9.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 204/11

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 118/2011 z dne 10. februarja 2011 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 6. aprila 2010 vložila družba Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka postopka.

(3)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 7 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave škode).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o uvedbi začasnih protidampinških ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Stranem, ki so to zahtevale, zlasti dvema uvoznikoma in tajskemu proizvajalcu, je bila dana možnost zaslišanja.

(5)

Komisija je nadaljevala z zbiranjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve glede dampinga, škode, vzročnosti in interesa Unije. Poleg preverjanj iz uvodne izjave 6 začasne uredbe je bilo izvedeno dodatno preverjanje v prostorih družbe Rima Benelux Holding BV, edinega uporabnika, ki je v preiskavi sodeloval z odgovorom na vprašalnik za uporabnike.

(6)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske in dokončno pobiranje varščin, zavarovanih z začasno dajatvijo. Določen je bil tudi rok, v katerem so lahko po tem razkritju predložile svoja stališča.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile preučene in ustrezno upoštevane.

(8)

Ker ni bilo nobenih pripomb v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnim izdelkom, se uvodne izjave 8 do 11 začasne uredbe potrdijo.

(9)

Spomniti je treba, da je, kot je razloženo v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, v preiskavi sodeloval samo en tajski proizvajalec izvoznik in da je njegov izvoz v Unijo med OP obsegal ves tajski izvoz v Unijo. Proizvajalec izvoznik in en sodelujoči nepovezani uvoznik sta trdila, da je neodvisni zunanji strokovnjak, ki je Komisiji pomagal med obiskom proizvajalca izvoznika na kraju samem, v svojem poročilu naredil nekaj napak v izračunih. Ena od nalog strokovnjaka je bila preveriti postopek nanašanja nikljevih prevlek in količino surovin, ki jih je proizvajalec izvoznik porabil v različnih fazah proizvodnje. Kot je navedeno v uvodni izjavi 15 začasne uredbe, je preiskava pokazala, da je proizvajalec izvoznik predložil nepopolne in nepravilne informacije v zvezi s pomembnimi elementi svojih proizvodnih stroškov in drugih surovin. Komisija je preučila trditve proizvajalca izvoznika in enega uvoznika glede napak v izračunih v poročilu strokovnjaka in ugotovila, da niso utemeljene. Zato se potrdijo ugotovitve, določene v uvodni izjavi 15 začasne uredbe.

(10)

Proizvajalec izvoznik in en uvoznik sta nasprotovala tudi začasnim ugotovitvam iz uvodnih izjav 19 in 20 začasne uredbe. Zlasti sta trdila, da je metodologija, ki je bila uporabljena za začasno določitev normalne vrednosti za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, pretirana, saj je napačno temeljila na aritmetičnem povprečju normalnih vrednosti. Komisija je sprejela trditev, prilagodila metodologijo in popravila izračun normalnih vrednosti za te druge vrste, pri čemer je upoštevala ponudbo izdelkov tajskega proizvajalca, ki natančneje odraža njegov položaj.

(11)

Proizvajalec izvoznik je nadalje trdil, da so stopnje, uporabljene za prodajne, splošne in upravne stroške, in stopnji dobička 16 % oziroma 8 % previsoke. Proizvajalec izvoznik je trdil, da stopnja prodajnih, splošnih in upravnih stroškov ne bi smela presegati 12,59 %, kar bi odražalo njegove lastne prodajne, splošne in upravne stroške brez notranjih prevoznih stroškov.

(12)

S tem v zvezi je treba spomniti, kot je opisano v uvodnih izjavah 15 do 17 začasne uredbe, da proizvajalec izvoznik ni sodeloval v preiskavi in posledično ni zagotovil podatkov o svojih celotnih prodajnih, splošnih in upravnih stroških. V teh okoliščinah in glede na to, da podjetje ni zagotovilo nadaljnjih informacij o celotnih prodajnih, splošnih in upravnih stroških podjetja, se je Komisija odločila, da se bo še naprej zanašala na informacije, navedene v pritožbi. Poleg tega se je, na podlagi razpoložljivih informacij in v kolikor jih je bilo mogoče preveriti, za stopnjo prodajnih, splošnih in upravnih stroškov v višini 16 % štelo, da je razumna. Zato je bila trditev zavrnjena.

(13)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da je bila stopnja dobička v višini 8 %, ki je bila uporabljena v začasnem izračunu, previsoka in da bi bilo namesto tega treba uporabiti stopnjo dobička v višini 5 %. Predstavljene trditve so bile, da je bila stopnja dobička v višini 5 % uporabljena za ciljni dobiček v analizi škode in da bi bila stopnja dobička v višini 5 % v skladu s prejšnjimi preiskavami istega izdelka. Glede prve trditve je Komisija ugotovila, da določanje ciljnega dobička za industrijo Unije in stopnja dobička, uporabljena za določanje normalne vrednosti, ne temeljita na isti logiki in zato ni treba, da sta enaki. Glede druge trditve se je Komisija strinjala, da je obstajalo nekaj razlogov za uporabo enake stopnje dobička, kot je bila uporabljene v prejšnjih preiskavah o istem izdelku, in se je odločila, da to trditev sprejme ter ustrezno spremeni stopnjo dobička, uporabljeno pri izračunu normalnih vrednosti.

(14)

Po končnem razkritju sta industrija Unije in proizvajalec izvoznik predložila nekaj pripomb. Industrija Unije se ni strinjala s popravkom stopnje dobička z utemeljitvijo, da stopnja dobička v višini 5 % ne bi zadoščala za pokritje zahtev glede dobičkonosnosti treh povezanih podjetij, ki so vključena v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, vendar ni predložila nobenih drugih trdnih argumentov. Zato je bila trditev zavrnjena.

(15)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da stroški amortizacije, gradnje in zavarovanja, ki so bili uporabljeni pri izračunu normalne vrednosti ene vrste, niso bili enaki kot tisti, ki so bili uporabljeni za druge vrste in da bi morale biti za vse vrste uporabljene iste številke. Komisija je preverila trditev in dejansko našla napako v izračunu. Vendar je bila v nasprotju s trditvijo proizvajalca izvoznika napaka narejena pri izračunu normalne vrednosti drugih vrst izdelka. Narejen je bil ustrezen popravek normalne vrednosti za druge vrste.

(16)

Proizvajalec izvoznik je tudi trdil, da pri normalnih vrednostih za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, ni bila v celoti upoštevana dejanska ponudba izdelkov proizvajalca izvoznika. S tem v zvezi je proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, da bi moralo biti tehtano povprečje ugotovljenih normalnih vrednosti uporabljeno za druge vrste in tako odražati dejansko ponudbo izdelkov proizvajalca izvoznika. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10, se je Komisija strinjala, da preveri izračun normalnih vrednosti za te druge vrste, da bi upoštevala dejansko ponudbo izdelkov tajskega proizvajalca, in izračunana je bila normalna vrednost za male, srednje velike in velike obročne mehanizme za vezavo, ne glede na dejanski obseg prodaje vsake vrste izdelka. Vendar je Komisija zaradi pomanjkanja utemeljenih razlogov zavrnila trditev, da bi moral biti upoštevan tudi faktor tehtanja na podlagi prodaje izvoznika v Unijo.

(17)

Poleg tega je proizvajalec izvoznik trdil, da je metoda Komisije za izračunavanje normalne vrednosti na podlagi dolžine obročnih mehanizmov za vezavo nenatančna in nepopolna, ter predlagal novo metodo izračuna povprečij, ki bi natančneje upoštevali njihove različne dolžine. Kot je razloženo v uvodni izjavi 16, je Komisija izračunala normalno vrednost za vrste, razen tistih, za katere je bila določena posebna normalna vrednost, in izračunala normalne vrednosti, ki odražajo male, srednje velike in velike obročne mehanizme za vezavo. Ugotovljeno je bilo, da je izračun izvoznika pomanjkljiv in usmerjen k rezultatom. Zato je bila trditev zavrnjena.

(18)

Razen navedenih sprememb in ker v zvezi s tem ni drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 15 do 20 začasne uredbe v zvezi z določitvijo normalne vrednosti dokončno potrdi.

(19)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da valuta, uporabljena za primerjavo prevoznih stroškov v izračunu dampinga, ni bila pravilna. Komisija je to trditev sprejela.

(20)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 21 do 24 začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvoznih cen in primerjavo izvoznih cen z ustrezno normalno vrednostjo dokončno potrdi.

(21)

Proizvajalec izvoznik je trdil, da pri izračunu stopnje dampinga ni bila upoštevana posebna normalna vrednost za dve vrsti. Trditev je bila sprejeta in ustrezno popravljena.

(22)

Glede na zgoraj navedene spremembe izračuna normalne vrednosti in primerjavo, ter po popravku navedene napake v izračunu v zvezi z zgoraj omenjeno izvozno ceno, je dokončno določen znesek dampinga, izražen kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, naslednji:

(23)

Ker je ves tajski izvoz zadevnega izdelka v Unijo opravil sodelujoči proizvajalec izvoznik, se je štelo, da bi se morala preostala stopnja dampinga določiti v višini stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika, torej na stopnji 16,3 %.

(24)

Ker v zvezi z opredelitvijo industrije Unije ni bilo nobenih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 28 do 32 začasne uredbe.

(25)

Tajski proizvajalec in več uvoznikov so izrazili dvome glede gibanj potrošnje Unije, ugotovljenih v začasni uredbi. Zlasti so trdili, da se je potrošnja zmanjšala bolj, kot je bilo začasno ugotovljeno (za okoli 30 %). Zaprosili so tudi za pojasnila glede metodologije, ki jo je Komisija uporabila pri določanju potrošnje, ker so obročni mehanizmi za vezavo vključeni v carinsko tarifno številko, ki vključuje druge izdelke.

(26)

Omeniti bi bilo treba, da čeprav so te zainteresirane strani ugovarjale ugotovitvam v zvezi s potrošnjo, v podporo svojih trditev niso predložile nobenih podpornih dokazov ali podatkov. Prav tako niso izpostavile nobenih metodoloških napak.

(27)

Glede metodologije bi bilo treba spomniti, kot je navedeno v uvodni izjavi 33 začasne uredbe, da je bila potrošnja ugotovljena na podlagi preverjenih podatkov o prodaji, predloženih v odgovorih na vprašalnik sodelujočih strani (dveh proizvajalcev Unije in tajskega izvoznika za obdobje 2008–OP) na vprašalnik in na podlagi podatkov Eurostata za preostali uvoz. Glede na to, da se za obročne mehanizme za vezavo iz drugih virov uporabljajo protidampinški ukrepi, so uvozi (iz vseh virov) v podatkovni bazi carinske tarife (TARIC) navedeni pod tarifnimi podštevilkami, ki so v veliki meri specifične za izdelek v preiskavi. Te podštevilke so bile uporabljene, da se zagotovi upoštevanje samo uvoza zadevnega izdelka, kljub manjši posodobitvi opredelitve izdelka v tej preiskavi.

(28)

Poleg tega je, glede na to, da so podatki Eurostata izraženi v kilogramih, potrošnja pa je bila izračunana v kosih, en uvoznik zahteval pojasnila glede metodologije, uporabljene za pretvorbo kilogramov v kose. Zato je treba pojasniti, da je bil uporabljen faktor pretvorbe 50 gramov/kos, kar je v skladu s prejšnjimi preiskavami in za kar je bilo ob primerjavi z informacijami, ki jih je predložil tajski proizvajalec izvoznik, ugotovljeno, da je razumno. Dodati bi bilo treba tudi, da bi v primeru, če bi Komisija uporabila natančno povprečno težo na kos v skladu z informacijami, ki jih je predložil tajski proizvajalec izvoznik, uvoz iz Tajske med celotnim obdobjem preiskave škode pokazal precej večji porast tako glede absolutnega obsega (za 25 % v primerjavi z 19 %, ugotovljenimi v začasni uredbi) kot tržnega deleža (z 11,8 % na 15,5 % v primerjavi z 12,0 % na 15,0 %, ugotovljenimi v začasni uredbi).

(29)

En uvoznik je trdil, da se je med obdobjem preiskave škode tajski uvoz dejansko zmanjšal za 40 %, vendar je ta trditev temeljila na uvozni vrednosti – in ne obsegu – za celotno carinsko oznako, s čimer so bili vključeni izdelki, ki niso predmet preiskave. To trditev je bilo treba zavrniti.

(30)

Glede na navedeno se ugotovitve iz uvodnih izjav 33 do 40 začasne uredbe v zvezi s potrošnjo Unije (ki se je med letom 2008 in OP zmanjšala za več kot 15 %) in uvozom iz Tajske, potrdijo.

(31)

En uvoznik je trdil, da je bila analiza škode pristranska, ker bi bilo treba slab finančni položaj industrije Unije obravnavati v povezavi s položajem enega od njenih povezanih podjetij, ki domnevno ustvarja dobiček s poslovno dejavnostjo na področju obročnih mehanizmov za vezavo. S tem v zvezi je treba spomniti, da bi se morala analiza škode osredotočiti samo na prodajo industrije Unije na trgu Unije zadevnega izdelka, proizvedenega v Uniji. Ker, kot je navedeno v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, zadevno povezano podjetje ni proizvajalec v Uniji in večinoma trguje z izdelki, ki nimajo porekla v Unije, se ga za namene analize škode ne bi smelo upoštevati.

(32)

Brez poseganja v navedeno je treba kljub temu poudariti, da uvoznik ni predložil nobenih informacij, ki bi pokazale, da je navedeno povezano podjetje v dobrem finančnem položaju. Nasprotno, podatki, pridobljeni med preiskavo, kažejo, da se je v obdobju preiskave obseg prodaje obročnih mehanizmov za vezavo tega podjetja prav tako znatno zmanjšal.

(33)

Ob upoštevanju navedenega in ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se uvodne izjave 41 do 57 začasne uredbe potrdijo in se ugotovi, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(34)

Čeprav so nekatere zainteresirane strani ugovarjale začasnim ugotovitvam glede učinka drugih dejavnikov (glej v nadaljevanju), nobena ni ugovarjala začasni ugotovitvi, da je dampinški uvoz iz Tajske industriji Unije povzročil škodo. Zato se potrdijo uvodne izjave 58 do 64 začasne uredbe.

(35)

Nekatere zainteresirane strani so ugovarjale začasnim ugotovitvam glede učinka drugih dejavnikov in trdile, da bi bili izmenično glavni vzroki za škodo zmanjšanje povpraševanja, konkurenca med proizvajalci Unije, uvoz iz Indije in samopovzročena škoda.

(36)

Glede zmanjšanja povpraševanja je naveden sklic na uvodne izjave 25 do 30, ki potrjujejo gibanje potrošnje, ugotovljeno v začasni uredbi. Trditve, da so bili učinki zmanjšanja povpraševanja podcenjeni, je treba zato zavrniti. Kljub temu je treba spomniti, da je bilo v uvodni izjavi 67 začasne uredbe ugotovljeno, da bi zmanjšanje povpraševanja dejansko lahko prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije, čeprav je bil ta učinek močno okrepljen z učinkom dampinškega uvoza. Vendar učinek zmanjšanega povpraševanja ni bil tako velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo.

(37)

Tajski izvoznik je tudi trdil, da je škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročila tudi konkurenca med proizvajalci Unije. To je v glavnem zato, ker je izguba tržnega deleža industrije Unije sovpadala s povečanjem tržnega deleža drugega proizvajalca Unije.

(38)

S tem v zvezi drži, tudi če izračuni, ki jih je predložil tajski izvoznik, niso popolnoma pravilni, da se je na splošno med obdobjem preiskave škode tržni delež drugega proizvajalca prav tako povečal. Vendar bi bilo treba spomniti, da ta proizvajalec, kot je navedeno v uvodni izjavi 30 začasne uredbe, uvaža znatne količine obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Zanimivo je, da je proizvajalec v letu, v katerem je povečal svojo prodajo izdelkov, proizvedenih v Uniji, in tržne deleže, znatno povečal tudi prodajo obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Dejansko je celo postal pomemben uvoznik tajskih obročnih mehanizmov za vezavo, saj je v zadevnem letu kupil velik del tajskega izvoza. Zato tudi če je drugi proizvajalec Unije dejansko uspel prevzeti nekaj tržnega deleža industrije Unije, ni težko priti do zaključka, da je temu podjetju to uspelo zato, ker je imelo korist tudi od dampinškega uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske. Spomniti je treba, da je bil ta proizvajalec izključen iz opredelitve industrije Unije zaradi svojih pomembnih uvoznih dejavnosti glede na njegovo lastno proizvodnjo.

(39)

Poleg tega so trditev, ki je že obravnavana v uvodni izjavi 69 začasne uredbe, da je indijski uvoz prav tako povzročil škodo industriji Unije, že ponovile zainteresirane strani. To je temeljilo na dejstvu, da ima Indija približno 50 % delež trga Unije, tj. trikrat več kot Tajska, in da so se ustrezne povprečne cene med letom 2009 in OP znižale za 3 %, cene Unije pa nelojalno znižale za 24 %. Poudarjeno je bilo tudi, da je znaten del indijskega uvoza kupilo podjetje, povezano z industrijo Unije.

(40)

Vendar pa glede tega niso bili navedeni nobeni novi argumenti in te trditve so bile obravnavane že v začasni uredbi. Tudi če je bila absolutna stopnja indijskega uvoza dejansko precej višja od stopnje uvoza iz Tajske, je bilo v začasni uredbi prikazano, da se je ta uvoz razvijal drugače: medtem ko se je tajski uvoz v obdobju preiskave škode na splošno povečal, tako v absolutnem kot relativnem smislu, se je uvoz iz Indije zmanjšal (za skoraj 10 %), prav tako pa so se nekoliko zmanjšali tudi tržni deleži. Poleg tega je bila indijska povprečna raven cene višja od tajske uvozne cene. Poleg tega je bilo, tudi če podjetje, povezano z industrijo Unije, uvaža obročne mehanizme za vezavo iz Indije, med preiskavo ugotovljeno, da se je raven tega uvoza z leti znatno znižala, kot je navedeno v uvodni izjavi 32.

(41)

Več zainteresiranih strani je tudi trdilo, da je pritožnik izgubil svoje stranke, ker je postal aktiven na prodajnem trgu preko svojega matičnega podjetja Ring International Holding (RIH), in da bi bilo treba prodajo obročnih mehanizmov za vezavo povezanim podjetjem skrbno preučiti, ker naj ne bi bila opravljena na podlagi prostega dogovarjanja. Te trditve so bile zavrnjene, ker niso bile utemeljene, in preiskava je pokazala, da je bila prodaja povezanim podjetjem v primerjavi s skupno prodajo zanemarljiva.

(42)

Na podlagi navedenega se začasni sklepi iz uvodnih izjav 65 do 76 začasne uredbe potrdijo. Četudi so imeli na položaj industrije Unije poleg uvoza nekaj vpliva tudi drugi dejavniki, se na podlagi analize, pri kateri so bili učinki vseh znanih dejavnikov ustrezno prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, zaključi, da je dampinški uvoz iz Tajske povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(43)

Dva od petih uvoznikov, ki so sodelovali med preiskavo, sta se odzvala na razkritje začasnih ugotovitev in predložila pisne pripombe. Eden izmed teh uvoznikov je zaprosil za zaslišanje, enako pa je storil tudi še en drug uvoznik. Komisija se je tudi odločila, da bo opravila obisk v prostorih edinega uporabnika, ki je sodeloval v preiskavi.

(44)

Glede uvodnih izjav 79 do 90 začasne uredbe v zvezi z opisom trga in dela, povezanega z interesom industrije Unije, ni bilo nobenih pripomb.

(45)

Najprej je treba spomniti, da je bilo v začasni uredbi ugotovljeno, da bi lahko imela uvedba ukrepov znaten negativen vpliv samo na položaj enega uvoznika, ki obročne mehanizme za vezavo tudi proizvaja v Uniji. Ta uvoznik se ni odzval na uvedbo začasnih ukrepov.

(46)

Drug uvoznik, ki je prav tako zaprosil za zaslišanje, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje, je izrazil dvom predvsem glede izračuna dampinške stopnje, analize škode in izračuna potrošnje Unije. Vendar ni predložil nobene nove pripombe glede analize interesa Unije.

(47)

Tretji uvoznik, ki predstavlja 20 % skupnega uvoza iz Tajske, je zaprosil za zaslišanje, med katerim je razložil, da v nasprotju z informacijami, ki so bile predhodno predložene med preiskavo, ni prenehal z vsemi dejavnostmi, povezanimi z obročnimi mehanizmi za vezavo – kot je navedeno v uvodni izjavi 92 začasne uredbe – ampak jih je prestavil v drugo pisarno. Med zaslišanjem je ta uvoznik pojasnil, da je njegova poslovna dejavnost, povezana z obročnimi mehanizmi za vezavo, samo dopolnilna njegovi osnovni poslovni dejavnosti, ki vključuje druge izdelke, in ni izključil uvoza obročnih mehanizmov iz Tajske, tudi če se uvedejo ukrepi. Vendar bo to zaradi režijskih stroškov njegovega velikega distribucijskega omrežja odvisno od stopnje protidampinških dajatev in možnosti, da zviša cene kupcem. Druga možnost je, da glede na majhen pomen te dejavnosti v primerjavi z njegovo celotno dejavnostjo ta uvoznik ne bi utrpel znatnih negativnih posledic zaradi prenehanja poslovne dejavnosti, povezane z obročnimi mehanizmi za vezavo.

(48)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je bil odgovor edinega sodelujočega uporabnika na vprašalnik preverjen med obiskom njegovih prostorov po uvedbi začasnih ukrepov. Ta uporabnik nabavlja pri različnih virih, vključno z Unijo, Indijo in Tajsko. Uvažal je tudi iz Kitajske, vendar je od uvedbe protidampinških dajatev zamenjal vir dobave.

(49)

Tajski uvoz predstavlja približno 10 % njegove skupne nabave obročnih mehanizmov za vezavo in podjetje se je odločilo, da od uvedbe začasnih ukrepov ne bo več uvažalo tajskih izdelkov. Tudi če se zaenkrat ne zdi, da bi ukrepi znatno vplivali na njegov gospodarski položaj, je podjetje kljub vsemu obžalovalo omejitev njegovih virov dobave in zlasti dejstvo, da se ne more več vedno zanašati na kratkoročno dobavo obročnih mehanizmov za vezavo.

(50)

Zainteresirane strani so ponovile svojo trditev, obravnavano v začasni uredbi, da bi uvedba ukrepov vodila v omejene vire dobave na trgu Unije. Zato je treba ponoviti, da je preiskava pokazala, da je za trg Unije značilno omejeno število akterjev: en proizvajalec je v Indiji, en na Tajskem, dva v Uniji in nekaj jih je na Kitajskem. Namen protidampinških ukrepov je vzpostaviti pošteno konkurenco na trgu Unije in ne preprečiti uvoz. To se lahko dejansko odrazi v znižanju ravni uvoza, pri čemer ukrepi preprečujejo za trgovino izkrivljajočo naravo tega uvoza. Vendar to samo po sebi ni zadosten razlog za dvom v uvedbo ukrepov proti dampinškemu uvozu. Lahko bi celo trdili, da bi bilo treba za zagotovitev nadaljnjega dolgoročnega obstoja vseh virov dobave na trgu Unije zagotoviti pošteno konkurenco.

(51)

Pričakuje se, da bo s stopnjo dokončne dajatve, ki je nižja od začasne, tajski uvoz še vedno lahko vstopil na trg Unije, preiskava pa je pokazala, da obstajajo tudi drugi viri dobave, pa čeprav v omejenem številu.

(52)

Glede na navedeno in ker v zvezi s tem ni drugih pripomb, se uvodne izjave 77 do 110 začasne uredbe potrdijo in se zaključi, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi dokončnih ukrepov na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske.

(53)

Ker ni bilo nobenih pripomb glede stopnje odprave škode, se uvodne izjave 111 do 114 začasne uredbe potrdijo.

(54)

Glede zneska dajatve, potrebnega za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bila predložena pripomba, da bi bilo treba protidampinško dajatev znižati na 6 %, saj indijski uvoz domnevno ni dampinški in je za 6 % višji od tajskega uvoza. S tem v zvezi je treba spomniti, da namen protidampinških dajatev ni izravnati cene s tistimi iz drugih virov, ampak odpraviti izkrivljajoče učinke škodljivega dampinga.

(55)

Na podlagi ugotovitev v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije ter v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi bilo treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji najnižje ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom manjše dajatve. V tem primeru bi bilo treba stopnjo dajatve določiti na ugotovljeni stopnji dampinga. Ta je bila izračunana na 16,3 % in se je od začasne faze znatno zmanjšala.

(56)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dokončne protidampinške dajatve za sodelujočega izvoznika 16,3 %.

(57)

Glede na razsežnost ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, se zdi nujno, da bi se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrali v obsegu zneska dajatve, dokončno uvedene s to uredbo. Ker je dokončna dajatev nižja od začasne dajatve, bi bilo treba zneske, ki so zavarovani in presegajo dokončno stopnjo dajatve, sprostiti –