11.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 37/2

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. maja 2010 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, (2) („obvestilo o začetku“) napovedala začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske („zadevna država“) v Unijo.

(2)

Protidampinški postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 6. aprila 2010 vložila družba Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze prima facie o dampingu zadevnega izdelka in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za utemeljitev začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike na Tajskem, predstavnike zadevne države, znane uvoznike in znane uporabnike uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane strani so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(4)

Komisija je vprašalnike poslala vsem stranem, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim stranem, ki so to zahtevale v roku iz obvestila o začetku, in sicer pritožniku, drugim znanim proizvajalcem Unije, znanemu proizvajalcu izvozniku na Tajskem, predstavnikom zadevne države, znanim uvoznikom in znanim uporabnikom. Vsem stranem, ki so zahtevale zaslišanje v določenem roku in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Odgovore na vprašalnike in druge pripombe so poslali en proizvajalec izvoznik iz Tajske, proizvajalec Unije, ki se je pritožil, pet nepovezanih uvoznikov in trgovcev (vključno z enim, ki je tudi proizvajalec Unije) ter en uporabnik.

(6)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno določitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(7)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OP („obdobje preiskave škode“).

(8)

Zadevni izdelek zajema obročne mehanizme za vezavo, ki sestojijo iz vsaj dveh jeklenih listov ali žic z najmanj štirimi polobroči iz jeklene žice, pritrjenimi na njej, katere skupaj drži jeklen ovitek; lahko se jih odpira s potegom polobročev ali z majhnim sprožilnim mehanizmom iz jekla, pritrjenim na obročni mehanizem za vezavo, s poreklom iz Tajske („zadevni izdelek“) in se trenutno uvršča v oznako KN ex 8305 10 00. Področje te preiskave ne zajema vzvodnih mehanizmov za mape, ki spadajo v isto oznako KN.

(9)

Obročni mehanizem za vezavo se uporablja za vlaganje različnih vrst dokumentov ali papirjev. Med drugim ga uporabljajo proizvajalci map z obročnim mehanizmom, tehničnih priročnikov, albumov za fotografije in znamke, katalogov in brošur.

(10)

V Evropski uniji je bilo v OP prodano veliko različnih modelov obročnih mehanizmov za vezavo. Modeli so se razlikovali po velikosti, obliki, številu obročkov, velikosti osnovne plošče in sistemu za odpiranje obročkov (s potegom narazen ali s sprožilom za odpiranje). Ker imajo vsi modeli obročnih mehanizmov za vezavo enake fizikalne in tehnične lastnosti in so znotraj določenih serij medsebojno zamenljivi, je Komisija ugotovila, da za namene sedanjega postopka vsi obročni mehanizmi za vezavo predstavljajo en sam izdelek.

(11)

Za izdelek, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu na Tajskem, ter za izdelek, ki ga proizvajalci Unije proizvajajo in prodajo v Uniji, je bilo ugotovljeno, da imata enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter osnovno uporabo. Zato se začasno obravnavata kot podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(12)

Zaradi velikega števila nepovezanih uvoznikov je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je pozvala vse nepovezane uvoznike, da se ji javijo in ji predložijo, kot je določeno v obvestilu o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih v zvezi z zadevnim izdelkom (kot je opredeljen v oddelku 2.1) v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010.

(13)

Po preučitvi predloženih informacij in zaradi majhnega števila uvoznikov, ki so pokazali pripravljenost za sodelovanje, je bila sprejeta odločitev, da vzorčenje ni potrebno.

(14)

Ena družba iz Tajske je odgovorila na vprašalnik za proizvajalce izvoznike. Na vprašalnik je odgovorila tudi družba, ki se ukvarja s prodajo zadevnega izdelka, ima sedež v Hongkongu in je povezana s tem proizvajalcem izvoznikom. Na podlagi informacij o uvozu, ki jih je sporočil Eurostat, je proizvajalec izvoznik (skupaj s povezano družbo) opravil ves tajski uvoz v Unijo.

(15)

Preiskava je pokazala, da je proizvajalec izvoznik predložil nepopolne in nepravilne informacije v zvezi s pomembnimi elementi njegovih proizvodnih stroškov, kot sta na primer očitna poraba niklja in očitna poraba drugih surovin. Poleg tega so bile druge sporočene informacije v zvezi s proizvodnimi stroški in proizvodnimi zmogljivostmi nezdružljive in jih ni bilo mogoče uskladiti. Preiskava je še pokazala, da obstaja povezana družba s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, ki je v nasprotju s tem, kar je prvotno trdil proizvajalec izvoznik, bila vključena v prodajo in upravljanje zadevnega izdelka. Sporočeni stroški niso vključevali ustreznih stroškov te povezane družbe, zato so se šteli za nepopolne.

(16)

Na podlagi navedenega je bilo ugotovljeno, da predložene informacije o stroških niso dovolj natančna podlaga za določitev normalne vrednosti. Zaradi tega je bila sprejeta odločitev, da bi morale biti ugotovitve vsaj delno utemeljene na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(17)

Družba je bila takoj obveščena in dana ji je bila možnost, da predloži nadaljnja pojasnila v skladu s členom 18(4) osnovne uredbe. Vendar pa pojasnila, ki jih je dala družba, niso bila zadovoljiva, ker z njimi ni pojasnila ugotovljenih neskladnosti. Družba tudi ni mogla ovreči dokazov, ki kažejo, da je predložila nepopolne, nepravilne in zavajajoče informacije. Poleg tega družba ni predložila bistvenih informacij o prej omenjeni povezani družbi s sedežem v Ljudski republiki Kitajski, ki je vključena v proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(18)

Glede na navedeno je bila sprejeta odločitev, da bi se morala normalna vrednost za proizvajalca izvoznika začasno določiti na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(19)

Ker ni bilo na voljo drugih bolj zanesljivih informacij, je bila normalna vrednost začasno izračunana na podlagi informacij o proizvodnih stroških na Tajskem iz pritožbe. V skladu s členom 18(5) osnovne uredbe so bile te informacije navzkrižno preverjene s preverjenimi informacijami, pridobljenimi med preiskavo, vključno z informacijami o stroških osebja in energije na Tajskem. Kadar se je to štelo za ustrezno, so bile informacije, navedene v pritožbi, popravljene s preverjenimi informacijami, pridobljenimi med preiskavo.

(20)

K tako ugotovljenim proizvodnim stroškom sta bila na podlagi informacij, predloženih v pritožbi, prišteta razumna zneska 16 % za stroške PSA in 8 % za dobiček.

(21)

Proizvajalec izvoznik je izvažal v Unijo prek svoje povezane trgovske družbe s sedežem zunaj Unije.

(22)

Izvozna cena je bila določena na podlagi cen, po katerih je povezana trgovska družba izdelek prodajala v Unijo, to je neodvisnemu kupcu, in sicer v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(23)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na podlagi franko tovarna.

(24)

Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevajo razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen. Opravljene so bile tudi prilagoditve zaradi razlik v stroških prevoza, zavarovanja in posojila, kjer je bilo to primerno in utemeljeno.

(25)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj.

(26)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, na podlagi navedene metodologije znašajo:

(27)

Ker je ves tajski izvoz zadevnega izdelka v Unijo opravil sodelujoči proizvajalec izvoznik, je bila sprejeta odločitev, da bi se morala preostala stopnja dampinga določiti v višini stopnje dampinga, ugotovljene za sodelujočega proizvajalca izvoznika, torej na stopnji 17,2 %.

(28)

V obdobju preiskave sta obročne mehanizme za vezavo v EU proizvajala naslednja proizvajalca:

(29)

Prvi proizvajalec je vložnik in je sodeloval v preiskavi. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je vložnik v obdobju preiskave predstavljal več kot 50 % celotne proizvodnje obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji.

(30)

Drugi (manjši) proizvajalec je tudi uvoznik obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske in je postopku nasprotoval. Na podlagi informacij, ki jih je predložila družba, je bilo ugotovljeno, da je bila v celotnem obdobju, obravnavanem za analizo škode, količina kupljenih tajskih izdelkov v povprečju primerljiva s količino, ki jo je družba proizvedla sama.

(31)

Na podlagi navedenega se šteje, da je treba v skladu s členom 4(1)(a) drugega proizvajalca izključiti iz opredelitve industrije Unije, zato mora industrijo Unije v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe predstavljati samo proizvajalec vložnik. Za navedenega proizvajalca se v nadaljevanju uporablja izraz „industrija Unije“.

(32)

Opozoriti je treba, da sta v preteklosti industrijo Unije prvotno sestavljala dva proizvajalca (Koloman Handler – Avstrija in Robert Krause – Nemčija), ki sta šla v stečaj in ju je prevzela avstrijska skupina. V teh družbah je bilo izvedeno intenzivno prestrukturiranje in sedanja družba „Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH“ je bila ustanovljena leta 2003. Sedež je v Avstriji, proizvodnja pa poteka na Madžarskem.

(33)

Potrošnja je bila določena na podlagi naslednjih informacij:

(34)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno naslednje gibanje potrošnje obročnih mehanizmov za vezavo v Uniji:

(35)

Potrošnja se je v celotnem obdobju preiskave škode zmanjšala za 5 %. (3) Kljub temu pa je treba opozoriti, da se je po povečanju za približno 10 % med letoma 2006 in 2008 potrošnja v naslednjem obdobju zmanjšala za 15 %.

(36)

Informacije o uvozu iz Tajske za obdobje od leta 2008 do obdobja preiskave temeljijo na izpolnjenem vprašalniku sodelujočega proizvajalca izvoznika, edinega znanega tajskega izvoznika, za druga leta pa temeljijo na Eurostatovih podatkih. Tako je bilo ugotovljeno, da se je skupni obseg uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske od leta 2006 do obdobja preiskave povečal za skoraj 20 %. Vendar pa se je stopnja uvoza v tem obdobju precej spreminjala in najpomembnejše povečanje je nastopilo med letoma 2007 in 2008, ko se je uvoz več kot podvojil.

(37)

Tajski tržni delež je na splošno naraščal in se od leta 2006 do obdobja preiskave povečal za 3 točke. Podobno kot prodaja je bil tudi tržni delež največji leta 2008, ko je dosegel stopnjo 16,5 %.

(38)

Uvozne cene so se najprej za več kot 20 % povečale med letoma 2006 in 2008, potem pa so se zmanjšale.

(39)

Kljub skupnemu povečanju za 13 % v obdobju preiskave škode so tajske cene nelojalno močno nižale prodajne cene proizvajalcev Unije. Primerjava cen za primerljive modele, ki so bile po potrebi ustrezno prilagojene, je dejansko pokazala, da so bile v obdobju preiskave uvozne cene v povprečju več kot 30 % nižje od prodajnih cen industrije Unije. Primerjava povprečnih cen v preostalih letih kaže, da so bile cene v letih od 2006 do 2009 nižje za podobno stopnjo.

(40)

Tudi absolutna stopnja tajskih uvoznih cen je bila ves čas nižja od drugih uvoznih cen in večinoma pa tudi od cene drugega proizvajalca Unije.

(41)

V celotnem obdobju se je proizvodnja zmanjšala za skoraj 20 %, proizvodna zmogljivost pa za skoraj 25 %. Vse večjo izkoriščenost zmogljivosti je treba razlagati le kot rezultat zmanjšanja proizvodne zmogljivosti za 25 % v istem obdobju. To je predvsem posledica odpuščanj (glej razdelek o zaposlovanju ).

(42)

Kljub temu pa je treba opozoriti, da sta se obseg proizvodnje in proizvodna zmogljivost do leta 2008 najprej izboljševala, nato pa sta se precej zmanjšala.

(43)

V obdobju preiskave škode so se zaloge industrije Unije povečale za skupno 26 %. Pomemben del proizvodnje obročnih mehanizmov za vezavo zajema standardne izdelke in industrija Unije mora ohranjati določeno raven zalog, da se lahko hitro odzove na povpraševanje svojih strank. Kljub temu pa vsako povečanje končnih zalog nad povprečno stopnjo kaže na težave pri prodaji izdelkov.

(44)

Obseg prodaje industrije Unije na trgu EU se je v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšal za 23 %, kar je ustrezalo zmanjšanju tržnega deleža z 29,6 % na 24,0 %, tj. padcu za več kot 5 točk. V primerjavi z letom 2008 sta se obseg prodaje in tržni delež dejansko poslabšala.

(45)

Navedeno gibanje na splošno kaže, da v industriji Unije med letom 2006 in obdobjem preiskave ni bilo rasti.

(46)

Tehtano povprečje prodajne cene industrije Unije je bilo razmeroma stabilno do leta 2008. V letu 2009 se je povečalo za 10 %, v obdobju preiskave pa je padlo za 3 odstotne točke. To zvišanje cene je rezultat kombinacije dveh dejavnikov: spremembe ponudbe izdelkov zaradi zmanjševanja obsega prodaje bolj standardiziranih in cenejših izdelkov ter poskusa industrije Unije, da nadomesti izgube iz leta 2008. Ta poskus pa ni bil uspešen, ker je industrija Unije tudi v naslednjem obdobju še naprej poslovala z izgubo (glej nadaljevanje).

(47)

Industrija Unije je ustvarjala izgubo v celotnem obdobju preiskave škode, zgoraj predstavljeno gibanje pa kaže splošno povečanje stopnje izgub. Čeprav se je leta 2007 stanje nekoliko izboljšalo (dobiček in izguba sta se skoraj izravnala), pa se je leta 2008 poslabšalo. Čeprav je bilo zmanjšanje denarnih tokov mogoče nekako omejiti, so od leta 2007 naprej tudi ti ostajali negativni. Tudi donosnost neto sredstev je bila v celotnem obdobju negativna in se je med letom 2006 in obdobjem preiskave nenehno zmanjševala.

(48)

Pri naložbah je v celotnem obdobju preiskave škode mogoče opaziti močan upad, tj. – 75 %.

(49)

Kot je bilo navedeno, se glede na slabo finančno stanje industrije Unije lahko ugotovi, da je bila njena zmožnost zbiranja kapitala iz neodvisnih virov resno prizadeta.

(50)

V celotnem obdobju se je zaposlenost (enote polnega delovnega časa) zmanjšala za 13 %, najpomembnejši padec pa je nastopil po letu 2008, ko je zaposlenost dosegla vrhunec. Gibanje plač je bilo večinoma enako.

(51)

Gibanje produktivnosti, merjene v tisoč proizvedenih kosih na zaposlenega v obdobju, je bilo na splošno enako gibanju zaposlenosti, vendar bi bilo zmanjševanje mogoče omejiti v obdobju preiskave.

(52)

Na podlagi najboljših razpoložljivih dejstev je bil v preiskavi ugotovljen obstoj dampinga v obdobju preiskave v višini 17,2 %, kar je precejšen delež.

(53)

Industrija Unije je več let trpela posledice zaradi učinkov dampinškega uvoza. Do leta 2008 je vseeno lahko pridobivala zaradi razmeroma učinkovitih ukrepov, vendar se je stanje zatem spet poslabšalo. To je natančneje razloženo v oddelku o interesih Unije.

(54)

Gospodarski položaj industrije Unije se je od leta 2006 do obdobja preiskave opazno poslabšal. Za to poslabšanje je bilo značilno precejšnje zmanjšanje obsega proizvodnje in prodaje (– 17 % oziroma – 13 %), kar je privedlo tudi do zmanjšanja tržnega deleža z 29,6 % na 24 %. Prizadet je bil tudi finančni položaj industrije Unije. Stopnja izgub, ki jih je utrpela družba, se je dejansko povečala in tudi gibanje na področju denarnih tokov in donosnosti neto sredstev je bilo negativno. Poskus industrije Unije, da bi omejila stopnjo izgub z zvišanjem cen v letu 2009, ni bil uspešen, stanje se je celo poslabšalo.

(55)

Zaradi tega so bile naložbe zmanjšane na najnižjo stopnjo in družba se je z nastalim položajem morala spoprijeti tako, da je odpustila precej ljudi.

(56)

Kljub temu je treba opozoriti, da se je v celotnem obdobju preiskave škode položaj industrije Unije med letoma 2006 in 2008 nekoliko izboljšal. V tem obdobju so proizvodnja, prodaja in zaposlenost naraščali. Vendar pa so se ti kazalci po letu 2009 naprej precej zmanjšali. Po drugi strani pa so kazalci dobičkonosnosti ostajali negativni v celotnem obdobju, čeprav se je leta 2007 dobičkonosnost močno približala ničli.

(57)

Glede na navedeno se začasno ugotovi, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(58)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali je znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, povzročil dampinški uvoz iz zadevne države. Poleg tega so bili poleg dampinškega uvoza preučeni znani dejavniki, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, da se morebitna škoda, ki bi jo ti drugi dejavniki lahko povzročili, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(59)

Opozoriti je treba, da je za trg Unije značilno razmeroma malo virov dobave (dva v Uniji, en v Indiji, en na Tajskem in še vedno nekaj dobave iz Kitajske) in da je zaradi navajanja cen trg cenovno precej pregleden. Poleg tega velik del povpraševanja v EU zadeva standardne tipe obročnih mehanizmov za vezavo, pri katerih je cena daleč najbolj odločilen dejavnik za nakup izdelka.

(60)

V tem smislu je preiskava pokazala, da se je obseg uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske povečal za skoraj 20 % v obdobju preiskave škode in je v obdobju preiskave dosegel 15-odstotni tržni delež. Industrija Unije je v istem obdobju imela znaten padec obsega prodaje. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so bile v obdobju preiskave cene obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske nelojalno znižale prodajne cene industrije Unije za več kot 30 %, kar je za tovrsten izdelek veliko.

(61)

Kombinacija pomembnega obsega uvoza in nizke ravni cen je privedla do znatnih cenovnih pritiskov na trgu Unije. Brez dampinga bi bile tajske cene, vsaj v obdobju preiskave, skoraj 20 % višje, kot so dejansko bile, in to bi lahko pomenilo na splošno višjo ceno na trgu Unije.

(62)

Glede na obseg dampinškega uvoza in raven cen se tako šteje, da je dampinški uvoz oviral poskus industrije Unije, da bi znova začela ustvarjati dobiček ali vsaj zmanjšala izgubo tako, da bi v obdobju od 2009 do obdobja preiskave povečala obseg prodaje in/ali cene na primernejšo raven. Stalen pritisk zaradi dampinškega uvoza z nizkimi cenami iz Tajske na trg Unije je tako privedel do zmanjšanja obsega prodaje, tržnega deleža, cen in s tem do izgube dobičkonosnosti industrije Unije.

(63)

Opozoriti je treba, da je bilo v nedavni preiskavi zaradi izteka ukrepa (5) ugotovljeno, da je bila industrija leta 2008 še vedno v zelo negotovem položaju in še izjemno občutljiva za morebitno nadaljevanje dampinškega uvoza.

(64)

Glede na navedeno je bilo začasno sklenjeno, da je dampinški uvoz iz Tajske negativno vplival na gospodarski položaj industrije Unije.

(65)

Povpraševanje na trgu Unije se je leta 2008 povečalo za 10 %, vendar je v naslednjem letu močno upadlo, in sicer za približno 15 %. Pri tem je treba upoštevati tudi finančno krizo in odločitev številnih podjetij, da bodo zmanjšala splošne stroške, vključno s stroški za pisarniški material. Negativne posledice je občutil celotni sektor proizvajalcev obročnih mehanizmov za vezavo. Absolutni obseg uvoza iz Indije in Tajske se je zmanjšal, prav tako pa tudi prodaja industrije Unije.

(66)

Kljub temu je treba opozoriti, da je industrija Unije utrpela razmeroma več škode kot drugi akterji, saj se je njen tržni delež od leta 2008 do 2009 zmanjšal s 30,2 % na 25,2 %. Ker so fiksni stroški v industriji obročnih mehanizmov za vezavo pomembni, je zmanjšani obseg prodaje negativno vplival na finančno stanje vložnika. Vendar pa je zmanjšanje potrošnje treba obravnavati skupaj z razvojem dampinškega uvoza iz Tajske. Tajski uvoz je tako zajemal pomemben tržni delež; predstavljal je količino, ki je skoraj trikrat večja od zmanjšanja potrošnje.

(67)

Tako je mogoče ugotoviti, da je zmanjšanje potrošnje, ki ga je povzročila gospodarska kriza, lahko prispevalo k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije. Če je ta vpliv obstajal, se je zagotovo močno okrepil zaradi uvoza, ki se preiskuje.

(68)

Obročni mehanizmi za vezavo se proizvajajo in uvažajo tudi iz Indije in Kitajske. Njihov uvoz se je spreminjal, kakor je prikazano v naslednji razpredelnici:

(69)

V Indiji obstaja samo en proizvajalec izvoznik obročnih mehanizmov za vezavo in njegov obseg uvoza se je v obdobju preiskave škode zmanjšal za skoraj 10 %. Indija kljub temu pomeni precejšen delež trga Unije, saj je v obdobju preiskave škode v povprečju obvladovala 45-odstotni tržni delež. Poleg tega so se indijske uvozne cene skupno povečale za 13 %, kar je nekoliko več od tajskih cen. Glede na prevladujoči položaj na trgu Unije in konkurenčno uvozno ceno je Indija močna konkurentka industrije Unije. Vendar pa, če upoštevamo navedeno gibanje, tj. zmanjševanje obsega in rast cen, ne kaže, da bi Indija prispevala k poslabšanju položaja industrije Unije v obdobju preiskave. Nazadnje je treba opozoriti, da je določen delež uvoza iz Indije, približno tretjino, na trgu Unije neposredno kupil in prodal distributer, povezan z industrijo Unije.

(70)

Za uvoz iz Kitajske so se od leta 2004 naprej uporabljale protidampinške dajatve v višini od 51,2 % do 78,8 %. Obseg uvoza iz Kitajske se je med letom 2006 in obdobjem preiskave povečal za približno 50 %, kar pomeni povečanje tržnega deleža za 2 točki (s 3,5 % na 5,5 %). Čeprav so se kitajske uvozne cene zniževale v celotnem obdobju preiskave škode, je njihova splošna raven ostajala visoko nad ravnjo tajskih cen. Pri tem pa niti ni bila upoštevana uporaba protidampinških dajatev. Tako je bilo ugotovljeno, da ta uvoz ni prispeval k poslabšanju položaja industrije Unije v obdobju preiskave.

(71)

Na podlagi navedenega se začasno sklene, da uvoz iz teh tretjih držav ni prispeval, vsaj ne občutneje, k znatni škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(72)

Poleg dampinškega uvoza je bil kot eden znanih dejavnikov, ki bi lahko hkrati škodoval industriji Unije, preučen tudi izvoz industrije Unije.

(73)

Izvoz industrije Unije je v obdobju preiskave škode v povprečju predstavljal okoli 5 % skupne prodaje obročnih mehanizmov za vezavo in je ostajal razmeroma stabilen. Zaradi tega se začasno ugotovi, da to ni moglo povzročiti škode industriji Unije.

(74)

Navedena analiza je pokazala, da je uvoz iz Tajske zaradi obsega in ravni cen v obdobju preiskave povzročil znatno škodo industriji Unije. Uvoz se je v absolutnem smislu povečal, ugotovljeno je bilo, da je bil ta uvoz izveden po dampinških cenah in da so bile te precej nižje od cen, ki jih je industrija Unije zaračunavala na trgu Unije za podobne vrste izdelkov. Na tem cenovno občutljivem trgu, na katerem je število dobaviteljev razmeroma omejeno in ki je precej pregleden, je nelojalno nižanje prodajnih cen za več kot 30 % vsekakor precej vplivalo na cene na trgu.

(75)

Preučitev drugih znanih dejavnikov, ki bi lahko povzročili škodo industriji Unije, je pokazala, da bi tudi zmanjšanje povpraševanja lahko imelo vpliv. Vendar pa se kljub negativnemu učinku zmanjševanja povpraševanja na trgu Unije začasno ugotovi, da ta dejavnik ni takšen, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz Tajske in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Unije. Zmanjševanje povpraševanja je treba obravnavati ob upoštevanju učinkov dampinškega uvoza, zaradi katerih se je dejansko povečal negativni učinek finančne krize.

(76)

Na podlagi navedene analize, pri kateri so bili vsi znani dejavniki, ki vplivajo na položaj industrije Unije, ustrezno prepoznani in ločeni od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno ugotovi, da je dampinški uvoz iz Tajske povzročil industriji Unije znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(77)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali so kljub začasni ugotovitvi škodljivega dampinga obstajali utemeljeni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da sprejetje začasnih protidampinških ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije. Zato in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe se je na podlagi vseh predloženih dokazov obravnaval verjeten vpliv morebitnih ukrepov na vse strani, vključene v ta postopek, in verjetne posledice nesprejetja ukrepov.

(78)

Da bi ocenili verjeten vpliv ukrepov, so imele vse zainteresirane strani možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe. Na vprašalnik so odgovorili vložnik, ki je proizvajalec Unije, in štirje nepovezani uvozniki. Drugi proizvajalec Unije, ki je tudi uvoznik, je predložil nekaj informacij, en uporabnik pa je odgovoril na vprašalnik.

(79)

Da bi bolje razumeli vse različne zadevne interese, je treba najprej opisati glavne značilnosti trga.

(80)

Protidampinški ukrepi so bili prvič uvedeni leta 1997 na uvoz nekaterih obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Kitajske (6). Prvotna stopnja dajatve je bila povečana tri leta pozneje po vmesnem pregledu. Navedeni ukrepi so bili pred nedavnim drugič podaljšani po pregledu zaradi izteka ukrepa, pri katerem je bilo ugotovljeno, da bi se v nasprotnem primeru dampinški in škodljiv uvoz nadaljeval (7).

(81)

V več preiskavah je bilo ugotovljeno izogibanje ukrepom proti Kitajski, zato so se ukrepi leta 2004 razširili na Vietnam, leta 2006 pa še na Laoško ljudsko demokratično republiko, treba pa je bilo tudi razširiti obseg ukrepov, da vključujejo rahlo spremenjene obročne mehanizme za vezavo (8). Nazadnje je treba navesti, da sta bili v zvezi z uvozom obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske v letih 2004 in 2008 opravljeni dve različni preiskavi proti izogibanju, leta 2008 pa nova protidampinška preiskava. Čeprav te preiskave niso privedle do novih ukrepov, je bilo v sedanji preiskavi jasno ugotovljeno, da je tajski izvoznik v izpolnjenem vprašalniku navedel netočne informacije.

(82)

Opozoriti je treba, da obročne mehanizme za vezavo na trg uvažajo distributerji, zastopniki ali neposredno uporabniki, tj. družbe, ki izdelujejo mape.

(83)

Končno je treba opozoriti, da je število proizvajalcev obročnih mehanizmov za vezavo, ki oskrbujejo trg Unije, razmeroma omejeno. Poleg dveh proizvajalcev iz EU tako obstajajo samo še en znan proizvajalec iz Tajske, eden iz Indije in nekaj proizvajalcev iz Kitajske, pri čemer se za slednje uporabljajo protidampinški ukrepi, kot je bilo navedeno. Proizvajalca izvoznika iz Tajske in Indije sta v lasti družb s sedežem v Hongkongu; prvi je v lasti družbe Wah Hing Stationary, trgovca z obročnimi mehanizmi za vezavo s proizvodnim obratom na Kitajskem, drugi pa v lasti družbe World Wide Stationary, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi z družbo Bensons, distributerjem v lasti industrije Unije.

(84)

Opozoriti je treba, da se je industrija Unije pred nekaj leti že spoprijemala z resnimi gospodarskimi težavami, med drugim zaradi nelojalnega uvoza, in se je morala prestrukturirati, da si je zagotovila nadaljnji obstoj, kakor je razloženo v nadaljevanju.

(85)

Ko je bila leta 1995 vložena prva protidampinška pritožba, je industrija Unije zajemala dva proizvajalca: avstrijsko družbo Koloman Handler GmbH in nemško družbo Robert Krause GmbH & Co. Ti družbi sta bili že dolgo na trgu EU z obročnimi mehanizmi za vezavo, vendar se je njun gospodarski položaj tako poslabšal, da sta obe prijavili stečaj. Družba Robert Krause GmbH je prijavila stečaj leta 1998 in njena družba naslednica je morala leta 2002 storiti enako, družba Koloman Hander pa je postala plačilno nesposobna leta 2001. Obe družbi je prevzela družba SX Bürowaren Produktions- und Handels GmbH, ki jo je nato prevzela družba Ring Alliance Ringbuchtechnik GmbH, ki je v tem primeru vložnik.

(86)

Od takrat je bila dejavnost prestrukturirana, da bi se izboljšala konkurenčnost na svetovni ravni, vendar zlasti na osrednjem trgu vložnika, tj. trgu EU. To prestrukturiranje je vključevalo prevzem družbe Bensons, dobro uveljavljenega trgovca z obročnimi mehanizmi za vezavo, ki je imel hčerinske družbe s sedeži na Nizozemskem, v Singapurju, Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike.

(87)

Vendar pa je bilo prizadevanje industrije za izboljšanje lastnega položaja ovirano, ker so se pozitivni učinki ukrepov proti nelojalnemu uvozu zmanjšali zaradi navedenih praks absorpcije in izogibanja. Zaradi tega je kljub znatnemu izboljšanju, še posebej do leta 2008, položaj industrije ostajal krhek, kakor je bilo ugotovljeno v preiskavi, na podlagi katere so bili podaljšani protidampinški ukrep proti Kitajski.

(88)

V sedanji preiskavi je bilo ugotovljeno, da industrija Unije v zadnjih letih spet trpi znatno škodo in da je to posledica dampinškega uvoza iz Tajske.

(89)

S prizadevanji za prestrukturiranje je industrija Unije dokazala, da je uspešna in še vedno lahko zagotovi pomemben delež dobave na trgu Unije. Vendar pa potrebuje dodatno in učinkovito zaščito pred dampinškim uvozom iz vseh virov, da bi si lahko zagotovila trdno in zdravo stanje. Med letom 2008 in obdobjem preiskave je bilo izgubljenih skoraj 60 delovnih mest in industrija Unije je v zadnjih letih doživela pomembne izgube. Brez ukrepov proti tajskemu nelojalnemu uvozu ni mogoče izključiti, da ne bo vlagatelj prisiljen prekiniti dejavnosti, zaradi česar je ogroženih dodatnih 160 delovnih mest.

(90)

Ker je bilo ugotovljeno, da uvoz iz Tajske povzroča znatno škodo industriji Unije, da je industrija Unije vložila ves potrebni trud v prestrukturiranje in lahko konkurira na trgu, na katerem se pošteno trguje z uvozom, se sklene, da bi bilo v interesu industrije Unije, da se uvedejo začasni ukrepi na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske.

(91)

Po začetku preiskave se je javilo pet uvoznikov, vključno z drugim proizvajalcem Unije, in predložilo izpolnjene vprašalnike ali druge informacije. Te družbe so v obdobju preiskave predstavljale 75 % uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske.

(92)

Eden od navedenih uvoznikov, ki predstavlja okoli 20 % skupnega uvoza iz Tajske, se je odločil, da bo po obdobju preiskave prenehal opravljati dejavnost v zvezi z obročnimi mehanizmi za vezavo. Pri drugem uvozniku je prodaja obročnih mehanizmov za vezavo med celotnim obdobjem preiskave škode padla na tretjino in je predstavljala samo majhen del njegovega skupnega prometa v obdobju preiskave (približno 1 %). Poleg tega je ta družba leta 2008 prenehala uvažati iz Tajske in je začela naročati pri distributerju EU. Zaradi tega se sklene, da uvedba ukrepov ne bi vplivala na položaj teh dveh uvoznikov.

(93)

Še en uvoznik, ki uvozi manj kot 10 % skupnega tajskega uvoza, je trdil, da bo ob morebitni uvedbi ukrepov proti Tajski ostal brez alternativnih virov dobave in bo prisiljen opustiti dejavnost, povezano z obročnimi mehanizmi za vezavo. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da cilj protidampinških ukrepov ni izključiti uvoza na trg Unije, ampak omogočiti, da se uvoz nadaljuje, vendar po nedampinških cenah. Ta uvoznik bi tako lahko še naprej uvažal obročne mehanizme za vezavo iz Tajske, vendar bi pri tem moral plačati protidampinške dajatve, te povečane stroške pa bi lahko delno ali v celoti prenesel na svoje stranke.

(94)

Treba pa je priznati, da tega ne bi bilo preprosto doseči zaradi cenovne občutljivosti izdelka in konkurence zaradi uvoza iz drugih držav, kot je na primer Indija. Poleg tega je glede na strukturo trga Unije in omejeno število proizvajalcev v svetu verjetno, da se bo ta uvoznik srečeval s težavami pri iskanju drugih dobaviteljev. Kljub temu pa je treba opozoriti, da se je delež prodaje obročnih mehanizmov za vezavo glede na celotni promet družbe v obdobju preiskave zmanjšal s približno 40 % na 25 % in, kar je še pomembnejše, preiskava je pokazala, da je dejavnost, povezana z obročnimi mehanizmi za vezavo, v zadnjih letih ustvarjala precejšnje izgube. Z drugimi besedami, že sedaj se porajajo dvomi glede sposobnosti preživetja dejavnosti obročnih mehanizmov za vezavo pri tem uvozniku.

(95)

Tudi četrti uvoznik je trdil, da bi ob morebitni uvedbi ukrepov moral nehati trgovati z obročnimi mehanizmi za vezavo zaradi pomanjkanja alternativnih virov dobave. Vendar pa je v tem primeru prodaja obročnih mehanizmov za vezavo pomenila zelo majhen delež skupnega prometa družbe v obdobju preiskave, z zadevnim izdelkom se je ukvarjala samo 1 oseba in zelo verjetno je, da bi družba lahko razmeroma preprosto ohranjala celotno dejavnost tudi brez trgovanja z obročnimi mehanizmi za vezavo, če to več ne bi bilo mogoče zaradi uvedbe ukrepov.

(96)

Zaradi tega se ugotovi, da, tudi če bi uvedba ukrepov zares negativno vplivala na položaj obeh prej omenjenih uvoznikov, to ne bi pomembno vplivalo na njuno celotno gospodarsko dejavnost.

(97)

Položaj zadnjega uvoznika je manj razumljiv, ker so tajski izdelki približno polovica njegove prodaje obročnih mehanizmov za vezavo tajski (obsegajo precejšen delež skupnega uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske v EU), druga polovica pa je izdelana v EU. Poleg tega, tudi če družba prodaja predvsem vzvodne mehanizme za arhiviranje listov, prodaja obročnih mehanizmov za vezavo pomeni delež skupnega prometa družbe, ki ga ni mogoče zanemariti (približno 15 %). Ta prodaja ima tudi ključen pomen za družbo, ker njene stranke pogosto zahtevajo od dobaviteljev, da ti dobavljajo celotno ponudbo izdelkov.

(98)

Precejšen delež dejavnosti družbe je tako odvisen od uvoza obročnih mehanizmov za vezavo iz Tajske in zlasti manj dodelanih izdelkov, ki so za zagotavljanje celotne ponudbe izdelkov, kar je pomemben pogoj za ohranjanje dovolj velikega števila strank. Po navedbah družbe bi vsaka uvedba ukrepov lahko pomenila konec njihove celotne dejavnosti, s tem pa tudi izgubo približno 170 delovnih mest. Kljub temu je treba opozoriti, da to število pomeni vse zaposlene v družbi in da se po ocenah z dejavnostjo, povezano z obročnimi mehanizmi za vezavo, ukvarja manj kot 30 oseb.

(99)

Pri tem je treba najprej poudariti, da je tej družbi v zadnjih letih uspelo izboljšati svoj položaj na trgu obročnih mehanizmov za vezavo (njen skupni tržni delež uvoženih izdelkov in izdelkov, ki jih je proizvedla, se je v obdobju preiskave škode povečal z 9 % na 15 %), ker je imela korist od poceni in dampinškega uvoza.

(100)

Drugič, trditi bi bilo mogoče, da bi ta družba lahko, vsaj deloma, nadaljevala z uvozom iz Tajske, čeprav ne po dampinških cenah, ali ukrepe celo vzela kot priložnost za povečanje lastne proizvodnje in/ali proizvodnih zmogljivosti ter prodaje lastnih proizvedenih obročnih mehanizmov za vezavo. V družbi so priznali to možnost, vendar s pripombo, da bi se še vedno morali spopadati z močno konkurenco zaradi indijskih izdelkov, ki pa jih uvažajo različne družbe in ne samo trgovec, povezan z industrijo Unije.

(101)

Jasno je, da bi se družba spopadala z močno konkurenco zaradi indijskih izdelkov, ki so bili v obdobju preiskave v povprečju samo nekoliko dražji od tajskih uvoženih izdelkov (+ 6 %). A dokler se ne dokaže, da je indijski uvoz dampinški, se lahko to šteje samo za rezultat poštene konkurence.

(102)

negativen vpliv ukrepov proti Tajski bi bil kljub temu lahko nekoliko omejen, če bi bilo mogoče doseči nekakšno ravnotežje med povečanjem lastne proizvodnje in ohranjanjem določene ravni uvoza, čeprav po nedampinških cenah. Opozoriti je treba tudi, da 75 % prometa družbe pomeni prodaja drugih izdelkov.

(103)

V skladu z navedenim se začasno sklene, da bi uvedba začasnih ukrepov lahko imela znaten negativen vpliv samo na položaj zadnjega uvoznika, tj. drugega proizvajalca Unije, vendar pa je ta imel v preteklosti veliko korist od poceni in dampinškega uvoza iz Tajske, do negativnega vpliva pa bi pravzaprav prišlo zaradi konkurence z uvozom iz Indije, ki ga ne moremo šteti za nelojalno konkurenco.

(104)

En uporabnik je izpolnil vprašalnik, na podlagi katerega se je pokazalo, da je približno tri četrtine obročnih mehanizmov za vezavo nabavljal z uvozom iz drugih držav kot iz Tajske, preostalo pa je bolj ali manj enakovredno pridobival od industrije Unije in iz Tajske.

(105)

Ta uporabnik je trdil, da bi bili ob morebitni uvedbi ukrepov viri dobave omejeni in da bi nastal monopolni položaj. To temelji na trditvi, da bi industrija Unije in njen povezani trgovec Benson, uvoznik indijskih izdelkov, postala tako rekoč edina vira dobave na trgu Unije. Nekateri uvozniki so trdili enako.

(106)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da dejstvo, da je število dobaviteljev na trgu Unije omejeno, samo po sebi še ni razlog, zaradi katerega ne bi uvedli protidampinških ukrepov, namenjenih odpravi nepoštene trgovine. Velja namreč, da bi brez ukrepov industrija Unije verjetno izginila, in da ta proizvajalec še vedno predstavlja 25 % prodaje na trgu EU in lahko v EU dobavi specializirane in standardne izdelke. Zato bi bilo tudi v interesu uporabnikov, da ta industrija še naprej deluje na trgu.

(107)

Drugič, kljub uvedbi ukrepov ni izključeno, da bo uvoz iz Tajske, tudi če bi se zmanjšal, še naprej prisoten na trgu Unije. Kot je bilo navedeno, bo tudi drugi proizvajalec lahko imel podobno možnost, da ohrani ali celo razširi svojo dejavnost, povezano z obročnimi mehanizmi za vezavo.

(108)

Nazadnje je treba omeniti, da se bo uvoz iz Indije nadaljeval in uporabniki, vključno z edinim sodelujočim uporabnikom, bodo lahko še naprej nabavljali obročne mehanizme za vezavo iz te države. Tudi če ima povezani trgovec industrije Unije pogodbo o dobavi z indijskimi proizvajalci, to ne pomeni, da je ekskluzivni uvoznik/distributer indijskih izdelkov. Ravno nasprotno. Tudi druge družbe distribuirajo indijske obročne mehanizme za vezavo na trgu Unije in uporabniki jih lahko neposredno kupujejo iz Indije. V tem smislu je treba poudariti, da približno dve tretjini uvoza iz Indije v EU prodajo ali kupijo druge družbe in ne Bensons, trgovec, povezan z industrijo Unije.

(109)

Na podlagi navedenega je bilo začasno ugotovljeno, da učinek protidampinških ukrepov zoper uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske najverjetneje na splošno ne bo znatno prizadel uporabnikov zadevnega izdelka.

(110)

Glede na navedeno se začasno ugotovi, da na podlagi razpoložljivih informacij v zvezi z interesom Unije na splošno ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih ukrepov na uvoz obročnih mehanizmov za vezavo s poreklom iz Tajske. Tudi če bi uvedba ukrepov imela negativne posledice za položaj drugega proizvajalca Unije (glej oddelek o uvoznikih), ki je imel korist od dampinškega uvoza v preteklosti, se šteje, da to ne prevlada nad potrebo po odpravi negativnih učinkov nelojalnega uvoza na položaj industrije Unije.

(111)

Glede na ugotovitve o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije je treba uvesti začasne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(112)

Za določitev stopnje teh ukrepov so bile upoštevane ugotovljene stopnje dampinga in višina dajatve, potrebne za odpravo škode, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije.

(113)

Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo ugotovljeno, da morajo vsi ukrepi industriji Unije omogočiti, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga tovrstni proizvajalci v panogi lahko ustvarili v običajnih konkurenčnih razmerah, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Uniji. Zato se začasno šteje, da se lahko stopnja dobička, ki znaša 5 % prihodka od prodaje, obravnava kot ustrezna minimalna stopnja, ki jo lahko industrija Unije po pričakovanju doseže brez dampinškega uvoza. To je enak odstotek, kot je bil uporabljen v prejšnjih postopkih v zvezi z istim izdelkom, in na voljo ni nobenih informacij, ki bi kazale, da so se okoliščine v zvezi s tem spremenile in da ta stopnja v tem primeru ne zadostuje. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za proizvajalce Unije za podobni izdelek.

(114)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno s primerjavo za vrsto izdelka med tehtano povprečno uvozno ceno proizvajalca izvoznika na Tajskem in neškodljivo ceno vrst izdelka, ki so jih proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave. Razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF za primerjane vrste. Posledična stopnja škode je bila višja od stopnje dampinga.

(115)

Glede na navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba na uvoz s poreklom iz Tajske uvesti začasne protidampinške ukrepe na ravni stopenj dampinga in škode, ki je nižja, v skladu s pravilom nižje dajatve. V tem primeru se dajatev določi na ugotovljeno stopnjo dampinga.

(116)

Zato so stopnje odprave škode in stopnje dampinga ter predlagane stopnje začasne protidampinške dajatve za Tajsko, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carinske dajatve, naslednje:

(117)

V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko v zvezi s kakršno koli dokončno dajatvijo ponovno preučijo –