15.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 67/1

(1)

Komisija je z Uredbo (EU) št. 812/2010 (2) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK).

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe (v nadaljnjem besedilu: pritožba), ki jo je 3. novembra 2009 vložila Evropska zveza proizvajalcev steklenih vlaken (APFE, z novim imenom „GlassFibreEurope“) (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) v imenu proizvajalcev, ki pomenijo večji delež celotne proizvodnje nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken v Uniji, kar je v tem primeru več kot 50 %.

(3)

Opozoriti je treba, da je preiskava dampinga in škode, kakor je določeno v uvodni izjavi 14 začasne uredbe, zajemala obdobje od 1. oktobra 2008 do 30. septembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(4)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev za uvedbo začasnih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), je več zainteresiranih strani predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strani, ki so to zahtevale, so imele možnost za zaslišanje.

(5)

Komisija je še naprej zbirala informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za sprejetje dokončnih ugotovitev. Poleg preverjanj iz uvodne izjave 11 začasne uredbe je bilo izvedeno dodatno preverjanje v prostorih družbe Saertex v kraju Saerbeck v Nemčiji, ki je ena od uporabnikov steklenih vlaken, ki so izpolnili vprašalnik za uporabnike.

(6)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz LRK in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo, kot so bili popravljeni v skladu s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Določen je bil tudi rok, v katerem so lahko po tem razkritju predložile svoja stališča.

(7)

Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so se proučile in po potrebi ustrezno upoštevale.

(8)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi moral biti uvoz nekaterih izdelkov iz brezkončnih steklenih vlaken s poreklom iz Malezije, Tajvana in Turčije vključen v obseg te preiskave. Trdil je, da je izključitev teh držav diskriminatorna, saj obseg uvoza iz teh treh držav glede na začasne ugotovitve naj ne bi bil zanemarljiv in naj bi obstajali dokazi prima facie o nelojalnem nižanju prodajnih cen.

(9)

V zvezi s tem je treba najprej navesti, da v začetni fazi ni bilo dokazov prima facie o dampingu, škodi in vzročni zvezi, kot določa člen 5(2) osnovne uredbe, ki bi upravičili uvedbo protidampinškega postopka za uvoz iz teh držav. Ravno nasprotno, pritožniki so v zvezi z obsegom uvoza predložili informacije o tem, da so se uvoz in tržni deleži drugih držav od leta 2004 zmanjšali.

(10)

V zvezi z Malezijo, Tajvanom in Turčijo je analiza v začasni fazi potrdila, da se je uvoz iz Tajvana in Turčije v obravnavanem obdobju zmanjšal (z 2,0 % na 1,5 % iz Tajvana in z 2,9 % na 2,5 % iz Turčije), medtem ko se je uvoz iz Malezije nekoliko povečal, in sicer z 1,0 % na 1,7 %. Čeprav te ravni uvoza presegajo ravni uvoza de minimis iz člena 5(7) osnovne uredbe, druge zahteve za vključitev teh držav v preiskavo niso bile izpolnjene. Zlasti pa niso bile predložene nobene informacije, ki bi opozarjale na damping iz katere koli od teh držav. Zahtevek za vključitev Malezije, Tajvana in Turčije se zato zavrne.

(11)

Opozoriti je treba, da zajema v skladu z uvodno izjavo 15 začasne uredbe zadevni izdelek, kakor je opisan v obvestilu o začetku, rezane niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj, rovingi iz steklenih vlaken, trakovi in preja iz steklenih vlaken ter rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznice iz steklene volne, ki se trenutno uvrščajo v oznake KN 7019 11 00, 7019 12 00, 7019 19 10 in ex 7019 31 00 (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(12)

Poleg tega je bilo v skladu z uvodno izjavo 19 začasne uredbe sklenjeno, da se bo preja začasno obravnavala kot del zadevnega izdelka, čeprav je bilo to v zaključni fazi dodatno preiskano in proučeno.

(13)

Po razkritju začasnih ukrepov je bil zahtevek za izključitev preje dodatno preiskan. V zvezi s tem se opozarja, da je bilo pred uvedbo začasnih ukrepov predloženih veliko stališč z zahtevo, da je treba prejo izključiti (glej uvodni izjavi 18 in 19 začasne uredbe). Poleg tega so po uvedbi začasnih ukrepov zainteresirane strani predložile veliko dodatnih in podrobnejših informacij. Vse te pripombe so bile natančno analizirane, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(14)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da je treba prejo razlikovati od ostalih treh osnovnih vrst izdelkov iz uvodne izjave 17 začasne uredbe, ker (i) ima preja drugačne fizikalne in kemične lastnosti, (ii) je postopek proizvodnje preje drugačen kot pri drugih treh osnovnih vrstah izdelkov ter (iii) se preja uporablja za drugačne namene.

(15)

V zvezi z utemeljitvama (i) in (ii) so bili predloženi dokazi, ki so prikazali posebne lastnosti rovingov, rezanih niti in rogoznic na eni strani ter preje na drugi. S podatki je bilo tako prikazano, da so rogoznice in rezane niti običajno izdelane iz rovingov in ne iz preje. Po končnem razkritju je industrija Unije to ločevanje izpodbijala in trdila, da se nekatere posebne rezane niti dejansko izdelujejo iz preje. Vendar obstoj nekaterih posebnih rezanih niti, izdelanih iz preje, ne pomeni, da bi morala preja spadati v opredelitev zadevnega izdelka (glej tudi uvodno izjavo 20).

(16)

V zvezi s prvo utemeljitvijo glede razlik v osnovnih kemičnih in fizikalnih lastnostih je zainteresirana stran predložila študijo vodilnega raziskovalnega inštituta. V študiji so bile med drugim primerjane fizikalne in kemične lastnosti rovingov in preje. Po končnem razkritju so bili izraženi nekateri pridržki v zvezi z ugotovitvami te primerjave, ki so nato spodbudili nekaj pomembnih pripomb nekaterih uporabnikov preje. Na podlagi teh podatkov je mogoče sklepati, da je bistvena kemična sestavina rovingov, rogoznic in rezanih niti „silan“, tj. kemična vmesna snov, ki pospešuje absorpcijo smole za matrice. Preja običajno ni izdelana s takšno kemično snovjo, ampak s kemično snovjo na osnovi škrobnega olja (tj. „klej“), ki se doda kot mazivo in zaščitna snov, da lahko preja prenese težke pogoje tkanja pri veliki hitrosti. Drugače kot pri rovingih, pri katerih vmesna snov pomaga absorbirati smolo, „klej“ smolo odbija. V zvezi z osnovnimi kemičnimi lastnostmi je bilo tudi ugotovljeno, da imajo steklene surovine za prejo stabilnejšo sestavo in večjo enotnost velikosti delcev kot surovine za druge vrste izdelkov.

(17)

Z vidika fizikalnih lastnosti je očitno, da preja nima enakih osnovnih fizikalnih lastnosti kot druge vrste izdelkov. Na splošno velja, da je preja bolj fin material, ki ima veliko manjši premer vlaken in dolžinsko maso kot rovingi. Poleg tega je preja edina sukana vrsta izdelka (čeprav obstaja tudi nesukana preja).

(18)

V zvezi z drugo utemeljitvijo o razlikah v proizvodnem postopku velja, da se postopek proizvodnje preje v nekaterih vidikih pomembno razlikuje od postopka proizvodnje drugih izdelkov v preiskavi, čeprav vse strani priznavajo, da se štiri osnovne vrste izdelkov proizvajajo iz steklene taline, ki vsebuje kremenčev pesek, sodo, apnenec, kaolin in dolomit ter se oblikuje skozi toplotno odporne platinasto-rodijeve plošče z več luknjami („puše“). Pri proizvodnji preje so potrebni večja natančnost in nadzor enakomerne temperature ter dovod energije, pri čemer se uporabljajo strožji parametri nadzora (delovna zmogljivost puš itd.). Ker so luknje v pušah manjše, je obseg proizvodnje v primerjavi z drugimi izdelki veliko manjši. Čeprav se lahko peči uporabljajo za proizvodnjo preje ali proizvodnjo rovingov, proizvajalci steklenih vlaken iz ekonomskih razlogov iste peči ne uporabljajo za proizvodnjo obeh vrst izdelkov. Naslednja razlika v proizvodnem postopku je ta, da gre preja po postopku oblikovanja v pušah skozi postopek sukanja.

(19)

V zvezi z utemeljitvijo (iii) o razlikah pri uporabi je bilo ugotovljeno, da so različne kemične lastnosti preje v primerjavi z rovingi, rezanimi nitmi in rogoznicami povezane z različnimi uporabami preje. Čeprav je bilo začasno sklenjeno, da se „skoraj vse različne vrste zadevnega izdelka […] v osnovi uporabljajo za iste namene“, je bilo to vprašanje na podlagi pripomb, prejetih po začasnem razkritju, dodatno preiskano, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se preja uporablja predvsem v proizvodnji veliko lažjih inženirskih materialov za uporabo v tehničnih tkaninah, na primer za visokokakovostno izolacijo, zaščito in filtriranje, medtem ko se rovingi, rezane niti in rogoznice uporabljajo za okrepitev plastičnih materialov v kompozitih. V nekaterih primerih je tudi preja lahko primerna za okrepitev, vendar je takšna uporaba zelo redka in še tedaj zaradi ekonomskih razlogov malo verjetna, saj so stroški preje v primerjavi s stroški rovingov sorazmerno zelo visoki.

(20)

Glede na navedene razlike ni presenetljivo, da se tudi na trgu preja obravnava drugače od ostalih treh izdelkov. Uporabniki in industrija Unije so dejansko predložili tržno poročilo, ki je bilo objavljeno v neodvisni reviji, specializirani za kompozitne izdelke. V tem poročilu, ki nikakor ni bilo povezano s tem protidampinškim postopkom, je najprej pojasnjeno, da je treba med prejo in rovingi ločevati zaradi njihove proizvodnje in uporabe. Poleg tega je v njem podrobno analizirana globalna zmogljivost proizvodnje steklenih vlaken za dve skupini: (i) rovinge, rezane niti in rogoznice ter (ii) prejo. (3)

(21)

V zvezi z morebitno nadomestljivostjo preje z drugimi osnovnimi vrstami izdelkov je treba opozoriti, kot je že navedeno v uvodni izjavi 19 začasne uredbe, da je to teoretično mogoče, ker se preja lahko uporablja za omejeno število drugih namenov namesto drugih vrst izdelkov. Kljub temu je Komisija po dodatni analizi sklenila, da to v praksi nikakor ne bi bila gospodarsko upravičena možnost zaradi bistvene razlike med stroški proizvodnje preje in stroški proizvodnje drugih izdelkov, ki jo je mogoče pojasniti z različnimi proizvodnimi postopki, kot je navedeno v uvodni izjavi 18.

(22)

V pritožbi, na podlagi katere je bila uvedena ta preiskava, je izrecno navedeno, da ima zadevni izdelek eno edinstveno funkcijo in s tem namen ali uporabo, to je okrepitev plastičnih materialov v kompozitih. Vendar je bilo glede različnih uporab preje, vključno z več drugimi uporabami poleg uporabe v kompozitnih materialih, v navedeni analizi ugotovljeno, da se zaradi različnih postopkov proizvodnje bistveno razlikujejo tudi osnovne fizikalne in kemične lastnosti preje v primerjavi z rovingi (ter rezanimi nitmi in rogoznicami). Na podlagi pripomb, ki so bile v zvezi s tem predložene po končnem razkritju, se ta sklepna ugotovitev ni spremenila.

(23)

Ob upoštevanju navedenega se zahtevek za izključitev preje na podlagi različnih fizikalnih in kemičnih lastnosti ter različnih uporab v primerjavi z rovingi, rezanimi nitmi in rogoznicami sprejme. Zato se sklene, da je treba prejo izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, kot je opredeljen v začasni uredbi. Preja je tako dokončno izključena iz postopka.

(24)

Poleg tega je treba navesti, da je zainteresirana stran predložila zahtevek za izključitev tanke preje, ki pa zaradi izključitve vseh vrst preje iz obsega izdelka ni več relevanten.

(25)

Ena zainteresirana stran je zahtevala izključitev teksturiranih rovingov. Utemeljitev zahtevka je bila, da je treba teksturirane rovinge obravnavati po enakem načelu kot impregnirane rovinge, ker izdelek ni več roving, ampak bolj izdelek s konca proizvodne verige.

(26)

V zvezi s tem je treba ponovno navesti razloge za izključitev nekaterih impregniranih rovingov. Nekatere vrste rovingov in preje so dejansko bile izključene, saj so te vrste posebno obdelane s prevlečenjem ali impregniranjem in imajo izgubo pri sežigu več kot 3 %, zaradi česar imajo drugačne fizikalne in kemične lastnosti.

(27)

Za teksturirane rovinge velja, da niso prevlečeni ali impregnirani ter imajo izgubo pri sežigu med 0,3 % in 0,13 %. Zato se ti izdelki jasno razlikujejo od impregniranih rovingov, ki so bili izključeni v začasni fazi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da se teksturirani rovingi, tako kot drugi rovingi, rezane niti in rogoznice, uporabljajo predvsem za krepitev plastičnih materialov v kompozitih. Zato so ustrezno zajeti v opredelitvi obsega izdelka, v pritožbi in obvestilu o začetku tega postopka, pri čemer očitno ni razlogov, ki bi upravičili njihovo izključitev.

(28)

Zato se sklene, da se teksturirani rovingi jasno in nesporno uvrščajo v obseg izdelka tega postopka, pri čemer zahtevek za njihovo izključitev iz navedenega obsega izdelka nima zadostne dejanske podlage in ga je treba zavrniti.

(29)

V zvezi z obsegom izdelka ni bilo predloženih nobenih dodatnih zahtevkov.

(30)

Glede na navedeno se je zdelo primerno, da se popravi opredelitev obsega izdelka iz začasne uredbe. Zadevni izdelek je torej dokončno opredeljen kot rezane niti iz steklenih vlaken dolžine 50 mm ali manj, rovingi iz steklenih vlaken, razen tistih, ki so impregnirani in prevlečeni ter imajo izgubo pri sežigu več kot 3 % (kot je določeno v standardu ISO 1887), in rogoznice iz steklenih vlaken, razen rogoznic iz steklene volne.

(31)

Ker ni bilo drugih zahtevkov ali pripomb in ob upoštevanju ugotovitev iz uvodnih izjav 13 do 23, se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 20 začasne uredbe potrdijo.

(32)

Po objavi začasnih ukrepov je en proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov, ki mu/ji TGO ni bila odobrena, ponovno izrazil/izrazila svoje nestrinjanje z zavrnitvijo njegovega/njenega zahtevka za TGO. Vendar je zadevni proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov le ponovil/ponovila svoje zahtevke, ki jih je izrazil/izrazila predhodno v postopku, in ni predstavil/predstavila nobenih novih utemeljitev. Opozoriti je treba, da so bile navedene utemeljitve podrobno obravnavane že v individualnem sporočilu zadevnemu proizvajalcu izvozniku/skupini proizvajalcev izvoznikov, kot je pojasnjeno v začasni uredbi.

(33)

Poleg tega je zadevni proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov po končnem razkritju trdil/trdila, da je Komisija spregledala nove dokaze, ki jih je predložil/predložila. V zvezi s tem je treba navesti, da so ti dokazi vključevali le predložitev nekaterih dokumentov, ki podpirajo utemeljitev v zvezi s sestavo upravnega odbora družbe, ki je že bila navedena in obravnavana. Torej niso bili predstavljeni nobeni novi dokazi, ki bi spremenili odločitev, da se zahtevek zadevnega proizvajalca izvoznika/skupine proizvajalcev izvoznikov za TGO zavrne.

(34)

Zato se začasne ugotovitve glede zahtevka zadevnega proizvajalca izvoznika/skupine proizvajalcev izvoznikov za TGO dokončno potrdijo.

(35)

Ker ni bilo nobenih drugih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 21 do 29 začasne uredbe v zvezi z ugotovitvami TGO dokončno potrdi.

(36)

Poleg začasnega razkritja se isti proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov, ki je predložil/predložila pripombe glede odločitve o TGO, ni strinjal/strinjala z zavrnitvijo zahtevka za IO. Trdil/trdila je, da Komisija ni predložila zadostnih razlogov za zavrnitev njegovega/njenega zahtevka za IO.

(37)

V zvezi s tem se ponovno navaja, da je večino direktorjev v upravnem odboru zadevne družbe imenovala družba v večinski lasti države, kot je navedeno v uvodni izjavi 26 začasne uredbe, v delu o analizi TGO. Zato ni mogoče izključiti pomembnega poseganja države v postopek sprejemanja odločitev pri tem proizvajalcu izvozniku.

(38)

Ker ta proizvajalec izvoznik ni dokazal, da je dovolj neodvisen od države, je bilo zanj potrjeno, da ne izpolnjuje meril iz člena 9(5) osnovne uredbe, zato je treba njegov zahtevek za IO zavrniti.

(39)

Po končnem razkritju so navedeni proizvajalec izvoznik in drugi proizvajalci izvozniki, ki jim ni bila odobrena IO, trdili, da odločitev o zavrnitvi njihove IO ni bila v skladu s poročilom odbora STO v sporu DS 397 o dokončnih protidampinških ukrepih za nekatere pritrdilne elemente iz železa ali jekla iz Ljudske republike Kitajske. V zvezi s tem je treba navesti, da navedeno poročilo odbora še ni končno, ker ga ni sprejel Organ za reševanje sporov. Poleg tega se čas za predložitev pritožb v zvezi z navedenim poročilom odbora še ni iztekel. Trditev je bila zato zavrnjena.

(40)

Zato in ker ni bilo drugih pripomb v zvezi z IO, se vsebina uvodnih izjav 30 do 33 začasne uredbe dokončno potrdi, hkrati pa se dokončno sklene, da se IO ne odobri nobenemu od vzorčenih proizvajalcev izvoznikov/skupin proizvajalcev izvoznikov, katerim je bila TGO zavrnjena.

(41)

Po začasnem razkritju je proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov, ki mu/ji je bila TGO odobrena, navedel/navedla, da je treba za vrste izdelkov, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu (ali se sploh niso prodajale), normalno vrednost podobnega izdelka izračunati na podlagi konstruirane normalne vrednosti in ne tako, kot jo je izračunala Komisija v začasni fazi, ko je za normalno vrednost uporabila reprezentativne domače cene zelo podobnih vrst (ustrezno prilagojene).

(42)

Trditev je bila sprejeta, zato je bila normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvoza v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prištejejo zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje se je za zadevne vrste izdelka uporabil dobiček od vseh transakcij na domačem trgu za posamezno vrsto izdelka (ker so bile vse domače prodajne transakcije za te vrste izdelka dobičkonosne, so bile zahteve iz člena 2(4) osnovne uredbe jasno upoštevane). Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček. Za eno vrsto izdelka, za katero proizvodni stroški niso bili predloženi, se je uporabila konstruirana normalna vrednost zelo podobne vrste.

(43)

Pri ostalih vrstah izdelkov je bilo naknadno preverjeno, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila na domačem trgu prodana v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe in v skladu z uvodnimi izjavami 37 do 40 začasne uredbe.

(44)

Pri dodatni preiskavi je bilo ugotovljeno, da je dobičkonosna prodaja le pri malo primerljivih vrstah izdelkov pomenila več kot 80 % skupne domače prodaje, zato se je lahko celotna domača prodaja uporabila pri izračunu povprečne cene za normalno vrednost teh vrst izdelkov. Pri preostalih vrstah je bila uporabljena le dobičkonosna prodaja.

(45)

Po končnem razkritju je proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov, ki mu/ji je bila TGO odobrena, trdil/trdila, da je metodologija, uporabljena za konstruiranje normalne vrednosti nereprezentativnih vrst izdelkov in opisana v uvodni izjavi 42, tj. uporaba dobička od dobičkonosnih transakcij za zadevne vrste izdelkov, v nasprotju s členom 2(6) osnovne uredbe. Poleg tega je trdil/trdila, da se pri konstruiranju normalne vrednosti za posamezno vrsto izdelka običajno uporabi povprečen dobiček vseh dobičkonosnih transakcij za vse vrste izdelkov in da bi vsaka sprememba te prakse pomenila kršitev načela pravne varnosti.

(46)

Navesti je treba, da je metodologija, opisana v uvodni izjavi 42, v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, ki določa, da zneski za dobičke temeljijo na dejanskih podatkih, ki se nanašajo na prodajo pri običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom s strani izvoznika ali proizvajalca. Uporaba izraza „s podobnim izdelkom“ ne izključuje, da se izdelek v preiskavi po potrebi razdeli na vrste izdelkov. Poleg tega veljavna sodna praksa STO (4) zagotavlja, da dejanske stopnje dobička, določene za transakcije pri običajnem poteku trgovanja z zadevnimi vrstami izdelkov, pri katerih je treba normalno vrednost skonstruirati, ni mogoče zanemariti. Proizvajalec izvoznik/skupina proizvajalcev izvoznikov tudi ni prikazal/prikazala, da bi se morale transakcije za vrste izdelkov, pri katerih je treba normalno vrednost skonstruirati, obravnavati, kot da niso nastale pri običajnem poteku trgovanja. Nenazadnje je treba omeniti, da je opisana metodologija nepristranska. Kadar je stopnja dobička iz prodaje zadevne vrste izdelka pri običajnem poteku trgovanja nižja od tehtanega povprečnega dobička iz prodaje vseh vrst izdelkov pri običajnem poteku trgovanja, se bo za konstruiranje normalne vrednosti uporabila nižja stopnja dobička zadevne vrste izdelka. Trditev se zato zavrne.

(47)

Po začasnem razkritju je ena zainteresirana stran predložila pripombo, da se Turčija ne sme uporabiti kot primerljiva država, in predlagala, da se v ta namen uporabi Malezija. Ta pripomba ni bila nadalje utemeljena, zato se ni upoštevala.

(48)

Navesti je treba, da po izključitvi preje iz obsega izdelka v preiskavi (glej zgoraj), dejstvo, da se preja v Turčiji ne proizvaja, ne pomeni več ovire za izbiro Turčije kot primerljive države, ker ni treba konstruirati normalne vrednosti nobene od vrst izdelka v preiskavi (glej tudi uvodni izjavi 50 in 51).

(49)

Glede na navedeno se dokončno sklene, da je Turčijo treba uporabiti kot primerljivo državo v tem postopku.

(50)

Po začasnem razkritju je ena stran trdila, da normalna vrednost podobnega izdelka v Turčiji morda ni pravilna, ker je stroškovna struktura turške sodelujoče družbe izkrivljena. Pri preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da ima turška sodelujoča družba visoke finančne stroške, ki lahko izkrivljajo izračun normalne vrednosti, zlasti med njenim konstruiranjem.

(51)

Da bi se preprečilo kakršno koli morebitno izkrivljanje izračuna, je bilo sklenjeno, da se vrste izdelkov združijo v skupino in da se razlikuje le med glavnimi lastnostmi izdelkov. S to združitvijo v skupino se je v smislu obsega prodaje povečala primerljivost zadevnega izdelka s turškim podobnim izdelkom, kar je omogočilo uporabo dejanskih cen namesto konstruirane normalne vrednosti, pri kateri bi bilo treba uporabiti prodajne, splošne in administrativne stroške (ki so zaradi finančnih stroškov lahko izkrivljeni).

(52)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 48 do 50 začasne uredbe v zvezi z določitvijo izvozne cene in primerjavo izvoznih cen z ustrezno normalno vrednostjo dokončno potrdi.

(53)

Ker ni bilo nobenih pripomb, se vsebina uvodnih izjav 51 do 54 začasne uredbe v zvezi s splošno metodologijo za izračun stopenj dampinga dokončno potrdi.

(54)

Glede na zgornje spremembe izračuna normalnih vrednosti in po popravku nekaterih napak v izračunih je dokončno določen znesek dampinga, izražen kot odstotek neto cene CIF franko meja Unije, pred plačilom dajatev:

Preglednica 1

(55)

Navesti je treba, da je bilo treba analizo škode po izključitvi preje iz obsega izdelka (glej uvodne izjave 13 do 23) prilagoditi preostalim trem glavnim vrstam izdelkov, tj. rovingom, rezanim nitim in rogoznicam. Zato je bilo treba popraviti nekatere kazalnike škode, obseg dampinškega uvoza ter izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen in stopnje odprave škode.

(56)

V zvezi z opredelitvijo industrije Unije in reprezentativnostjo vzorca proizvajalcev Unije niso bile prejete nobene nove pripombe ali trditve. Ob upoštevanju tega in dejstva, da je vrsta izdelka, izključena iz obsega izdelka, tj. preja, pomenila omejen delež proizvodnje in prodaje proizvajalcev Unije, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 56 do 58 začasne uredbe potrdijo.

(57)

V zvezi s potrošnjo Unije je treba navesti, da je bil, kot je navedeno v uvodni izjavi 55, zaradi izključitve ene od štirih glavnih vrst izdelkov, tj. preje, iz obsega izdelka popravljen obseg potrošnje Unije.

(58)

Na podlagi navedenega pregleda je bil razvoj potrošnje Unije v obravnavanem obdobju naslednji:

Preglednica 2

(59)

Navedeno gibanje potrošnje je podobno ugotovljenemu gibanju za izdelek v preiskavi, kot je opredeljen v začasni uredbi, in sicer se je potrošnja povečala za 5 % v obdobju 2007–2008 ter se potem v OP bistveno zmanjšala, tj. za 23 % v primerjavi z letom 2006.

(60)

Zaradi izključitve preje iz obsega izdelka je bilo treba podatke o uvozu popraviti.

(61)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi bilo treba uvoz iz LRK od proizvajalcev, povezanih z industrijo Unije, izključiti iz zadevnega uvoza.

(62)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, kot je že navedeno v uvodni izjavi 58 začasne uredbe, da je v OP obseg uvoza iz LRK od vzorčenih proizvajalcev znašal le manj kot 4 % celotnega uvoza s Kitajske. Po izključitvi preje iz obsega izdelka se to ni spremenilo.

(63)

V OP sta zadevni izdelek iz LRK uvažala le dva proizvajalca Unije, zato natančnega obsega tega uvoza ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Tudi če bi se zneski tega uvoza odšteli za vsako leto obravnavanega obdobja, se gibanje obsega uvoza in tržni deleži v nobenem primeru ne bi bistveno spremenili. Tržni delež dampinškega uvoza bi bil manjši, vendar le za manj kot eno odstotno točko v posameznem letu obravnavanega obdobja, zato v obravnavanem obdobju ne bi vplival na splošno gibanje.

(64)

Po izključitvi preje so popravljeni podatki o uvozu naslednji:

(65)

Po teh spremembah so se gibanja, ugotovljena v začasni fazi, v zvezi z obsegom uvoza zadevnega izdelka le malo spremenila. Vendar je povečanje obsega uvoza v absolutnem in relativnem smislu še vedno veliko. Ta uvoz se je v obravnavanem obdobju zelo hitro povečal, predvsem med letoma 2006 in 2008 (za 86 %), potem pa je uvoz s Kitajske zaradi splošnega zmanjšanja povpraševanja upadel. Vendar se je tržni delež tega uvoza med letom 2008 in OP še naprej večal, pri čemer se je v celotnem obdobju povečal za 6,3 odstotne točke.

(66)

Po izključitvi preje se je povprečna uvozna cena CIF zadevnega izdelka znatno zmanjšala (za približno 3 %):

Preglednica 5

(67)

Ta preglednica kaže, da se gibanje razmeroma stabilnih cen v obravnavanem obdobju ni spremenilo, zato se lahko potrdi sklepna ugotovitev glede gibanja cen tega uvoza, kot je navedena v začasni uredbi.

(68)

Pri izračunu nelojalnega nižanja prodajnih cen je bilo treba popraviti začasne stopnje, ker je bilo zaradi izključitve preje iz obsega izdelka treba ustrezno prodajo odstraniti iz izračuna škode.

(69)

Poleg tega je bilo odločeno, da se vrste izdelkov združijo v skupino in da se razlikuje le med glavnimi lastnostmi izdelkov, tako kot je bilo izvedeno v delu preiskave, ki se nanaša na damping (glej uvodni izjavi 50 in 51). To je povzročilo povečanje obsega kitajskega uvoza, vključenega v primerjavo s prodajo podobnega izdelka, ki ga proizvaja industrija Unije, s čimer je bila zagotovljena večja reprezentativnost izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen.

(70)

Uporabila se je tudi prilagoditev za stroške, nastale po uvozu, če so ti stroški nujni za prodajo zadevnega izdelka.

(71)

Po spremembah izračuna nelojalnega nižanja prodajnih cen zaradi (i) izključitve preje, (ii) združitve vrst izdelka v skupino in (iii) prilagoditve za stroške, nastale po uvozu, znašajo popravljene stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen do 18,2 %, medtem ko je povprečno nelojalno nižanje prodajnih cen 10,9 %. Navedene spremembe so se upoštevale tudi pri izračunu stopnje odprave škode – glej uvodno izjavo 134 te uredbe.

(72)

Z izjemo navedenih sprememb in ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 61 do 65 začasne uredbe potrdijo.

(73)

Zaradi izključitve preje iz obsega izdelka je bilo treba prilagoditi nekatere preglednice v razdelku D.4 začasne uredbe. Poleg tega je bil potreben manjši popravek podatkov o prodaji za enega od vzorčenih proizvajalcev. Omeniti je treba, da je bil delež preje v proizvodnji in prodaji vzorčenih proizvajalcev sorazmerno omejen. Zato so te prilagoditve najbolj vplivale na kazalnike, ki temeljijo na podatkih vseh proizvajalcev Unije (obseg prodaje in tržni delež). Nekoliko manj so vplivale tudi na povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev. Vendar se ugotovljena gibanja v primerjavi z ugotovitvami iz začasne uredbe tudi za te kazalnike niso bistveno spremenila, kot prikazuje tabela v nadaljevanju. Glede na omejen delež preje v vzorcu proizvajalcev izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na finančne kazalnike (dobičkonosnost, donosnost naložb (DN), denarni tok in naložbe). Zaradi preglednosti so v nadaljevanju prikazane vse preglednice v zvezi s kazalniki škode, navedenimi v razdelku D.4 začasne uredbe, vključno s tistimi, ki ostanejo nespremenjenimi.

(74)

Izključitev preje iz obsega izdelka je v primerjavi s podatki iz začasne uredbe zelo malo vplivala na razvoj obsega proizvodnje vzorčenih proizvajalcev (povečanje za 1 % leta 2008 in v OP), zato se sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 67 začasne uredbe potrdi.

Preglednica 6

(75)

Vrednost proizvodne zmogljivosti industrije Unije se je zaradi izključitve preje na splošno zmanjšala, vendar to ni vplivalo na gibanje in izkoriščenost zmogljivosti. Zato se sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 69 začasne uredbe potrdi.

Preglednica 7

(76)

Izključitev preje iz obsega izdelka je v primerjavi s podatki iz začasne uredbe zelo malo vplivala na gibanje zalog vzorčenih proizvajalcev (povečanje za 1 % leta 2007, leta 2008 in v OP), zato se sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 70 začasne uredbe potrdi.

Preglednica 8

(77)

Čeprav je zmanjšanje obsega prodaje od leta 2006, v primerjavi z obsegom prodaje iz začasne uredbe, v letih 2007 in 2008 večje za 1 % ter za 3 % manj izrazito v OP, je obseg prodaje v obravnavanem obdobju upadel za 27 %, zato se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 71 in 72 potrdijo.

Preglednica 9

(78)

Po izključitvi preje iz obsega izdelka se je tržni delež industrije Unije v EU zmanjšal s 76,3 % na 71,9 % (v nasprotju z zmanjšanjem s 75,1 % na 69,5 %). Sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 73 začasne uredbe glede tržnega deleža industrije Unije se zato potrdijo.

Preglednica 10

(79)

Zaradi izključitve preje iz obsega izdelka so se povprečne prodajne cene na splošno nekoliko znižale. Vendar je gibanje popolnoma enako kot gibanje prodajnih cen, navedeno v začasni uredbi (le 1 % povečanje za leto 2008 in v OP), zato se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 74 navedene uredbe potrdijo.

Preglednica 11

(80)

Iz podatkov o zaposlenosti proizvajalcev Unije je bila izključena proizvodnja preje. Sorazmerno majhno zmanjšanje obsega ni spremenilo gibanja (le 1 % povečanje za leto 2008 in v OP), zato se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 75 začasne uredbe potrdijo.

Preglednica 12

(81)

Izključitev preje ni vplivala na produktivnost industrije Unije, zato se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 76 začasne uredbe lahko potrdijo.

Preglednica 13

(82)

Kot je že navedeno v uvodni izjavi 73, zaradi omejenega deleža preje v vzorcu proizvajalcev izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na finančne kazalnike, navedene v nadaljevanju.

(83)

Izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na stroške dela v smislu povprečnih plač na leto, zato se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 77 začasne uredbe potrdijo.

Preglednica 14

(84)

Izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na dobičkonosnost in donosnost naložb, zato se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 78 do 81 začasne uredbe potrdijo.

Preglednica 15

(85)

Izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na stanje denarnega toka industrije Unije, zato se sklepna ugotovitev iz uvodne izjave 83 začasne uredbe potrdi.

Preglednica 16

(86)

Izključitev preje iz obsega izdelka ni vplivala na stopnjo naložb industrije Unije, zato se sklepne ugotovitve iz uvodne izjave 85 začasne uredbe potrdijo.

Preglednica 17

(87)

Ena zainteresirana stran je trdila, da bi morala Komisija analizirati škodo (in tudi vzroke) po posameznih segmentih, tj. ločeno za vse glavne vrste izdelka. Ta stran je menila, da so glavne vrste izdelka preveč različne, da bi jih lahko analizirali kot celoto.

(88)

Najprej je treba opozoriti, da je mogoče o dampingu in škodi sklepati le za zadevni izdelek in podobni izdelek kot celoto. Če obstajajo zahtevki glede opredelitve zadevnega izdelka, jih je treba analizirati v tem okviru in ne smejo povzročiti ločene analize škode, odvisno od različnih vrst izdelkov, ki jih zajema preiskava. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 13 do 23, je bil obseg izdelka te preiskave v zaključni fazi preiskave z izključitvijo preje spremenjen. Sklepne ugotovitve glede dampinga in škode je mogoče oblikovati le o tem, na novo opredeljenem zadevnem izdelku in podobnem izdelku kot celoti. Iz teh razlogov navedenega zahtevka ni mogoče sprejeti.

(89)

Ista zainteresirana stran je trdila, da podatki, prikazani za industrijo Unije, niso skladni. Zlasti je menila, da je Komisija ravnala napačno, ker je v nekaterih primerih navedla podatke iz celotne industrije Unije, medtem ko so bili v drugih primerih uporabljeni preverjeni podatki le za vzorčene proizvajalce.

(90)

V zvezi s to trditvijo je najprej treba opozoriti, da je vzorčenje postopek, ki je izrecno določen v členu 17 osnovne uredbe, da se lahko obravnavajo primeri, v katerih ni mogoče podrobno preiskati nekaterih skupin gospodarskih subjektov. Izbrani vzorec proizvajalcev Unije je bil obravnavan kot reprezentativen za celotno industrijo Unije in zainteresirane strani niso predložile nobene utemeljene trditve, s katero bi temu nasprotovale. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 66, so bili zato vsi kazalniki škode, razen tistih v zvezi z obsegom prodaje in tržnim deležem, določeni na podlagi informacij, ki so bile zbrane od vzorčenih proizvajalcev Unije in preverjene v njihovih prostorih. Obseg prodaje industrije Unije, ki zajema vse proizvajalce Unije, je bil pogoj za izračun potrošnje Unije, prav tako pa sta bila obseg prodaje in potrošnja Unije potrebna za določitev tržnega deleža industrije Unije.

(91)

Druga zainteresirana stran je trdila, da bi se moral uvoz iz LRK od proizvajalcev, povezanih z vzorčenimi proizvajalci Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 58 začasne uredbe, dodati prodaji zadevnih proizvajalcev.

(92)

Ker zadevne izdelke ponovno prodajajo le zadevni proizvajalci Unije, bi dodajanje tega uvoza njihovemu obsegu prodaje izkrivilo prikazane podatke, zato se ne zdi upravičeno. Obseg tega uvoza je v vsakem primeru omejen, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 62 in 63. Kot je navedeno v istih izjavah, bi to tudi na tržne deleže le malo vplivalo in ne bi spremenilo gibanja povezanih kazalnikov škode.

(93)

Ena zainteresirana stran je navedla, da Komisija ni pojasnila, zakaj je bila prodaja za lastno uporabo vključena v podatke o prodaji industrije Unije. Trdila je, da bi Komisija morala analizirati trg za lastno uporabo neodvisno od prostega trga.

(94)

V zvezi s tem je treba poudariti, da je bila prodaja za lastno uporabo vključena v obseg prodaje industrije Unije in analizo tržnega deleža, ker je bilo ugotovljeno, da je ta prodaja konkurirala uvozu. V preiskavi je bilo dejansko ugotovljeno, da bi se lahko količine, uporabljene za lastno uporabo zadevnih družb v Uniji, načeloma nadomestile s kupljenimi steklenimi vlakni, npr. če bi tržne okoliščine in/ali finančni vidiki povzročili takšno spremembo. Zato so bile vključene v analizo trga Unije. Če bi se prodaja za lastno uporabo izključila iz analize, gibanja prodaje v nobenem primeru ne bi pokazala bistvenih sprememb.

(95)

Industrija Unije je podvomila v povprečne prodajne cene industrije Unije, ki so za Unijo navedene v preglednici 10 začasne uredbe. Domnevala je, da gre za napako v izračunu, in trdila, da je bilo dejansko znižanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju večje od navedenega 2 % znižanja. Zaradi te trditve je bil izračun povprečnih prodajnih cen Unije pri vzorčenih proizvajalcih Unije pregledan. Izračun je temeljil na preverjenih prodajnih cenah in ugotovljeno je bilo, da je pravilen. Vendar je bilo treba zaradi izključitve preje iz obsega izdelka ponovno izračunati povprečne prodajne cene z izključitvijo preje, pri čemer so spremenjene povprečne prodajne cene prikazane v preglednici 11.

(96)

Dva od vzorčenih proizvajalcev sta podvomila v nekatere prilagoditve njunih podatkov o dobičkonosnosti. Sporne prilagoditve so zadevale prenose znotraj družb, spremembe v obračunavanju in nekatere izredne elemente, za katere je Komisija menila, da po nepotrebnem izkrivljajo končne podatke o dobičku. Zadevna proizvajalca sta prilagoditve izpodbijala, ker sta menila, da zaradi njih niso bili prikazani pomembni stroški, čeprav so nastali in bi lahko bili v nekaterih primerih celo povezani z dampinškim uvozom. Prilagoditve podatkov o dobičkonosnosti, ki so bile izvedene za dve družbi, so bile pregledane in ponovno je bilo ugotovljeno, da so upravičene. To trditev je bilo zato treba zavrniti.

(97)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 66 do 86 začasne uredbe, kot so bile spremenjene z uvodnimi izjavami 55 do 80, potrdijo.

(98)

Ker ni bilo drugih trditev ali pripomb, se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 87 do 89 začasne uredbe potrdijo.

(99)

Nekatere strani so ponovno trdile, da glede na obseg in cene uvoza iz LRK ni vzročne zveze med škodo, ki jo je imela industrija Unije, in zadevnim uvozom. Zlasti so ponovno trdile, da je povprečna uvozna cena tega uvoza v obravnavanem obdobju v glavnem ostala stabilna ter da je industrija Unije uspela ohraniti podobne stopnje dobičkonosnosti, kot je bil navedeni ciljni dobiček v letih 2007 in 2008, ko se je obseg kitajskega uvoza najbolj povečal.

(100)

Odgovor na te trditve je že vključen v uvodni izjavi 94 in 95 začasne uredbe, ki se tako potrdita. Poleg tega, kot je že navedeno v uvodni izjavi 107 začasne uredbe, ni mogoče sklepati, da vzročne zveze ni več, le na podlagi razvoja omejenega števila kazalnikov škode, upoštevanih za omejen del obravnavanega obdobja. Ravno nasprotno, oceniti bi bilo treba celoten razvoj vseh kazalnikov škode v celotnem obravnavanem obdobju. Že začasna analiza je pokazala, da je uvoz zadevnih izdelkov povzročil padanje cen na trgu Unije v celotnem obravnavanem obdobju in znatno nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije v OP. Zato industrija Unije ni mogla doseči potrebnih ravni dobičkonosnosti, kar velja tudi za obdobja sorazmerno velikega povpraševanja, značilnega za leti 2007 in 2008. Poleg tega je uvoz iz LRK stalno pridobival tržni delež, predvsem leta 2007, ko se je trg steklenih vlaken v EU znatno povečal. Ta agresivna strategija pridobivanja tržnih deležev s stalno prodajo po cenah, nižjih od cen industrije Unije, ni povzročila velikega zmanjšanja dobičkonosnosti industrije Unije pred OP zaradi sorazmerno visokih ravni potrošnje Unije, ki so ublažile učinek škodljivega dampinga. Vendar razvoj v OP potrjuje, da so se vsi škodljivi učinki dampinškega uvoza izrazili takoj, ko so se tržni pogoji poslabšali. Zato se trditve iz uvodne izjave 99 zavrnejo.

(101)

Zaradi izključitve preje iz obsega izdelka je bilo treba podatke o uvozu spremeniti, kot je prikazano v preglednici:

Preglednica 18

(102)

Razen na obseg uvoza iz ZDA in Tajvana, ki se je zmanjšal za približno 35 % (OP) v primerjavi z obsegom, prikazanim v preglednici 17 začasne uredbe, je izključitev preje očitno le malo vplivala na uvoz iz drugih držav.

(103)

Več zainteresiranih strani je ponovno trdilo, da je škodo industriji Unije prej povzročila gospodarska kriza kot pa dampinški uvoz ali, drugače rečeno, da je bila gospodarska kriza glavni vzrok za škodo, medtem ko je bil uvoz iz LRK kvečjemu drugi, dodatni dejavnik. V zvezi s tem so trdile, da obstaja korelacija med potrošnjo in dobičkonosnostjo ter da se dobičkonosnost poslabša šele, ko ni več povpraševanja. Hkrati so trdile, da naj ne bi bilo korelacije med tržnim deležem EU, prodajnimi cenami in dobičkonosnostjo industrije Unije na eni strani ter tržnim deležem EU in prodajnimi cenami kitajskega uvoza na drugi. Prav tako so trdile, da naj Komisija ne bi pravilno ocenila škodljivih vplivov upada potrošnje EU in bi posledično kršila člen 3(7) osnovne uredbe.

(104)

Prvi del teh trditev je bil obsežno obravnavan v uvodnih izjavah 99 do 102 začasne uredbe. Dejansko je bil vpliv gospodarske krize proučen in v uvodni izjavi 101 začasne uredbe se priznava, da sta gospodarska kriza in zmanjšanje povpraševanja negativno vplivala na položaj industrije Unije ter tako prispevala k škodi, ki jo je imela industrija Unije. Vendar to ne zmanjšuje škodljivega vpliva poceni in dampinškega kitajskega uvoza na trg Unije v obravnavanem obdobju. To pomeni, da je gospodarska kriza v OP povečala škodo industrije Unije, vendar je uvoz iz LRK v vsakem primeru povzročil škodo, ki velja za znatno v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Trditev je bila zato zavrnjena.

(105)

Nobena od utemeljitev, ki so jih predložile zainteresirane strani, ni pokazala, da bi bil vpliv drugih dejavnikov, razen dampinškega uvoza iz LRK, tolikšen, da bi odpravil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in ugotovljeno škodo. Glede na navedeno in ker ni bilo drugih pripomb, ki še niso bile obravnavane, se sklene, da je dampinški uvoz iz LRK povzročil znatno škodo industriji Unije v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(106)

Sklepne ugotovitve o vzročni zvezi iz začasne uredbe, kot so povzete v uvodnih izjavah 117 do 119 začasne uredbe, se tako potrdijo.

(107)

Glede na pripombe zainteresiranih strani je Komisija izvedla nadaljnjo analizo vseh argumentov, ki se nanašajo na interes Unije.

(108)

Pritožniki so ponovno navedli, da je uvedba protidampinških ukrepov bistvena za nadaljnjo uspešnost in delovanje industrije Unije v prihodnosti, saj je znižanje cen zaradi dampinškega uvoza iz LRK zelo vplivalo na prodajo, dobičkonosnost in sposobnost vlaganja industrije Unije. Ker ni bilo nobenih dodatnih posebnih pripomb v zvezi s tem, se uvodne izjave 122 do 126 začasne uredbe potrdijo.

(109)

Ker ni bilo nobenih posebnih pripomb v zvezi s tem, se uvodni izjavi 127 in 128 začasne uredbe potrdita.

(110)

Po uvedbi začasnih ukrepov so pripombe izrazili številni uporabniki in združenja uporabnikov, ki se niso javili v začasni fazi.

(111)

Veliko uporabnikov je ponovno izrazilo splošne pripombe o nekaterih vprašanjih, ki so že bila analizirana v začasni uredbi, brez zagotovitve novih informacij v zvezi z njimi ali dodatnih dokazov, ki bi utemeljili te trditve. Vseeno so bile v zvezi z nekaterimi vprašanji prejete nove informacije, ki so bile potem analizirane.

(112)

Več zainteresiranih strani je trdilo, da sodelovanje uporabnikov ni reprezentativno za obsežnost sektorja ter da je večina uporabnikov majhnih do srednje velikih podjetij, katerih položaj in stališča v analizi interesa Unije niso bili upoštevani.

(113)

V zvezi s tem je najprej treba opozoriti, da je 13 uporabnikov poslalo izpolnjen vprašalnik in da je tudi več drugih uporabnikov poslalo pripombe. Poleg tega je v imenu uporabnikov pripombe poslalo več združenj. Številne od teh zainteresiranih strani so svoja stališča izrazile tudi na zaslišanju. Po prilagoditvi štetja zaradi izključitve preje iz obsega izdelka so sodelujoči uporabniki pomenili približno 24 % uvoza zadevnega izdelka. Takšno sodelovanje se šteje za reprezentativno.

(114)

Kljub temu se prizna, da so uporabniki, ki so izpolnili vprašalnik, večinoma velike družbe. V zvezi s tem je Komisija odvisna od tistih, ki dejansko sodelujejo. Vseeno velja, da so bila s sodelovanjem več združenj (PlasticsEurope, EuCIA, EuPC, Plastindustrien, BPF) vprašanja malih in srednje velikih podjetij dejansko izražena ter da so bila ta podjetja upoštevana.

(115)

Številni uporabniki in eno združenje so izpodbijali oceno Komisije v zvezi s številom zaposlenih v uporabniški industriji steklenih vlaken, navedeno v uvodni izjavi 130 začasne uredbe. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija v uvodni izjavi 130 začasne uredbe ocenila celotno število oseb, zaposlenih v vseh družbah s konca proizvodne verige industrije Unije, ki uporabljajo izdelke iz steklenih vlaken, vključno z izdelavo nadaljnjih izdelkov na koncu proizvodne verige, na približno 50 000 do 75 000. Navedene zainteresirane strani so trdile, da bi lahko število teh oseb znašalo 200 000 do 250 000, pri čemer so bile pozvane, da utemeljijo te ocene. Čeprav je eno združenje, tj. European Boating Industry, zagotovilo nekatere podporne podatke v zvezi z ladjedelništvom, ni bilo predloženih prepričljivih dokazov, ki bi te podatke o zaposlenosti povezali z zadevnim in podobnim izdelkom.

(116)

Vsekakor bi ugotavljanje interesa uporabnikov steklenih vlaken na podlagi tako splošnih podatkov, ki zajemajo vse osebe, zaposlene na vseh ravneh konca proizvodne verige industrije Unije, vključno z enotami multinacionalnih družb, ki nimajo nobene povezave z izdelki iz steklenih vlaken, resno vplivalo na verodostojnost analize interesa Unije.

(117)

Prav tako je treba opozoriti, da je, kot je navedeno v uvodni izjavi 130 začasne uredbe, Komisija ocenila tudi število zaposlenih v enotah, ki uporabljajo steklena vlakna in so del družb, ki so v OP uporabljala kitajska steklena vlakna, na približno 27 000 oseb. Ta ocena je temeljila na podrobnih podatkih o zaposlenosti v teh enotah v Uniji, kot so jih v izpolnjenih vprašalnikih poslali uporabniki. Ocena je bila izvedena z združevanjem teh podatkov in njihovo ekstrapolacijo za celoten kitajski uvoz zadevnega izdelka v OP. Ekstrapolacija je temeljila na deležu sodelujočih uporabnikov v celotnem kitajskem uvozu zadevnega izdelka v OP.

(118)

Končno je v zvezi s tem treba tudi navesti, da je bilo treba po izključitvi preje iz obsega izdelka navedeno oceno popraviti. Popravljena ocena znaša približno 22 000 oseb.

(119)

Več uporabnikov je trdilo, da je Komisija v uvodnih izjavah 132 do 136 začasne uredbe podcenila vpliv začasne protidampinške dajatve na dobičkonosnost in posledično sposobnost preživetja evropske uporabniške industrije. Trdili so, da je dejanski vpliv veliko večji in da stopnja začasne dajatve ogroža obstoj več teh podjetij v Uniji.

(120)

V zvezi s tem je treba navesti, da je gospodarska ocena iz začasne uredbe temeljila na gospodarskih podatkih, ki so jih predložili uporabniki, ki so sodelovali v preiskavi. To so bile dejansko edine preverljive informacije, ki so bile na voljo v zvezi s tem. Čeprav je to oceno kritiziralo veliko uporabnikov, je le eden od njih predložil dodatne informacije, ki bi se lahko uporabile za natančnejšo analizo. Zadevna stran je uporabnik preje, zato podatki, ki jih je predložila, nazadnje niso bili upoštevani v analizi vpliva stroškov.

(121)

Uporabniki so tudi trdili, da je vpliv na male in srednje velike uporabnike večji od ugotovljenega. Vendar je bilo v zvezi s tem zagotovljenih malo konkretnih dokazov zaradi nepopolnega sodelovanja takšnih uporabnikov. Sodelujoči uporabniki sicer dejansko vključujejo nekatere multinacionalne družbe, pri katerih je vpliv dajatev verjetno bolj omejen. Vendar je Komisija, da bi izključila ta izkrivljajoči vpliv v izračunu, v zaključni fazi določila povprečen vpliv stroškov le za enote sodelujočih uporabnikov, ki uporabljajo steklena vlakna, in ne za celotne družbe – glej uvodno izjavo 123.

(122)

Po izključitvi preje iz obsega izdelka je bilo treba oceno, narejeno v začasni fazi, popraviti tako, da so se iz analize odstranile družbe, ki uporabljajo prejo. Poleg tega je bilo treba oceno dodatno spremeniti glede na stopnje dajatev, ki se uporabljajo (glej uvodno izjavo 139).

(123)

Glede na navedene spremembe bo izračunani vpliv dajatev za uporabniško industrijo povprečno le okoli 0,5 in največ 2,3 odstotne točke na dobiček enot uporabnikov, ki uporabljajo steklena vlakna. Vpliv bo tako veliko manjši, kot je bilo predvideno v začasni fazi, če bo sploh pomemben, saj je malo verjetno, da se majhno povišanje stroškov, kot je povišanje, ki bi ga verjetno povzročile veljavne davčne stopnje, ne more povsem ali vsaj delno prenesti.

(124)

Dejansko je v zvezi z zmožnostjo prenosa povišanja stroškov pritožnik poslal informacije o razvoju stroškov smole, ki so še eden od ključnih stroškov za uporabnike in v nekaterih primerih pomenijo celo večino stroška kompozitnih končnih izdelkov. V skladu s tem bi se stroški smole v enakem obdobju podvojili, medtem ko bi prodajna cena steklenih vlaken (strošek za uporabnike) zelo dolgo ostala stabilna. Povišanje cene smole je bilo spet izrazito od konca leta 2009. Kljub tem zelo velikim povišanjem cen so uporabniki še naprej kupovali to ključno surovino in prodajali svoje končne izdelke ter ostali konkurenčni. Zato je verjetno, da so uspeli prenesti vsaj del povišanja stroškov na svoje stranke. Če je tako veliko povišanje stroškov mogoče (delno) prenesti na stranke, ni razloga, da se to ne bi moglo zgoditi s protidampinško dajatvijo na steklena vlakna na ravni stopnje odprave škode.

(125)

Nekatere strani so trdile, da nekateri uporabniki, vključno z globalnimi skupinami, premikajo in/ali bodo premaknili proizvodnjo ven iz Unije, kar lahko povzroči izgubo delovnih mest za uporabnike Unije. Poleg tega to lahko vpliva tudi na stranke uporabnikov in proizvajalce plastičnih materialov, ki prav tako dobavljajo material uporabnikom steklene preje, ki proizvajajo kompozitne materiale. Vendar je to mogoča posledica uvedbe dajatev na kateri koli polizdelek, ne le na steklena vlakna. Uporabniki na koncu proizvodne verige lahko zahtevajo zaščito v okviru protidampinških postopkov, kar se je že zgodilo v primeru tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken. Vsekakor bi se zdaj vsi takšni vplivi, kot so bili navedeni, zdeli zelo omejeni zaradi stopenj dajatev, ki se uporabljajo (glej uvodno izjavo 139).

(126)

Glede na navedeno se lahko sklene, da preživetje nobenega od uporabnikov, ki so sodelovali v preiskavi in poslali gospodarske podatke, ki jih je lahko proučila Komisija, ne bi bilo ogroženo kot posledica povečanja stroškov zaradi predlaganih ukrepov.

(127)

Več uporabnikov je ponovno trdilo, da je bila varnost oskrbe na trgu Unije ogrožena in da so protidampinški ukrepi dodatno otežili ta položaj. Svojo trditev so utemeljili z nekaterimi dokazi, ki so prikazali nezmožnost industrije Unije, da bi zagotovila varno dobavo steklenih vlaken uporabniški industriji v zahtevanem obsegu in po zahtevanih cenah. Podobno so o navedbi Komisije, da so neizkoriščene zmogljivosti v EU dovolj velike za nadomestitev uvoza iz LRK, menili, da je poenostavljena in neupravičena.

(128)

Vprašanje je bilo dodatno analizirano. Od pritožnika so bile pridobljene tudi nove informacije o obsegu proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti in povpraševanju. Tako pridobljene in analizirane informacije so pokazale, da je v prvi polovici leta 2010 dejansko obstajalo ozko grlo pri dobavi nekaterih izdelkov, ki jih izdeluje industrija Unije, zaradi pomanjkanja zalog zaradi okrevanja trga po gospodarski krizi. Vendar se je medtem in v skladu s pričakovanjem v zvezi s tem, izraženim v začasni uredbi (uvodne izjave 145 do 149), povečanje povpraševanja stabiliziralo in zagotovljen je bil dokaz, da so dobavitelji EU leta 2010 znatno povečali svojo takoj razpoložljivo proizvodnjo. Prav tako so bila napovedana nadaljnja kratkoročna in srednjeročna povečanja proizvodne zmogljivosti industrije Unije. Poleg tega je bil poslan tudi dokaz o znatnem povečanju proizvodne zmogljivosti v več drugih državah proizvajalkah zunaj Unije.

(129)

Posodobljeni podatki o proizvodnji in proizvodni zmogljivosti za prejo so bili manj pomirjujoči in tudi neodvisna tržna študija je pokazala očitno manj ugodno stanje oskrbe s prejo. Vendar to vprašanje po izključitvi preje iz obsega izdelka ni več pomembno.

(130)

Več uporabnikov je tudi trdilo, da so nekateri proizvajalci Unije znatno povišali cene nekaterih izdelkov tik pred objavo začasne uredbe in zahtevali povišanje cen, ko so uporabniki začeli povpraševati po dodatnih količinah. Prav tako so trdili, da so bili nekateri proizvajalci Unije v nasprotju z običajno prakso pripravljeni podpisati le kratkoročne pogodbe (manj kot eno leto). V zvezi s tem je bilo zagotovljenih nekaj dokazov, ki so jih uporabniki obravnavali kot znak za to, da industrija Unije ne bi mogla dobaviti količin, ki jih je zahteval trg, po primernih cenah.

(131)

V zvezi s tem je treba navesti, da je po uvedbi protidampinških ukrepov mogoče pričakovati, da se cene na trgu Unije nekoliko povišajo. Zato ni neobičajno, da so se nekoliko povišale tudi cene proizvajalcev Unije. Kratkoročne pogodbe pa so vprašanje kupca in prodajalca, ki ni nujno povezano s kratkoročnim pomanjkanjem dobave, ampak ga je mogoče pojasniti z več drugimi dejavniki, ki vplivajo na trg. Kot je že navedeno v uvodni izjavi 128, se vsekakor zdi, da se je leta 2010 stanje na področju dobave steklenih vlaken normaliziralo. Iz teh razlogov se navedene trditve zavrnejo.

(132)

Na podlagi navedenega se sklepne ugotovitve iz uvodnih izjav 150 in 151 začasne uredbe potrdijo in dokončno se sklene, da na splošno ni nujnih razlogov proti uvedbi dokončnih protidampinških dajatev na uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK.

(133)

Pritožnik je trdil, da je 5 % ciljni dobiček, kot je bil določen v začasni fazi, izredno nizek, ter ponovil stališče, da bi bila raven med 12 % in 15 % bolj upravičena glede na to, da je industrija steklenih vlaken zelo kapitalsko intenzivna. Trdil je, da bo toliko višja raven dobičkonosnosti potrebna za ustvarjanje zdrave donosnosti naložb kapitala in bo omogočila nove naložbe. Vendar navedena trditev ni bila prepričljivo utemeljena in zato se sklene, da se mora ohraniti 5 % stopnja dobička, določena v začasni fazi.

(134)

V zvezi z določitvijo stopnje odprave škode so se, kot je že navedeno v uvodni izjavi 71, spremembe metodologije, ki so vplivale na izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen, tj. (i) izključitev preje, (ii) združitev vrst izdelka v skupino in (iii) prilagoditev za stroške, nastale po uvozu, uporabile tudi pri izračunu stopnje odprave škode.

(135)

Da bi izključila prejo in v analizi škode upoštevala posebnosti vsake skupine izdelkov (rovingi, rezane niti in rogoznice), je Komisija uporabila podrobne finančne informacije, ki so jih ločeno po vrsti izdelka poslali vzorčeni proizvajalci Unije. V zvezi s tem so bili namesto skupnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri začasnih izračunih in so vključevali prejo (glej uvodno izjavo 155 začasne uredbe), uporabljeni ločeni finančni podatki o glavnih skupinah izdelkov (rovingi, rezane niti in rogoznice). Takšen izračun bolje izraža položaj na trgu ter upošteva popravljen obseg izdelka in posebnosti glavnih vrst izdelkov, kolikor je mogoče.

(136)

Na podlagi navedenih sprememb je bil izveden obsežen popravek začasnih stopenj odprave škode.

(137)

Glede na navedeno velja, da je treba v skladu s členom 9 osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe za uvoz zadevnega izdelka.

(138)

Ker so stopnje odprave škode zdaj nižje od ugotovljenih stopenj dampinga, morajo dokončni ukrepi temeljiti na stopnji odprave škode.

(139)

Na podlagi navedenega je stopnja dajatev, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, carina neplačana, naslednja:

(140)

Stopnja protidampinške dajatve za posamezno družbo iz te uredbe je bila določena na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato izraža stanje, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo v zvezi z zadevno družbo. Ta stopnja dajatve (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se torej uporablja izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države in proizvedenih v posebej navedenih družbah. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, te stopnje ne morejo uporabljati in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(141)

Vsak zahtevek za uporabo te stopnje protidampinške dajatve za posamezno družbo (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj poslati Komisiji (5) z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti vsako spremembo dejavnosti družbe v zvezi s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanih na primer z navedeno spremembo imena ali navedeno spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Ta uredba bo po potrebi ustrezno spremenjena s posodobitvijo sklicevanja na družbo, ki lahko uporablja individualno stopnjo dajatve.

(142)

Za zagotovitev ustreznega izvajanja protidampinške dajatve je treba stopnjo dajatve na ravni države uporabljati za nesodelujoče proizvajalce izvoznike in tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Unijo.

(143)

Glede na obseg ugotovljene stopnje dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Unije, je nujno, da se zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo, dokončno poberejo v obsegu višine uvedenih dokončnih dajatev. Ker je preja zdaj izključena iz obsega izdelka (glej uvodne izjave 13 do 24) je treba zneske, ki so bili začasno zavarovani za uvoz preje, sprostiti. Ker so dokončne stopnje dajatev nižje od začasnih stopenj dajatev, se zneski, ki so začasno zavarovani in presegajo dokončno stopnjo protidampinške dajatve, sprostijo –