EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011R0458

Uredba Komisije (EU) št. 458/2011 z dne 12. maja 2011 o zahtevah za homologacijo za motorna vozila in njihove priklopnike glede na namestitev pnevmatik ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila Besedilo velja za EGP

UL L 124, 13.5.2011, p. 11–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 05/07/2022; razveljavil 32019R2144

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/458/oj

13.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 124/11


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 458/2011

z dne 12. maja 2011

o zahtevah za homologacijo za motorna vozila in njihove priklopnike glede na namestitev pnevmatik ter o izvajanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o zahtevah za homologacijo za splošno varnost motornih vozil, njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (1), in zlasti člena 14(1)(a) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 661/2009 je posamična uredba za namene postopka homologacije, določenega z Direktivo 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (2).

(2)

Uredba (ES) št. 661/2009 razveljavlja Direktivo Sveta 92/23/EGS z dne 31. marca 1992 o pnevmatikah za motorna vozila in priklopnike ter njihovi vgradnji (3). Zahteve iz navedene direktive je treba prenesti v to uredbo ter jih po potrebi prilagoditi znanstvenemu in tehničnemu razvoju.

(3)

Področje uporabe te uredbe mora biti v skladu s področjem uporabe Direktive 92/23/EGS. Uredba mora zato zajemati vozila kategorij M, N in O.

(4)

Uredba (ES) št. 661/2009 določa osnovne zahteve za homologacijo motornih vozil v zvezi z namestitvijo pnevmatik. Zato je treba določiti posebne postopke, preskuse in zahteve za tako homologacijo, da se zagotovi, da pnevmatike, nameščene na vozilo, ustrezajo značilnostim obremenitve, hitrosti in uporabe zadevnega vozila.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Tehničnega odbora za motorna vozila –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za motorna vozila kategorij M, N in O, kot je opredeljeno v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„tip vozila glede na namestitev pnevmatik“ pomeni vozila, ki se ne razlikujejo v bistvenih vidikih, kot so: tipi pnevmatik, oznake najmanjše in največje velikosti pnevmatik, mere koles, globino naleganja platišča, dovoljena hitrost in obremenitev glede na nameščene pnevmatike ter značilnosti okrovov koles.

2.

„tip pnevmatike“ pomeni vrsto pnevmatik, ki se ne razlikujejo v naslednjih bistvenih značilnostih:

(a)

razred pnevmatike: C1, C2 ali C3, kot je opredeljeno v členu 8(1) Uredbe (ES) št. 661/2009;

(b)

pri pnevmatikah razreda C1 značilnosti tipa pnevmatike, kot je opredeljeno v odstavku 2.1 Pravilnika UN/ECE št. 30 (4);

(c)

pri pnevmatikah razreda C2 ali C3 značilnosti tipa pnevmatike, kot je opredeljeno v odstavku 2.1 Pravilnika UN/ECE št. 54 (5);

3.

„oznaka velikosti pnevmatike“ pomeni oznako, kot je opredeljena v odstavku 2.17 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavku 2.17 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

4.

„globina naleganja platišča“ pomeni razdaljo med naležno površino pesta in središčnico platišča;

5.

„zgradba pnevmatike“ pomeni tehnične značilnosti karkase pnevmatike;

6.

„običajna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko ali pnevmatiko s podaljšano mobilnostjo, namenjeno za običajno cestno uporabo;

7.

„pnevmatika s podaljšano mobilnostjo“ pomeni pnevmatiko, kot je opredeljena v odstavku 2.4.3 Pravilnika UN/ECE št. 64 (6);

8.

„zasilna rezervna pnevmatika“ pomeni pnevmatiko, ki se razlikuje od pnevmatike za namestitev na katero koli vozilo za običajne vozne razmere in je namenjena samo za začasno uporabo v omejenih voznih razmerah;

9.

„kolo“ pomeni celotno kolo, sestavljeno iz platišča in diska;

10.

„zasilno rezervno kolo“ pomeni kolo, ki se razlikuje od običajnih koles na tipu vozila;

11.

„enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike;

12.

„standardna enota“ pomeni enoto, ki se lahko namesti na vozilo za običajno uporabo;

13.

„rezervna enota“ pomeni enoto, namenjeno za nadomestitev standardne enote v primeru njene okvare; rezervna enota je lahko ena od naslednjih enot:

14.

„standardna rezervna enota“ pomeni sklop kolesa in pnevmatike z enako oznako velikosti kolesa in pnevmatike, globino naleganja platišča in zgradbo pnevmatike, kot jih ima enota, nameščena na isti položaj na osi in na zadevno varianto ali izvedenko vozila za običajno uporabo, vključno s kolesi, ki so proizvedena iz drugih materialov in za katere se lahko uporabijo druge vrste matic ali vijakov, sicer pa je enaka kolesu, namenjenemu za običajno uporabo;

15.

„zasilna rezervna enota“ pomeni sklop katerega koli kolesa in pnevmatike, ki ni zajet v opredelitvi standardne rezervne enote in je zajet v enem od opisov zasilnih rezervnih enot iz odstavka 2.10 Pravilnika UN/ECE št. 64;

16.

„simbol za hitrostni razred“ pomeni simbol, kot je opredeljen v odstavku 2.29 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavku 2.28 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

17.

„indeks nosilnosti“ pomeni vrednost, povezano z največjo dovoljeno obremenitvijo pnevmatike glede na opredelitev iz odstavka 2.28 Pravilnika UN/ECE št. 30 za pnevmatike razreda C1 in odstavka 2.27 Pravilnika UN/ECE št. 54 za pnevmatike razreda C2 in C3;

18.

„največja dovoljena obremenitev“ pomeni največje breme, ki ga pnevmatika lahko prenese pri uporabi v skladu z zahtevami za uporabo, kot jih določi proizvajalec pnevmatike.

Člen 3

Določbe za ES-homologacijo vozila v zvezi z namestitvijo pnevmatik

1.   Proizvajalec ali njegov zastopnik pri homologacijskem organu vloži vlogo za ES-homologacijo vozila v zvezi z namestitvijo pnevmatik.

2.   Vloga mora biti pripravljena v skladu z vzorčnim opisnim listom iz dela 1 Priloge I.

3.   Če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Priloge II k tej uredbi, homologacijski organ podeli ES-homologacijo in izda številko homologacije v skladu s sistemom številčnega označevanja iz Priloge VII k Direktivi 2007/46/ES.

Država članica ne sme dodeliti iste številke drugemu tipu vozila.

4.   Za namene odstavka 3 homologacijski organ izda certifikat o ES-homologaciji, pripravljen v skladu z vzorcem iz dela 2 Priloge I.

Člen 4

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. maja 2011

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 200, 31.7.2009, str. 1.

(2)  UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(3)  UL L 129, 14.5.1992, str. 95.

(4)  UL L 201, 30.7.2008, str. 70.

(5)  UL L 183, 11.7.2008, str. 41.

(6)  UL L 310, 26.11.2010, str. 18.


PRILOGA I

Upravne določbe za homologacijo vozil v zvezi z namestitvijo pnevmatik

DEL 1

Opisni list

VZOREC

Opisni list št. … o ES-homologaciji vozila v zvezi z namestitvijo pnevmatik.

Naslednji podatki, kjer so potrebni, se predložijo v treh izvodih skupaj s seznamom vsebine. Morebitne risbe morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu ter v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote iz tega opisnega lista upravljani elektronsko, morajo biti dodani podatki o njihovem delovanju.

0.   SPLOŠNO

0.1   Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2   Tip: …

0.2.1   Trgovske oznake (če obstajajo): …

0.3   Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (1): …

0.3.1   Mesto te oznake: …

0.4   Kategorija vozila (2): …

0.5   Ime in naslov proizvajalca: …

0.8   Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja): …

1.   SPLOŠNE KONSTRUKCIJSKE ZNAČILNOSTI VOZILA

1.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila: …

1.3   Število osi in koles: …

1.3.1   Število in lega osi z dvojnimi kolesi: …

1.3.2   Število in položaj krmiljenih osi: …

1.3.3   Pogonske osi (število, položaj, povezava): …

2.   MASE IN MERE (3)  (4)

2.3   Koloteki in širine osi

2.3.1   Kolotek vsake krmiljene osi (5): …

2.3.2   Kolotek vseh drugih osi (5): …

2.3.3   Širina najširše zadnje osi: …

2.3.4   Širina skrajne prednje osi (merjena med skrajnimi zunanjimi točkami pnevmatik, razen izbokline pnevmatik v bližini točke dotika s podlago): …

2.8   Največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila po podatkih proizvajalca (6)  (7): …

2.9   Največja tehnično dovoljena masa na posamezno os: …

2.11.5   Vozilo je/ni (8) primerno za vleko bremena

4.7   Največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (v km/h) (9): …

6.   OBESITEV KOLES

6.6   Pnevmatike in platišča

6.6.1   Kombinacije pnevmatik in platišč (10):

(a)

za pnevmatike navesti:

oznake velikosti,

indeks nosilnosti (7),

simbol hitrostnega razreda (7),

koeficient kotalnega upora (izmerjen v skladu z ISO 28580);

(b)

za platišča navesti velikost in globino naleganja.

6.6.1.1   Osi

6.6.1.1.1   Os 1: …

6.6.1.1.2   Os 2: …

itd.

6.6.3   Tlak v pnevmatikah, ki ga priporoča proizvajalec vozila (kPa) …

6.6.4   Opis naprav za oprijem v snežnih razmerah ter kombinacij pnevmatik in platišč na prednjih in/ali zadnjih oseh, primernih za tip vozila, kot jih priporoča proizvajalec: …

6.6.5   Kratek opis zasilne rezervne enote (če obstaja): …

6.6.6   Kratek opis sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah (če je vgrajen): …

9.   NADGRADNJA

9.16   Okrovi koles

9.16.1   Kratek opis vozila glede na okrove koles: …

12.   RAZNO

12.6   Naprave za omejevanje hitrosti

12.6.1   Proizvajalci: …

12.6.2   Tipi: …

12.6.3   Številke homologacije, če so na voljo: …

12.6.4   Hitrost ali območje hitrosti za nastavitev omejitve hitrosti: … km/h

Pojasnila:

DEL 2

Certifikat o ES-homologaciji

VZOREC

Format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Sporočilo o:

ES-homologaciji (11)

razširitvi ES-homologacije (11)

zavrnitvi ES-homologacije (11)

preklicu ES-homologacije (11)

tipa vozila glede na namestitev pnevmatik

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. …/2011

Številka ES-homologacije: …

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

0.1   Znamka (blagovno ime proizvajalca): …

0.2   Tip: …

0.2.1   Trgovske oznake (če obstajajo): …

0.3   Podatki za identifikacijo tipa, če je oznaka na vozilu (12): …

0.3.1   Mesto te oznake: …

0.4   Kategorija vozila (13): …

0.5   Ime in naslov proizvajalca: …

0.8   Imena in naslovi proizvodnih obratov: …

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (po potrebi): …

ODDELEK II

1.   Dodatni podatki: glej Dopolnilo.

2.   Tehnična služba, pristojna za izvajanje preskusov: …

3.   Datum poročila o preskusu: …

4.   Številka poročila o preskusu: …

5.   Morebitne pripombe: glej Dopolnilo.

6.   Kraj: …

7.   Datum: …

8.   Podpis: …

Priloge

:

opisna dokumentacija

poročilo o preskusu


(1)  Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, se ti znaki v dokumentaciji nadomestijo s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(2)  Klasifikacija v skladu z opredelitvami iz dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

(3)  Kadar obstajata tako izvedenka z običajno kabino kot izvedenka s spalno kabino, je treba navesti podatke o masah in merah za obe izvedenki.

(4)  Standard ISO 612: 1978 – Cestna vozila – Mere motornih in vlečenih vozil – Pogoji in opredelitve.

(5)  

(g4)

Opredelitev št. 6.5.

(6)  Za priklopnike ali polpriklopnike in za vozila, povezana s priklopnikom ali polpriklopnikom, ki na napravo za spajanje ali na sedlo delujejo z znatno navpično silo, mora biti ta sila, deljena z standardnim gravitacijskim pospeškom, vključena v največjo tehnično dovoljeno maso.

(7)  Vpisati največje in najmanjše vrednosti za vsako varianto.

(8)  Neustrezno črtati.

(9)  Če pri motornih vozilih proizvajalec vozila dovoli, da se nekatere upravljavske funkcije pred začetkom uporabe vozila ali po njem spremenijo (npr. z nadgradnjo, izbiro, omogočanjem ali onemogočanjem programske ali strojne opreme), zaradi česar se poveča največja hitrost vozila, je treba navesti največjo možno hitrost, ki jo je mogoče doseči z nastavitvijo teh upravljavskih funkcij. Pri priklopnikih je treba navesti največjo dovoljeno hitrost, kot jo je določil proizvajalec vozila.

(10)  Za pnevmatike, označene z napisom ZR pred oznako premera platišča, namenjene za namestitev na vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 300 km/h, je treba navesti enakovredne podatke.

(11)  Neustrezno črtati.

(12)  Če oznake za identifikacijo tipa vsebujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, vsebovanih v tem opisnem listu, se ti znaki v dokumentaciji nadomestijo s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(13)  Kakor je opredeljeno v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

Dopolnilo

k certifikatu o ES-homologaciji št. …

1.

Dodatni podatki:

1.1

Kratek opis tipa vozila glede na konstrukcijo, mere, oblike in uporabljene materiale: …

1.2

Kombinacije pnevmatik in platišč (vključno z velikostjo pnevmatik ter velikostjo in globino naleganja platišč): …

1.3

Simbol najnižjega potrebnega hitrostnega razreda, združljiv z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila, za vsako varianto (za pnevmatike, označene z napisom ZR pred oznako premera platišča in namenjene namestitvi na vozila z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 300 km/h, se navedejo enakovredni podatki) …

1.4

Indeks najmanjše nosilnosti, združljiv z največjo tehnično dovoljeno obremenitvijo vsake osi, za vsako varianto (po potrebi popravljen v skladu z odstavkom 3.2.2 Priloge II) …

1.5

Kombinacije pnevmatik in platišč (vključno z velikostjo pnevmatik ter velikostjo in globino naleganja platišč), ki se lahko uporabljajo z napravami za oprijem v snežnih razmerah: …

2.

Vozilo kategorije M1 je/ni (1) primerno za vleko bremena in obremenitev zadnjih pnevmatik je presežena za … %

3.

Vozilo je/ni (1) odobreno v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 64 glede na namestitev zasilne rezervne enote.

3.1

Vozila kategorije M1: da/ne (1), tip 1/2/3/4/5 (1)

3.2

Kategorija vozila N1: da/ne (1), tip 1/2/3/5 (1)

4.

Vozilo je/ni (1) odobreno v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 64 glede na sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah.

4.1

Kratek opis sistema za nadzor tlaka v pnevmatikah (če je vgrajen): …

5.

Opombe: …


(1)  Neustrezno črtati.


PRILOGA II

Zahteve za vozila v zvezi z namestitvijo pnevmatik

1.   SPLOŠNE ZAHTEVE

1.1

V skladu z določbami iz odstavka 5.4 mora vsaka pnevmatika, nameščena na vozilo, po potrebi vključno z rezervno pnevmatiko, izpolnjevati zahteve iz Uredbe (ES) št. 661/2009 in njenih izvedbenih ukrepov.

2.   NAMESTITEV PNEVMATIK

2.1

Vse pnevmatike, ki so običajno nameščene na vozilo, razen morebitnih zasilnih rezervnih enot, morajo imeti enako zgradbo.

2.2

Vse pnevmatike, običajno nameščene na isto os, morajo biti enakega tipa.

2.3

Prostor, v katerem se vrti kolo, mora omogočati neovirano gibanje pri uporabi največje dovoljene velikosti pnevmatik in širine platišča ob upoštevanju najmanjše in največje globine naleganja platišča ter najmanjših in največjih omejitev glede vzmetenja in krmilnega sistema, ki jih določi proizvajalec vozila. Preverjanje se opravi z največjimi in najširšimi pnevmatikami ob upoštevanju ustreznih odstopanj glede mer (tj. največje odstopanje) v povezavi z oznako velikosti pnevmatike, kot je opredeljena v ustreznem pravilniku UN/ECE.

2.4

Tehnična služba se lahko strinja z nadomestnim preskusnim postopkom (npr. virtualnim preskušanjem), da se preveri, ali so zahteve iz odstavka 2.3. iz te priloge izpolnjene.

3.   NOSILNOST

3.1

V skladu z določbami iz odstavka 5 te priloge je največja dovoljena obremenitev posamezne pnevmatike iz odstavka 3.2 te priloge, vključno z rezervno pnevmatiko (če jo vozilo ima), s katero je opremljeno vozilo:

3.1.1

pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami enakega tipa v enem sestavu: enaka vsaj polovici največje tehnično dovoljene osne obremenitve za najbolj obremenjeno os, kot jo določi proizvajalec vozila;

3.1.2

pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami več kot enega tipa v enem sestavu: enaka vsaj polovici največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os;

3.1.3

pri vozilih, opremljenih s pnevmatikami razreda C1 z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,27-kratniku največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os;

3.1.4

pri oseh s pnevmatikami razreda C2 ali C3 z dvojno namestitvijo: enaka vsaj 0,25-kratniku (glede na indeks nosilnosti za dvojni sestav) največje tehnično dovoljene osne obremenitve, ki jo določi proizvajalec vozila za zadevno os.

3.2

Največja dovoljena obremenitev pnevmatike se določi na naslednji način:

3.2.1

Pri pnevmatikah razreda C1 se upošteva „največja dovoljena obremenitev“, kot je opredeljena v odstavku 2.31 Pravilnika UN/ECE št. 30.

3.2.2

Pri pnevmatikah razreda C2 ali C3 se upošteva „tabela sprememb nosilnosti glede na hitrost“ iz odstavka 2.29 Pravilnika UN/ECE št. 54, ki kot funkcijo indeksov nosilnosti in simbolov razredov nazivne hitrosti prikazujejo spremembe nosilnosti, ki jo pnevmatika lahko vzdrži ob upoštevanju največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila.

3.3

Zadevne informacije se jasno navedejo v navodilih za uporabo vozila, da se po začetku uporabe vozila zagotovi, da se po potrebi nanj namestijo ustrezne nadomestne pnevmatike s primerno nosilnostjo.

4.   HITROSTNA ZMOGLJIVOST

4.1

Vsaka pnevmatika, ki je običajno nameščena na vozilo, mora biti opremljena s simbolom hitrostnega razreda.

4.1.1

Pri pnevmatikah razreda C1 mora simbol hitrostnega razreda ustrezati največji konstrukcijsko določeni hitrosti, pri čemer se pri pnevmatikah kategorij V, W in Y upošteva največja dovoljena obremenitev iz Pravilnika UN/ECE št. 30.

4.1.2

Pri pnevmatikah razreda C2 ali C3 mora simbol hitrostnega razreda ustrezati največji konstrukcijsko določeni hitrosti in ustrezni kombinaciji obremenitve in hitrosti iz „tabele sprememb nosilnosti glede na hitrost“ iz odstavka 3.2.2 te priloge.

4.2

Zahteve iz odstavkov 4.1.1 in 4.1.2 se ne uporabljajo v naslednjih primerih:

4.2.1

pri zasilnih rezervnih enotah, za katere se uporablja odstavek 6 te priloge;

4.2.2

pri vozilih, ki so običajno opremljena z običajnimi pnevmatikami in občasno z zimskimi pnevmatikami (tj. pnevmatikami, označenimi s simbolom snežinke), pri čemer mora simbol hitrostnega razreda zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila ali ne sme biti manjša od 160 km/h (ali oboje). Če pa je največja konstrukcijsko določena hitrost vozila večja od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo z najnižjo vrednostjo največje hitrostne zmogljivosti nameščenih zimskih pnevmatik. Druge pnevmatike z izboljšanim oprijemom v zimskih razmerah (tj. z oznako M + S, vendar brez simbola snežinke) morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 4.1.1 in 4.1.2 te priloge;

4.2.3

pri vozilih, opremljenih s profesionalnimi terenskimi pnevmatikami z oznako POR. Če pa je največja konstrukcijsko določena hitrost vozila večja od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih pnevmatik za posebno uporabo, mora biti v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo z najnižjo vrednostjo največje hitrostne zmogljivosti nameščenih pnevmatik za posebno uporabo;

4.2.4

pri vozilih kategorij M2, M3, N2 ali N3, opremljenih z napravo za omejevanje hitrosti, odobreno v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 89 (1), pri čemer mora simbol hitrosti pnevmatik ustrezati nastavljeni omejeni hitrosti. Če pa je proizvajalec vozila predvidel največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila, večjo od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo o največji hitrostni zmogljivosti pnevmatik;

4.2.5

pri vozilih kategorij M1 ali N1, opremljenih z vgrajenim sistemom, ki opravlja nalogo omejevanja hitrosti, pri čemer mora simbol hitrosti pnevmatik ustrezati nastavljeni omejeni hitrosti. Če pa je proizvajalec vozila predvidel največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila, večjo od hitrosti, ki ustreza simbolu razreda najmanjše hitrosti nameščenih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu za voznika nameščeno opozorilo o največji hitrostni zmogljivosti pnevmatik.

4.3

Zadevne informacije se jasno navedejo v navodilih za uporabo vozila, da se po začetku uporabe vozila zagotovi, da se po potrebi nanj namestijo ustrezne nadomestne pnevmatike s primerno hitrostno zmogljivostjo.

5.   POSEBNI PRIMERI

5.1

Pri priklopnikih kategorij O1 in O2 z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo 100 km/h ali manj z nameščenimi pnevmatikami razreda C1 z enojno namestitvijo mora biti največja dovoljena obremenitev vsake pnevmatike enaka vsaj 0,45-kratniku največje tehnično dovoljene osne obremenitve najbolj obremenjene osi, kot jo določi proizvajalec priklopnika. Pri pnevmatikah z dvojno namestitvijo mora biti ta faktor najmanj 0,24. V takih primerih mora biti opozorilo o največji hitrosti, ki navaja največjo konstrukcijsko določeno hitrost vozila, trajno nameščeno blizu sprednje naprave za spajanje priklopnika.

5.2

Pri vozilih kategorij M1 in N1, ki so namenjena vleki priklopnikov, se zaradi dodatne obremenitve naprave za spajanje priklopnika največja dovoljena obremenitev zadnje pnevmatike lahko preseže pri pnevmatikah razreda C1, vendar največ za 15 %. V takem primeru morajo navodila za uporabo vozila vsebovati jasne informacije in nasvete v zvezi z največjo dovoljeno hitrostjo vozila pri vleki priklopnika, ki v nobenem primeru ne sme presegati 100 km/h, ter o tlaku zadnje pnevmatike, ki mora znašati najmanj 20 kPa (0,2 bar) nad tlakom pnevmatik, ki se priporoča za običajno uporabo (tj. brez priklopljenega priklopnika).

5.3

Pri nekaterih posebnih vozilih, navedenih v nadaljevanju, ki so opremljena s pnevmatikami razreda C2 ali C3, se „tabela sprememb nosilnosti glede na hitrost“ iz odstavka 3.2.2 te priloge ne uporablja. Pri teh vozilih se največja dovoljena obremenitev pnevmatike, ki se preveri glede na največjo tehnično dovoljeno osno obremenitev (glej odstavke 3.1.2 do 3.1.4), določi tako, da se obremenitev, ki ustreza indeksu nosilnosti, pomnoži z ustreznim koeficientom, ki je povezan s tipom vozila in njegovo uporabo, ne pa z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo vozila; zahteve iz odstavkov 4.1.1 in 4.1.2 te priloge se ne uporabljajo.

Ustrezni koeficienti so:

5.3.1

1,15 pri vozilih razreda I ali razreda A (M2 ali M3), kot je opredeljeno v odstavku 2.1.1.1 (razred I) in odstavku 2.1.2.1 (razred A) Pravilnika UN/ECE št. 107 (2);

5.3.2

1,10 pri vozilih iz kategorije N, namenjenih posebej za uporabo na kratkih razdaljah v mestnih ali predmestnih območjih, na primer za vozila za pometanje cest ali pobiranje odpadkov, če največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ne presega 60 km/h;

5.4

v izjemnih primerih, kadar so vozila namenjena za pogoje uporabe, ki so nezdružljivi z značilnostmi pnevmatik iz razreda C1, C2 ali C3, in morajo imeti pnevmatike drugačne značilnosti, se zahteve iz odstavka 1.1 te priloge ne uporabljajo, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

5.4.1

pnevmatike morajo biti odobrene v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 75 (3) ali Pravilnikom UN/ECE št. 106 (4);

5.4.2

homologacijski organ in tehnična služba menita, da so nameščene pnevmatike primerne za pogoje uporabe vozila. Vrsta izjeme in razlog za sprejetje se navedeta v poročilu o preskusu ter v razdelku za opombe na certifikatu o homologaciji.

6.   REZERVNA KOLESA IN PNEVMATIKE

6.1

Kadar je vozilo opremljeno z rezervno enoto, mora biti rezervna enota:

6.1.1

standardna rezervna enota enake velikosti kot pnevmatike, ki so dejansko nameščene na vozilo;

6.1.2

zasilna rezervna enota tipa, primernega za uporabo na vozilu; vozila, pri katerih ne gre za kategorijo M1 ali N1, ne smejo biti opremljena z zasilno rezervno enoto niti se ta nanje ne sme namestiti.

6.1.2.1

Če je treba za namestitev zasilne rezervne enote na vozilo sprejeti posebne varnostne ukrepe (npr. če se zasilna rezervna enota lahko namesti samo na prednjo os in je torej treba v primeru okvare zadnje standardne enote najprej prednjo standardno enoto premestiti na zadnjo os), je treba to jasno navesti v navodilih za uporabo vozila in preveriti skladnost z ustreznimi vidiki iz odstavka 2.3 te priloge.

6.2

Vsako vozilo, opremljeno z zasilno rezervno enoto ali pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo, mora imeti veljavno homologacijo v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 64 o zahtevah za opremo vozil z zasilnimi rezervnimi enotami in pnevmatikami s podaljšano mobilnostjo.


(1)  UL L 158, 19.5.2007, str. 1.

(2)  UL L 255, 29.9.2010, str. 1.

(3)  Še ni bil objavljen. Objavljen bo do maja 2011.

(4)  UL L 257, 30.9.2010, str. 231.


Top