15.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 209/1

(1)

Evropski svet je 26. marca 2010 potrdil predlog Komisije za začetek izvajanja nove strategije za delovna mesta in rast, imenovane Evropa 2020, ki temelji na okrepljenem usklajevanju ekonomskih politik ter se bo osredotočala na ključna področja, na katerih je potrebno ukrepanje za spodbuditev potenciala Evrope za trajnostno rast in konkurenčnost.

(2)

Svet je 13. julija 2010 sprejel priporočilo o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Unije (2010–2014), 21. oktobra 2010 pa sklep o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (2), ki skupaj tvorita „integrirane smernice“. Države članice so bile pozvane, naj integrirane smernice v svojih nacionalnih ekonomskih politikah in politikah zaposlovanja.

(3)

Komisija je 12. januarja 2011 sprejela prvi letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek novega cikla gospodarskega upravljanja v EU ter prvega evropskega semestra predhodnega in integriranega usklajevanja politik, ki temelji na strategiji Evropa 2020.

(4)

Evropski svet je 25. marca 2011 potrdil prednostne naloge za fiskalno konsolidacijo in strukturno reformo (v skladu s sklepi Sveta z dne 15. februarja in 7. marca 2011 ter na podlagi letnega pregleda rasti, ki ga je pripravila Komisija). Poudaril je potrebo po prednostni obravnavi ponovne vzpostavitve trdnega proračunskega stanja in fiskalne vzdržnosti, zmanjšanja brezposelnosti z reformami na trgu dela ter novih prizadevanj za povečanje rasti. Od držav članic je zahteval, da te prednostne naloge pretvorijo v konkretne ukrepe ter jih vključijo v svoje programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(5)

Poleg tega je Evropski svet 25. marca 2011 pozval države članice, ki sodelujejo v paktu „euro plus“, naj pravočasno predložijo svoje zaveze, da bodo vključene v njihove programe za stabilnost ali konvergenčne programe in nacionalne programe reform.

(6)

Belgija je 15. aprila 2011 predložila leta 2011 posodobljeno različico programa za stabilnost za obdobje 2011–2014 in nacionalni program reform za leto 2011. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevale medsebojne povezave.

(7)

Belgija je v desetletju pred letom 2008 beležila trdno rast BDP v višini povprečno 2,3 % letno. Država je občutila polno težo svetovne gospodarske recesije leta 2009 in BDP je upadel za 2,8 %. Vpliv recesije na zaposlovanje je bil razmeroma omejen. Začasno zmanjšanje oddelanih delovnih ur in padec produktivnosti dela na enoto dela sta učinkovala blažilno. Po znižanju zaposlenosti za 0,4 % leta 2009 se je ta leta 2010 spet zvišala. Vendar pa se je brezposelnost s 7 % pred recesijo dvignila na 8,3 % leta 2010. Zahvaljujoč povečanju obsega svetovne trgovine je bilo okrevanje leta 2010 močnejše od pričakovanj, BDP pa se je povečal za 2,2 %. Zaradi avtomatskih stabilizatorjev in diskrecijskih ukrepov, sprejetih kot odziv na krizo, se je splošni javnofinančni primanjkljaj povečal z 1,3 % leta 2008 na 5,9 % BDP leta 2009.

(8)

Na podlagi ocene posodobljenega programa za stabilnost v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1466/97 je Svet mnenja, da je makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu za stabilnost, verjeten. Čeprav temelji na nekoliko manj ugodnih predpostavkah o rasti za leto 2011, pa je na splošno v skladu z najnovejšo napovedjo služb Komisije iz pomladi 2011. Po manjšem primanjkljaju od pričakovanega v višini 4,1 % leta 2010 je cilj proračunske strategije iz programa za stabilnost nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja na 3,6 % leta 2011 in pod 3 % referenčno vrednost do leta 2012, kar je rok Sveta za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja. Zmanjšanje primanjkljaja, načrtovano za leto 2011, se zdi verjetno glede na precej previdne gospodarske napovedi. Vendar pa bo fiskalni napor verjetno nižji od povprečnega letnega napora 0,75 % BDP, ki ga je priporočil Svet, in sicer zlasti v letih 2011 in 2012, ko naj bi znašal le 0,4 % oziroma 0,3 % BDP v strukturnem smislu. Poleg tega ciljni primanjkljaji za leto 2012 in naslednja leta niso podprti s posebnimi prilagoditvenimi ukrepi. Prav tako se tudi ne pričakuje, da bi bil v obdobju programa za stabilnost 2011–2014 dosežen srednjeročni cilj, in sicer strukturni presežek v višini 0,5 % BDP.

(9)

Zaradi boljšega rezultata leta 2010 od pričakovanega bi bila primerna bolj ambiciozno zmanjšanje primanjkljaja leta 2011 in hitrejši napredek od načrtovanega proti pragu 3 % BDP. Poleg tega čezmernega primanjkljaja ne bo mogoče odpraviti pred letom 2012, prav tako pa ne bo mogoče še naprej napredovati v smeri srednjeročnega cilja brez nadaljnjih konsolidacijskih ukrepov. Ker je davčna obremenitev v Belgiji, zlasti obremenitev dohodkov iz dela, že zdaj zelo visoka, bi morali biti ti konsolidacijski ukrepi v glavnem na strani odhodkov.

(10)

Gospodarska in finančna kriza sta obrnili prejšnji dolgoročni trend zniževanja javnega dolga. Delež dolga, ki se je zniževal od leta 1993 (ko je dosegel najvišjo vrednost 134 % BDP, potem pa je nenehno padal in dosegel 84 % BDP leta 2007), se od leta 2008 ponovno povečuje in je konec leta 2010 dosegel 96,8 % BDP. Visok delež javnega dolga ostaja eden od glavnih izzivov, zlasti ker je dolgoročni proračunski učinek staranja višji od povprečja EU, kar je predvsem posledica razmeroma visokega povečanja odhodkov za pokojnine, ki bo še bolj obremenilo javne finance. Organi v programu za stabilnost pripravijo osnutek tridelne strategije za omejevanje predvidenih znatnih povečanj s staranjem povezanih odhodkov (znižanje ravni javnega dolga, povečanje stopenj zaposlenosti in aktivnosti ter zagotavljanje močnega in na solidarnosti osnovanega sistema socialne varnosti). Srednjeročno zagotavljanje zadostnih primarnih presežkov in nadaljnja reforma belgijskega sistema socialne varnosti, zlasti pokojninskega sistema, bi morala izboljšati dolgoročno vzdržnost javnih financ. V skladu z zadnjo oceno Komisije naj bi bila tveganja v zvezi z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ visoka.

(11)

Pomemben izziv za Belgijo je zagotoviti trden in dobro delujoč finančni sektor, ki je zmožen zadovoljevati potrebe realnega gospodarstva po finančnem posredništvu. Belgijski finančni sektor je v zadnjih dveh letih hudo prizadela finančna kriza, posledica pa so bile nižje bilance stanja, obsežna državna pomoč in sprememba bančnega nadzora. Finančni položaj bančnega sektorja je še naprej občutljiv. Poleg tega je v Belgiji bančni sektor zelo koncentriran in razmeroma velik glede na obseg gospodarstva.

(12)

Zakon o „napredovanju na področju zaposlovanja in previdnostni zaščiti konkurenčnosti“ iz leta 1996 določa, da bi moral biti trend plač v Belgiji usklajen s plačnim trendom v treh sosednjih državah (Francija, Nemčija in Nizozemska), kar naj bi ohranilo stroške dela pod nadzorom. Kljub temu pa ta zakon ni mogel preprečiti situacije, da so plače v Belgiji v obdobju 2005–2010 rasle hitreje kot v treh sosednjih državah, pri čemer je bila rast produktivnosti nižja. Posledično so stroški dela na enoto v Belgiji rasli hitreje v primerjavi z njenimi sosednjimi državami in povprečjem evroobmočja. To je še zlasti težavno zato, ker je Belgija specializirana za razmeroma nizkotehnološko zahtevne proizvode, in se sooča z ostro konkurenco iz držav z nižjimi stroški. Čeprav plačno pravilo omogoča začetek kolektivnih pogajanj, bi ga bilo mogoče izboljšati z upoštevanjem razlik v rasti produktivnosti in z uvedbo učinkovitejšega sistema za izvajanje naknadnih popravkov, če cilji niso izpolnjeni.

(13)

Za trg dela so značilne številne togosti, ki znatno ne spodbujajo iskanja zaposlitve, in sicer: čas trajanja prejemanja nadomestila za brezposelnost je neomejen; visoke efektivne mejne davčne stopnje in visoki davčni primež (zlasti za nizko plačane delavce); ter kombinacija ukinitve nadomestil socialne pomoči in visokega obdavčenja ob zaposlitvi. Poleg tega več možnosti predčasnega upokojevanja za starejše delavce zagotavlja spodbude za zapuščanje trga dela pred zakonsko določeno upokojitveno starostjo 65 let. Nadaljnja reforma aktivnih politik trga dela in širitev njihovega področja uporabe, da bi zajeli tudi delavce, starejše od 50 let, bi pomagali zvišati splošno stopnjo zaposlenosti in okrepili spodbude za iskanje zaposlitve. Poleg tega bi nadaljnje znižanje zneska in skrajšanje časa prejemanja nadomestila za brezposelnost mlade delavce bolj spodbudila za vstop na trg dela. Strožja merila za zgodnje upokojevanje bi spodbudila starejše delavce, da bi ostali delovno aktivni, starejše delavce, ki nekaj časa niso bili zaposleni, pa da bi se vrnili na trg dela. Poleg tega je stopnja zaposlenosti državljanov, ki niso iz EU, (40,9 %), kar je precej nižje od povprečja EU.

(14)

Splošna davčna obremenitev dela v Belgiji je ena najvišjih v EU, zato bi njeno zmanjšanje prispevalo k večji privlačnosti dela. Vendar pa je to zaradi znatnih konsolidacijskih prizadevanj v prihodnosti treba nadomestiti z enakovrednim zvišanjem davkov, ki izkrivljajo v manjši meri, na primer na potrošnjo, ali s premikom v smer okolju prijaznih davkov. Belgija ima precej nižje posredne davčne stopnje na energijo kot sosednje države. Skupaj z visokim davčnim primežem glede dela ima Belgija najnižjo stopnjo okoljskih davkov v primerjavi z davčnimi obremenitvami dela v EU. To je prispevalo k nastanku razmer, ko visoka brezposelnost soobstaja z razmeroma visoko porabo energije, kar še otežuje doseganje ciljev na področju zaposlovanja in energetske učinkovitosti.

(15)

Cene številnih storitev in blaga so na splošno višje kot v drugih državah članicah, kar odraža šibke konkurenčne pritiske – zlasti v maloprodajnem sektorju in mrežnih gospodarskih panogah – ter šibek nadzorni okvir. V maloprodajnem sektorju so ovire za vstop na trge in operativne omejitve visoke. Zlasti predpisi, ki omejujejo konkurenco, še vedno omejujejo obratovalni čas, ščitijo prvotna podjetja pred vstopom novih konkurentov na trg ter ovirajo širjenje novih poslovnih modelov in tehnologij. Skupni konkurenčni problem v mrežnih gospodarskih panogah v Belgiji je močan položaj prvotnih podjetij in visoke ovire za vstop na trg v primerjavi z drugimi državami članicami, kar pomeni, da lahko prejšnji monopolisti v teh sektorjih še vedno žanjejo višje dobičke z zaračunavanjem višjih cen, kot bi jih dovoljeval konkurenčni trg.

(16)

Belgijski organi so v zvezi s paktom „euro plus“ sprejeli številne zaveze. Te zaveze zadevajo štiri področja pakta. Osredotočajo se na ukrepe za zmanjševanje primanjkljaja, obvladovanje cen energije in spodbujanje konkurence, obvladovanje rasti realnih plač, izvajanje nadzornega okvira za spremljanje finančnega sektorja in sprejetje ukrepov za zvišanje dejanske upokojitvene starosti. Vendar pa niso predložili nobenih informacij o ukrepih, ki naj bi se sprejeli za doseganje potrebnega cilja na fiskalnem področju; prav tako ni informacij o tem, kako bi se lahko obvladovala rast realnih plač ali cene energije. V zvezi s shemami zgodnjega upokojevanja ni jasno, ali in kdaj bo pregledan „generacijski pakt“ in kakšen bi bil učinek tega pregleda v smislu konkretnih ukrepov. Te zaveze so bile ocenjene in upoštevane v priporočilih.

(17)

Komisija je ocenila program za stabilnost in nacionalni program reform, vključno z zavezami pakta „euro plus“. Zaradi potrebe po okrepitvi splošnega gospodarskega upravljanja EU z zagotavljanjem prispevka na ravni EU k prihodnjim nacionalnim odločitvam je upoštevala njihov pomen za vzdržno fiskalno in socialno-ekonomsko politiko v Belgiji ter njihovo skladnost s pravili in smernicami EU. Komisija zato meni, da bi moralo biti mogoče bolj ambiciozno zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 ter da bi bilo treba podrobno določiti nadaljnje konsolidacijske ukrepe za leto 2012 in po njem. Za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ je potrebna nadaljnja reforma pokojninskega sistema. Treba bi bilo tudi sprejeti nadaljnje ukrepe za krepitev konkurenčnosti, pomoč ljudem do zaposlitve in prenos davčne obremenitve z dela na porabo in energijo ter za ustvarjanje več priložnosti za naložbe in rast v storitvenem sektorju in mrežnih gospodarskih panogah.

(18)

Glede na to oceno, tudi ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009 v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije, je Svet preučil posodobitev programa za stabilnost Belgije za leto 2011, njegovo mnenje (3) pa je zlasti odraženo v njegovih priporočilih (1) in (2) v nadaljevanju –

1.

Izkoristi tekoče gospodarsko okrevanje za pospešitev zmanjšanja čezmernega primanjkljaja. V ta namen sprejme potrebne ukrepe – zlasti na strani odhodkov – do sprejetja proračuna za leto 2012 zaradi doseganja povprečnega letnega fiskalnega napora v skladu s priporočili iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kar bi visok delež javnega dolga zmanjšalo. To bi moralo zmanjšati javnofinančni primanjkljaj precej pod referenčno vrednost 3 % BDP, in sicer najpozneje do leta 2012. Zagotovi naj napredek v zvezi s srednjeročnim ciljem v višini vsaj 0,5 % BDP letno.

2.

Sprejme naj ukrepe za izboljšanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. V okviru tridelne strategije EU bi se bilo treba osredotočiti na omejevanje odhodkov v zvezi s staranjem, zlasti s preprečevanjem zgodnjega izstopa s trga dela zaradi izrazitega zviševanja dejanske upokojitvene starosti. Lahko bi se preučilo ukrepe kot je vezanje z zakonom določene upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo.

3.

Odpravi strukturne slabosti finančnega sektorja, zlasti z dokončanjem prestrukturiranja bank, ter tako ustvari ustrezno financiran in vzdržen poslovni model.

4.

Ob posvetovanju s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalno prakso prenovi sistem pogajanj o plačah ter plačne indeksacije za zagotovitev, da bo rast plač bolje odražala gibanja na področju produktivnosti dela in konkurenčnosti.

5.

Izboljša udeležbo na trgu dela z znižanjem visoke davčne obremenitve in obremenitve v zvezi s socialno varnostjo za ljudi z nizkimi dohodki na proračunsko nevtralen način in z uvedbo sistema, v katerem se raven nadomestila za brezposelnost postopno zmanjšuje s časom trajanja brezposelnosti. Sprejme naj ukrepe za prenos davčne obremenitve z dela na porabo in naj napravi davčni sistem bolj okolju prijazen. Izboljša naj učinkovitost aktivnih politik trga dela z osredotočanjem ukrepov na starejše delavce in ranljive skupine.

6.

Uvede ukrepe za okrepitev konkurence v maloprodajnem sektorju z zmanjševanjem ovir za vstop na trg in operativnih omejitev; ter sprejme ukrepe za okrepitev konkurence na trgih z električno energijo in plinom, tako da še naprej izboljšuje učinkovitost sektorskih regulatornih organov in organov, pristojnih za konkurenco.