljavnim protidampinškim ukrepom ni uspelo popolnoma okrevati od takih učinkov.

(69)

Več kazalcev škode se je v obravnavanem obdobju razvijalo negativno. Ob upoštevanju splošnega vse slabšega položaja proizvajalcev Unije se šteje, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo.

(70)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 49, je uvoz TCCA iz LRK v smislu obsega in tržnega deleža bistveno narasel v obdobju med letom 2007 in OPP. Ugotovljeno je bilo tudi znatno nelojalno nižanje prodajnih cen (glej uvodno izjavo 51). Stalen množičen dotok dampinškega uvoza iz LRK se je pojavil v okviru splošno naraščajoče potrošnje EU v obravnavanem obdobju in je kljub zmanjšanju med letoma 2007 in 2009 v OPP dosegel raven, ki je za 6 % presegla raven iz leta 2007. Kot kaže vse slabši položaj industrije Unije, je imel od povečane potrošnje koristi zlasti uvoz iz LRK.

(71)

Komisija je analizirala, ali bi na nadaljevanje škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, poleg dampinškega uvoza iz LRK lahko vplivali še drugi znani dejavniki.

(72)

Na proizvodnjo Unije je vzporedno z dampinškim uvozom iz LRK verjetno negativno vplivala zmanjšana uspešnost industrije Unije na tretjih trgih, kjer se je soočila tudi s kitajsko konkurenco, zlasti na trgu ZDA. Vendar je večina dejavnosti proizvajalcev Unije namenjena trgu Unije, zaradi česar je morebiten vpliv zmanjšanega izvoza dokaj omejen.

(73)

Poleg tega je na uspešnost industrije Unije negativno vplivala tudi gospodarska kriza, ki je povzročila zmanjšanje proizvodnje in prestrukturiranje enega od proizvajalcev Unije. Kljub temu je bil vpliv gospodarske krize časovno omejen (deloma v letu 2008 in v letu 2009), medtem ko so se gospodarske razmere industrije Unije v obravnavanem obdobju še naprej slabšale. Razvoj v OPP kaže tudi, da je industrij Unije delno začela okrevati. Zato se šteje, da vpliv gospodarske krize v sedanjem primeru ni bil zanemarljiv, vendar ni prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije.

(74)

Nadaljevanje dampinškega uvoza iz LRK in gospodarska kriza sta spremenila postopek okrevanja in še povečala težave industrije Unije. Čeprav so k slabši uspešnosti Unije prispevali tudi drugi dejavniki, ni nobeden od njih prekinil vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Na podlagi tega se lahko sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil materialno škodo industriji Unije.

(75)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bil ocenjen uvoz iz zadevne države, da se ugotovi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(76)

V zvezi z verjetnim učinkom izteka veljavnih ukrepov na industrijo Unije so bili v skladu z navedenimi elementi v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga proučeni naslednji dejavniki.

(77)

Uvoz TCCA iz LRK, ki predstavlja približno 98 % vsega uvoza v EU, je v obravnavanem obdobju še naprej pridobival tržni delež, ki je v OPP presegel 50 %. Preiskava je razkrila, da je ta uvoz potekal po dampinških cenah z znatno stopnjo dampinga. Tudi cene kitajskega uvoza so ostale ves čas pod cenami industrije Unije in so nelojalno nižale prodajne cene Unije za več kot 10 % (brez upoštevanja veljavnih ukrepov).

(78)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 34 in 35 je analiza razpoložljivih zmogljivosti v LRK pokazala, da je izkoriščenost proizvodne zmogljivosti v obravnavanem obdobju ostala nizka. Ugotovljeno je bilo, da je bila ocenjena presežna zmogljivost proizvodnje več kot trikrat večja od trga Unije. V skladu z informacijami iz zahtevka za pregled je za zadevni izdelek v LRK obstajal le omejen trg.

(79)

Glede na trende uvoza in prosto zmogljivost, ki je na voljo v LRK, bo EU v prihodnosti verjetno pritegnila nadaljnji uvoz iz LRK. Dejstvo, da je trg EU privlačen za kitajske izvoznike, se kaže z razvojem iz leta 2009, ko je bilo pomanjkanje proizvodnje v EU zaradi prestrukturiranja sektorja delno zapolnjeno z dodatnim uvozom iz LRK.

(80)

Ta položaj lahko še poslabša dejstvo, da so se na trgu ZDA obstoječi protidampinški ukrepi za TCCA iz LRK nedavno podaljšali. Zato je mogoče pričakovati, da bo zaradi izteka protidampinškega ukrepa v EU trg Unije postal še bolj privlačen.

(81)

Industrija Unije že več let trpi škodo zaradi učinkov kitajskega dampinškega uvoza LRK in je trenutno še vedno v negotovih gospodarskih razmerah.

(82)

Kot je bilo ugotovljeno, je preiskava pokazala, da se je škodljiv položaj industrije Unije v obravnavanem obdobju nadaljeval. Nadaljevanje škode je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe samo po sebi dober pokazatelj, da se bo škoda verjetno nadaljevala v prihodnosti, kar pomeni, da je treba ukrepe ohraniti.

(83)

Glede na prosto zmogljivost v LRK in privlačnost trga Unije se bo rastoči trend velikega uvoza iz LRK po dampinških cenah, ki znatno nelojalno niža prodajne cene proizvajalcev Unije, ob ukinitvi ukrepov verjetno nadaljeval.

(84)

Če se veljavni ukrepi ne podaljšajo, se bo položaj industrije Unije poslabšal in njen obstoj ogrozil. Zato se sklene, da obstaja velika verjetnost nadaljevanja škode industriji Unije, če se obstoječi ukrepi ukinejo.

(85)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih vpletenih interesov, tj. interesov proizvajalcev Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(86)

Treba je opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(87)

Na podlagi navedenega je bilo proučeno, ali bi bilo mogoče v tem posebnem primeru kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja dampinga in škode jasno skleniti, da ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(88)

Glede na sklepe o položaju industrije Unije iz uvodne izjave 66 in v skladu z argumenti glede analize verjetnosti nadaljevanja škode iz uvodnih izjav 78 do 81 se lahko šteje, da bo iztek veljavnih ukrepov vodil v nadaljnje poslabšanje gospodarskega položaja industrije TCCA Unije, na katerega sta škodljivo vplivala dampinški uvoz iz LRK in svetovna gospodarska kriza.

(89)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi v takem primeru okrevala od škodljivega učinka preteklega dampinga, ki ga je gospodarska kriza še poslabšala. Ukinitev ukrepov pa bi zaustavila okrevanje industrije Unije in resno ogrozilo njeno finančno trdnost in posledično njen obstoj ter tako zmanjšalo zalogo in konkurenco na trgu.

(90)

Stik je bil vzpostavljen z vsemi znanimi uporabniki, uvozniki, predelovalci in akterji v industriji nadaljnje proizvodnje TCCA.

(91)

Javila sta se samo dva uporabnika, ki sta izrazila svojo podporo nadaljevanju veljavnih ukrepov. Slednji je trdil, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo negativnega vpliva na konkurenco na trgu Unije, temveč nasprotno, da bi industriji uporabnikov omogočil dostop do več konkurenčnih dobaviteljev po tržnih cenah. Ker se v tem primeru ni javila nobena druga stran, ni dokazov, da bi ohranitev protidampinških ukrepov v tem primeru resno vplivala na uvoznike in uporabnike v Uniji.

(92)

Nadaljevanje ukrepov bo industriji Unije verjetno pomagalo s posledičnimi pozitivnimi vplivi na konkurenčne pogoje na trgu Unije ter na okrepitev sektorja po gospodarski krizi in restrukturiranju. Nadaljevanje ukrepov bo verjetno koristilo tudi uporabnikom in uvoznikom, ker bi še naprej omogočalo širok obseg konkurenčnih dobaviteljev na trgu Unije.

(93)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti nadaljevanju zadevnih ukrepov.

(94)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(95)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz TCCA s poreklom iz LRK–