19.10.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 274/1

(1)

Komisija je iz različnih časopisnih člankov, objavljenih spomladi leta 2009, izvedela, da naj bi sklad Fonds de Modernisation des Equipementiers Automobiles (sklad za posodobitev podjetij, ki proizvajajo avtomobilsko opremo, v nadaljnjem besedilu: sklad FMEA) v podjetje Trèves vložil 55 milijonov EUR. Z dopisi z dne 5. maja 2009, 11. junija 2009, 10. julija 2009 in 4. novembra 2009 je od francoskih organov zahtevala informacije v zvezi s tem. Navedeni organi so na zahteve odgovorili v dopisih (ali z elektronsko pošto) z dne 5. junija 2009, 23. junija 2009, 18. avgusta 2009, 18. novembra 2009 in 23. decembra 2009.

(2)

Poleg tega je bil 8. januarja 2010 na zahtevo francoskih organov organiziran sestanek v prostorih Komisije. Po tem sestanku so francoski organi z elektronsko pošto z dne 15. januarja 2010 predložili dodatne informacije.

(3)

Komisija je z dopisom z dne 29. januarja 2010 Francijo obvestila, da bo začela postopek iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) v zvezi z naložbami sklada FMEA in v zvezi z načrtom odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov (tako imenovani „načrt poravnave“), ki ga je podjetju Trèves odobrila francoska uprava. Francija je pripombe glede začetka formalnega postopka preiskave poslala 25. marca 2010.

(4)

Odločitev Komisije, da začne postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane strani, naj predložijo pripombe o zadevnih ukrepih.

(5)

Komisija je v zvezi s tem prejela pripombe naslednjih zainteresiranih strani: Italijanske republike, podjetja Trèves, skupine PSA Peugeot Citroën, skupine Renault, konkurenta podjetja Trèves, ki je želel ostati anonimen, in sklada FMEA. (3) Te pripombe je posredovala Franciji, da bi ta lahko nanje odgovorila; pripombe Francije je prejela z dopisom z dne 5. oktobra 2010. S francoskimi organi je bil 18. novembra 2010 organiziran tudi sestanek. Komisiji so bile dodatne informacije poslane še z elektronsko pošto z dne 21. decembra 2010 in 22. februarja 2011.

(6)

Pred opisom obravnavanih ukrepov je treba predstaviti Fonds Stratégique d’Investissement (strateški sklad za naložbe, v nadaljnjem besedilu: sklad FSI), sklad FMEA, CDC Entreprises, družbo za upravljanje sklada FMEA (točka II.1), ter podjetje Trèves in ukrepe, sprejete v zvezi z njim (točka II.2 v nadaljevanju). Na koncu bodo pojasnjeni razlogi za začetek formalnega postopka preiskave v zvezi z naložbo sklada FMEA ter načrtom odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov (točka II.3 v nadaljevanju).

(7)

Francija je zaradi krize, ki se je začela leta 2008, v podporo svojemu gospodarstvu oblikovala strateški sklad za naložbe (Fonds Stratégique d’Investissement). Kmalu zatem je ta v partnerstvu s skupino PSA Peugeot Citroën (v nadaljnjem besedilu: PSA) in skupino Renault (v nadaljnjem besedilu: Renault) ustanovil sklad FMEA. Medtem ko sklad FSI posreduje pri vseh vrstah podjetij ne glede na zadevni gospodarski sektor, pa sklad FMEA posreduje samo v korist proizvajalcev opreme v avtomobilski industriji.

(8)

Sklad Fonds Stratégique d’Investissement, ki razpolaga z 20 milijardami EUR, je francoska država ustanovila decembra 2008, da bi se odzvala na kapitalske potrebe podjetij, ki naj bi pripomogla k rasti in konkurenčnosti francoskega gospodarstva. Po besedah vodstva sklada FSI ta vlaga samo v podjetja, ki imajo dobre možnosti za rast in prispevek h konkurenčnosti francoskega gospodarstva.

(9)

Sklad FSI je v 49-odstotni lasti francoske države in 51-odstotni lasti Caisse des Dépôts et Consignations (francoska depozitna in konsignacijska družba, v nadaljnjem besedilu: CDC). CDC „in njene hčerinske družbe sestavljajo javno skupino, ki opravlja storitve splošnega pomena in gospodarskega razvoja“ Francije (4), njeno vodstvo pa je imenovano z odlokom.

(10)

Upravnemu odboru sklada FSI predseduje generalni direktor družbe CDC, poleg predsednika pa ga sestavlja še šest članov upravnega odbora, od katerih eden zastopa družbo CDC, dva zastopata državo (generalni direktor za državne deleže in generalni direktor za podjetja), trije pa zastopajo interese podjetij (direktorji podjetij SCOR, Essilor in Artémis).

(11)

FMEA je skupni sklad tveganega kapitala, namenjen spodbujanju konkurenčnih proizvajalcev avtomobilske opreme, ki lahko svojim strankam ponudijo raziskovalne in razvojne zmogljivosti ter okrepljeno mednarodno podporo. Sam ali z drugimi zasebnimi vlagatelji ali drugimi skladi izvaja naložbe v višini do 60 milijonov EUR, in sicer v izključno korist svojih vlagateljev.

(12)

Sklad FMEA je bil ustanovljen (25. marca 2009) v okviru načrta pomoči avtomobilski industriji, ki ga je predsednik Francoske republike napovedal 4. decembra 2008. Razpolaga s 600 milijoni EUR, ki so jih prispevali sklad FSI (200 milijonov EUR) ter skupini PSA (200 milijonov EUR) in Renault (200 milijonov EUR).

(13)

Sklad upravlja družba CDC Entreprises, ki je hčerinska družba družbe CDC. O naložbah tako odloča družba CDC Entreprises.

(14)

V okviru sklada FMEA delujeta izbirni in naložbeni odbor, ki pripravita dokumentacijo, na podlagi katere družba za upravljanje CDC Entreprises nato izvede naložbo. V teh odborih so enakovredno zastopani vsi trije vlagatelji: PSA, Renault in sklad FSI.

(15)

V skladu s temeljnim statutom sklada FMEA se mora družba za upravljanje o strateški naravi naložbenih projektov obvezno posvetovati z izbirnim odborom. Njegova posvetovalna mnenja za družbo za upravljanje niso zavezujoča. Sprejmejo se z dvotretjinsko večino.

(16)

Z izbirnim odborom se je treba obvezno posvetovati pred vsako naložbo ali dezinvesticijo oziroma o vsakem odstopanju od meril in pravil naložbene politike. Tudi kadar presoja naložbeni projekt ali projekt dezinvestiranja, se njegova mnenja sprejmejo z dvotretjinsko večino, za družbo za upravljanje pa niso zavezujoča. Vendar se izdano mnenje šteje za negativno, če eden od treh vlagateljev glasuje proti. V tem primeru se naložbeni projekt ali projekt dezinvestiranja znova predloži izbirnemu odboru.

(17)

Družba CDC Entreprises je eden od večjih akterjev na področju kapitalskih naložb v Franciji. Zanjo veljajo vsa pravila, ki jih francoski organ za finančne trge (Autorité des Marchés Financiers) določi za upravljanje sredstev za tretje osebe, zlasti pravila o neodvisnosti pri odločanju za naložbe in preprečevanju navzkrižja interesov. Družba CDC Entreprises med drugim upravlja naložbe sklada FSI v mala in srednja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, ter naložbe v imenu družbe CDC in drugih vlagateljev.

(18)

CDC Entreprises je hčerinska družba v 100-odstotni lasti družbe CDC. Predsednika in generalnega direktorja družbe CDC Entreprises imenuje njen upravni odbor, katerega člane imenuje družba CDC.

(19)

Družba CDC Entreprises je s skladom FSI sklenila sporazum o pomoči in svetovanju, na podlagi katerega posebna skupina sklada FSI družbi CDC Entreprises pomaga pri predhodni izbiri naložbenih projektov (med drugim opravlja študije izvedljivosti in presojo tveganj, študijo in pomoč pri izvedbi teh ukrepov) in spremljanju uresničenih naložb.

(20)

Zaradi organizacije in delovanja odborov sklada FMEA je samo družba CDC Entreprises pooblaščena za zastopanje sklada FMEA. Sklepi odborov za družbo za upravljanje niso zavezujoči (razen odstopanj od meril in pravil naložbene politike ter obvladovanja navzkrižij interesov, vendar to v tej zadevi ni pomembno). Francoski organi so pojasnili, da se družbi CDC Entreprises do zdaj še ni zdelo potrebno, da bi glede naložb nasprotovala mnenjem odbora.

(21)

V spodnjem diagramu 1 so prikazane povezave med francosko državo, družbama CDC in CDC Entreprises, skladoma FSI in FMEA ter skupinama PSA in Renault.

Diagram 1

Povezave med francosko državo, družbama CDC in CDC Entreprises, skladoma FSI in FMEA ter skupinama PSA in Renault

(22)

Podjetje Trèves je specializirano za proizvodnjo notranje opreme motornih vozil. Pred začetkom izvajanja sedanjega načrta prestrukturiranja je podjetje zaposlovalo približno 6 500 oseb (načrt prestrukturiranja zadeva 1 300 oseb). Ukvarja se s tremi področji dejavnosti: zvočno izolacijo (5), sedeži in deli sedežev ter tekstilom. Podjetje je nekdaj sestavljalo devet tovarn (dve sta zdaj zaprti) v 14 državah (med drugim v Španiji, Združenem kraljestvu, Portugalski, Sloveniji in Češki republiki). V Franciji ustvari 40 % prometa. Njegovi najpomembnejši kupci so Renault, Peugeot SA, Volkswagen, Nissan in Toyota.

(23)

Podjetje Trèves je tik pred izbruhom krize v letu 2008 začelo uživati koristi prvega načrta prestrukturiranja, ki je bil uveden leta 2005 ter namenjen zmanjšanju števila zaposlenih in racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti. Ob nastopu krize se je odločilo spremeniti in poglobiti načrt prestrukturiranja, zato se je želelo s posojilodajalci posvetovati v okviru poravnalnega postopka (6).

(24)

Med delničarjem podjetja Trèves (holding „Severt“, edini delničar), družbami skupine Trèves, posojilodajalci (to je bankami) in skladom FMEA je bil tako 25. maja 2009 sklenjen protokol o poravnavi. Ta temelji na izvedbi načrta prestrukturiranja (ta načrt je opisan v razdelku V.1.1).

(25)

Finančna sredstva za načrt prestrukturiranja so bila ocenjena na [110–140] (7) milijonov EUR. V okviru tega so različne strani sprejele zaveze, opisane v protokolu z dne 25. maja 2009.

(26)

Proizvajalca vozil Peugeot in Renault sta se zavezala, da bosta v okviru financiranja […] prispevala 33,3 milijona EUR.

(27)

Skupina Trèves se je zavezala, da bo po najboljših močeh v letu 2009 zagotovila znesek v višini [5–20] % likvidnostnih potreb, to je [5–30] milijonov EUR.

(28)

Banke so dodelile novo bančno posojilo v višini [10–30] milijonov EUR. Prav tako so odobrile konsolidacijsko posojilo v znesku [30–60] milijonov EUR za poplačilo obstoječih kratkoročnih ([0–20] milijonov EUR) in srednjeročnih ([30–40] milijonov EUR) posojil. Novo in konsolidacijsko posojilo je treba v celoti vrniti do […] 2014.

(29)

Sklad FMEA je v podjetje prispeval 55 milijonov EUR. Od tega je bilo [40–50] milijonov EUR dodeljenih v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala (obveznice, izplačljive v delnicah po sistemu prilagodljive vezave) in so izplačljivi z [več kot 8]-odstotnim fiksnim kuponom. Hkrati s tem je bilo [5–15] milijonov EUR dodeljenih v obliki dokapitalizacije (vpis novih rednih delnic), s čimer je sklad FMEA pridobil [manj kot 50]-odstotni delež v podjetju Trèves.

(30)

Javni upniki so odobrili načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR […]. V načrtu sta predvidena odlog plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov podjetja Trèves ter plačilo kazni zaradi zamude in zamudnih obresti.

(31)

Financiranje načrta prestrukturiranja podjetja Trèves temelji na vložku novega kapitala v skupni vrednosti [100–120] milijonov EUR (ta znesek ne vključuje konsolidacijskega posojila). Od tega 55 milijonov EUR zagotovi sklad FMEA. K temu je treba dodati načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v znesku 18,4 milijona EUR. Komisija je v odločitvi o začetku formalnega postopka preiskave dvomila, da bi bilo ta ukrepa mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(32)

Kar zadeva naložbo sklada FMEA, Komisija navaja, da je iz več elementov razvidno, da ta naložba izvira iz državnih sredstev. Na prvi pogled se zdi, da je bila dodeljena iz državnih sredstev in da jo je dodelila država (8). Pomisleki Komisije temeljijo zlasti na zgornji ugotovitvi o delovanju skladov FSI in FMEA ter družbe CDC Entreprises.

(33)

Komisija tudi dvomi, da je bilo pri navedeni naložbi izpolnjeno merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Komisija zaradi razmer v avtomobilski industriji in v podjetju, ki se je spopadalo z nekaterimi finančnimi težavami (9), zlasti ni mogla z gotovostjo ugotoviti, prvič, da so predpostavke iz načrta prestrukturiranja verodostojne, stvarne in razumne, drugič, da je bila ocena vrednosti podjetja Trèves pred naložbo razumna, in, tretjič, da je pričakovana [več kot 12-odstotna] (10) notranja stopnja donosa zadostna glede na tveganje, ki ga je prevzel sklad FMEA.

(34)

Kar zadeva načrt poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, se Komisija sprašuje, ali je ravnanje francoske uprave primerljivo z ravnanjem zasebnega upnika, ki bi v enakih okoliščinah poskušal izterjati dolgovane zneske. Komisija ni imela na voljo vseh elementov, na podlagi katerih bi lahko ugotovila, da so bili javni upniki na podlagi protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009 v vsaj tako ugodnem položaju kot zasebni upniki podjetja Trèves (torej banke), ki so z dodelitvijo konsolidacijskega posojila prav tako privolili v odlog svojih terjatev. Komisija zato dvomi, da se je v načrtu poravnave davčnih obveznosti in socialnih prispevkov upoštevalo načelo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu.

(35)

Skratka, tudi če bi bilo treba oba ukrepa opredeliti kot državno pomoč, Komisija v odločitvi o začetku postopka navaja, da bi bilo mogoče njuno združljivost preučiti na podlagi Smernic Komisije o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (11) (v nadaljnjem besedilu: Smernice). Kljub vsemu trdi, da na tej stopnji ne more z gotovostjo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji iz navedenih smernic.

(36)

Skupina Trèves je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 2. julija 2010. Po njenem mnenju pravila in pogoji naložbe sklada FMEA v skupino Trèves ter uporaba načrta odloga plačila njenih davčnih obveznosti in socialnih prispevkov ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU.

(37)

Prvič, po navedbah skupine Trèves je trditev, da je pomoč dodelila država, brez podlage, ker se je skupina Trèves prek sklada FMEA povezala z dvema svetovnima avtomobilskima proizvajalcema, s katerima ustvari [več kot 50] % prometa. Nasprotuje tudi ugotovitvi Komisije, da je družba prejela državna sredstva, saj meni, da po eni strani sredstva sklada FMEA prispevajo zasebni subjekti, po drugi strani pa sodelovanje drugih zasebnih vlagateljev (bank) pri financiranju skupine dokazuje, da se je bila ta zmožna financirati na trgu.

(38)

Drugič, skupina Trèves odločno zavrača ugotovitev Komisije glede gospodarskega položaja družbe Trèves v obdobju 2005–2008. Po njenem mnenju je Komisija splošno krizo v avtomobilski industriji v letu 2008 pomešala s posamičnim položajem družbe, katere promet se je med letoma 1999 ([500–700] milijonov EUR) in 2004 ([900–1 100] milijonov EUR) nenehno in znatno povečeval. To povečevanje je res upočasnila kriza, ki je avtomobilsko industrijo prizadela v drugi polovici leta 2008. Načrta prestrukturiranja iz let 2005 in 2009 nista bila namenjena odpravi likvidnostnih težav, temveč racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti družbe za nov zagon podjetja v težkih gospodarskih razmerah in ne za zagotovitev njegovega preživetja, kot dokazujeta naraščanje dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) (12) podjetja Trèves v obdobju 2005–2007 ter izboljšanje njegovih rezultatov od leta 2009.

(39)

Skupina Trèves prav tako zanika pomen, ki ga je Komisija pripisala izjavam francoskega ministra za industrijo, da bi družba Trèves brez pomoči države razglasila stečaj. Subjektivna politična izjava, izrečena v napetih družbenih razmerah, je brezpredmetna za presojo dejanskega gospodarskega in finančnega položaja podjetja.

(40)

Smotrnost naložbe sklada FMEA v družbo Trèves naj bi bila zato nesporna s finančnega in sektorskega vidika. Družba opozarja, da sklad FMEA ni bil edini vlagatelj, temveč so se pojavili tudi številni drugi morebitni vlagatelji, sklad FMEA pa je sodeloval z zasebnimi partnerji. V nasprotju s tem, kar naj bi domnevala Komisija, ni nikakršnega protislovja med finančnimi in sektorskimi razlogi za naložbo sklada FMEA. Po mnenju skupine Trèves je v avtomobilski industriji pogosta praksa, da ima proizvajalec delež v enem od svojih dobaviteljev, da krepi industrijske vezi z njim in ima finančne koristi od njegove rasti.

(41)

Tretjič, skupina Trèves poudarja pomen upoštevanja načela preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Naložbeni pogoji namreč niso samo zelo strogi, ampak so za sklad FMEA tudi ugodni. Sicer pa je imela družba Trèves v obdobju 2008–2009 v rokah vse potrebne adute za hitro povrnitev donosnosti (uveljavitev in rast v državah v vzponu, povečanje raznovrstnosti portfelja strank med proizvajalci, izrazita usmeritev v raziskave in razvoj). Ob upoštevanju teh adutov je bil načrt finančnega in industrijskega prestrukturiranja družbe Trèves pripravljen na podlagi previdnih in razumnih napovedi, ki so temeljile na poglobljeni reviziji stanja podjetja. Ne nazadnje dobri rezultati družbe Trèves v obdobju 2009–2010 nakazujejo preudarnost naložbe.

(42)

Skupina Trèves skratka meni, da tudi če bi naložba sklada FMEA spadala na področje uporabe člena 107(1) PDEU, bi bila ta pomoč združljiva s Smernicami, saj je zagotovljena ponovna vzpostavitev dolgoročne sposobnosti preživetja družbe, prestrukturiranje družbe Trèves pa ne povzroča nikakršnega izkrivljanja konkurence in vključuje izravnalne ukrepe, ki se deloma že izvajajo ([…], zmanjšanje proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanje števila zaposlenih, nazadnje pa je del finančnih sredstev za prestrukturiranje družbe Trèves, ki naj bi izviral iz državnih sredstev, še naprej omejen na najnižji znesek stroškov prestrukturiranja).

(43)

Kar zadeva načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, skupina Trèves najprej meni, da so upoštevana načela zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu. Meni še, da Komisija ne more predpostavljati, da bi bila zaradi morebitne opredelitve ukrepa kot pomoči dejansko izključena možnost, da bi finančni organi odobrili preudaren načrt odloga plačila. V načrtu odloga plačila so predvideni kazni in pribitki zaradi zamud, obrestna mera, ki je višja od zakonsko določene obrestne mere, ki jo lahko zahteva zasebni upnik, prvovrstne hipoteke […], javni organi pa so posredovali hkrati z zasebnimi vlagatelji.

(44)

Sklad FMEA je pripombe Komisiji poslal z dopisom z dne 22. junija 2010. Sklad se ne strinja s tem, da je njegova naložba v družbo Trèves opredeljena kot državna pomoč, in sicer najprej zaradi svoje neodvisnosti pri odločanju za naložbe in dalje zaradi pristopa, ki ga je uporabil za dosego svojih ciljev.

(45)

Kot poudarja, o svojih ukrepih odloča popolnoma samostojno. Ta neodvisnost izhaja ne samo iz njegovega statusa, ampak tudi iz njegovega vodenja. Kot skupnemu skladu tveganega kapitala mu je dodeljena družba za upravljanje, za katero prav tako veljajo pravila upravljanja sredstev za tretje osebe. Z zakonom predpisana neodvisnost družbe pri izbiri naložb, saj deluje v skladu s premoženjskimi interesi vlagateljev, prispeva k neodvisnosti sklada FMEA pri naložbenih odločitvah. Mnenja posvetovalnih odborov sklada FMEA, izbirnega in naložbenega odbora, se lahko sprejmejo samo s soglasjem enega od obeh proizvajalcev. Družba za upravljanje, CDC Entreprises, se ni do zdaj še nikoli oddaljila od mnenj, ki sta jih izdala odbora. Vpliv zasebnih vlagateljev, to je družb Renault in Peugeot, je torej odločilnega pomena pri izbiri in opredelitvi naložbenih projektov.

(46)

Naložba sklada FMEA v družbo Trèves poleg tega odseva naložbeno politiko sklada FMEA, ki daje prednost podjetjem z veliko inovacijsko zmogljivostjo ter velikimi možnostmi za rast in donosnost v sektorju proizvajalcev avtomobilske opreme. Družba Trèves je vodilni evropski proizvajalec opreme, za katerega so se zanimali tudi […] drugi zasebni skladi. Neto izboljšanje rezultatov družbe v letu 2010 nakazuje uresničljivost in primernost načrta prestrukturiranja, ki ga je predložila družba Trèves. Prehodne težave, s katerimi se družba spopada zaradi gospodarske in finančne krize, so skladu FMEA prav tako omogočile izvedbo naložbe pod izrazito zaščitnimi pogoji.

(47)

Sklad FMEA zato meni, da njegove naložbe ni mogoče opredeliti kot državno pomoč.

(48)

Skupina Renault je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 6. julija 2010. Najprej nasprotuje trditvam Komisije, da je njena vključitev v sklad FMEA povezana s posojilom, ki ji ga je država dodelila aprila 2009. Družba opozarja, da ob ustanovitvi sklada 20. januarja 2009 (13) ni imela nobenih informacij o morebitnem prihodnjem posojilu, ki bi ga država dodelila proizvajalcem. Posojilo, ki ji je bilo dodeljeno leta 2009, je bilo namenjeno financiranju splošnih potreb podjetja zaradi krčenja finančnih trgov v četrtem četrtletju leta 2008 in prvem četrtletju leta 2009.

(49)

Poleg tega so vključitev skupine Renault v sklad FMEA upravičevali gospodarski, industrijski in finančni razlogi: za skupino Renault je namreč strateško in finančno nujno, da zagotovi trajnost svoje preskrbe, tako da se opre na zdrave in konkurenčne dobavitelje, hkrati pa računa na donosnost svoje finančne naložbe. Družba Renault tako lahko prek sklada FMEA vlaga v podjetja, ki so za panogo nujna, kot je družba Trèves, ki ostaja pomemben dobavitelj evropske avtomobilske industrije. Ukrepi sklada FMEA torej temeljijo na enakem pristopu, kot ga uporablja družba Renault, ki je prav tako preudaren vlagatelj v tržnem gospodarstvu.

(50)

Skratka, družba Renault se brez pridržkov strinja s pripombami, ki jih je sklad FMEA predložil v odziv na odločitev Komisije o začetku formalnega postopka, in sicer glede svoje vloge pri upravljanju sklada FMEA, načina njegovega delovanja, njegove neodvisnosti in neodvisnosti njegove družbe za upravljanje od javnih organov.

(51)

Skupina PSA je pripombe Komisiji poslala z dopisom z dne 6. julija 2010. Kot navaja, naložba sklada FMEA v družbo Trèves ni le donosna, ampak tudi v skladu z gospodarskimi in strateškimi interesi skupine.

(52)

Delež skupine PSA v skladu FMEA je izraz skupne želje proizvajalca in sklada po vlaganju v strateška podjetja z veliko inovacijsko zmogljivostjo, ki bi lahko zagotovila zanesljivo preskrbo in kar najbolj utrdila sektor proizvajalcev avtomobilske opreme. Skupina PSA še meni, da naložba sklada FMEA izpolnjuje njene zahteve po donosnosti glede na prevzeto tveganje.

(53)

Nazadnje skupina PSA poudarja, da njena odločitev za vključitev v sklad FMEA ni bila pogojena s sklenitvijo posojilne pogodbe v višini 3 milijard EUR med francosko državo in proizvajalcem marca 2009.

(54)

Konkurent družbe Trèves, ki želi ostati anonimen, je pripombe Komisiji poslal z dopisom z dne 23. junija 2010. Strinja se z ugotovitvami, ki jih je Komisija navedla v odločitvi o začetku postopka z dne 29. januarja 2010. Meni namreč, da se je družba Trèves z gospodarskimi težavami spopadala že pred začetkom gospodarske krize in da zato ne more biti deležna ukrepov na podlagi začasnega okvira Skupnosti. Poleg tega morajo državne pomoči, ki bi jih družba Trèves morda prejela, ne glede na njen gospodarski položaj spremljati pomembni ukrepi za izravnavo zelo velikih negativnih učinkov na konkurenco. Pomoč, katere edini namen je podjetje umetno ohranjati pri življenju v sektorju, ki se spopada z dolgoročno strukturno presežno zmogljivostjo, ni upravičena. Po mnenju konkurenta bi morala družba Trèves obvezno omejiti svojo prisotnost na trgih, in sicer s prodajo hčerinskih družb ali izrazitim zmanjšanjem svojih dejavnosti, za prestrukturiranje pa nameniti več lastnih sredstev.

(55)

Italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj je pripombe Komisiji poslalo z dopisom z dne 15. junija 2010. S „trditvami“ (14) Komisije se strinja v dveh ključnih točkah: naložba sklada FMEA je zaradi odločilne prisotnosti javnih sredstev nesporno državna pomoč, ta vrsta pomoči pa naj bi bila namenjena podjetjem, ki so se že pred drugim četrtletjem leta 2008 spopadala s težavami v smislu Smernic.

(56)

Francoski organi so z dopisom z dne 25. marca 2010 Komisiji poslali pripombe po začetku formalnega postopka preiskave 29. januarja 2010.

(57)

Po njihovem mnenju pravila in pogoji naložbe sklada FMEA v družbo Trèves ne spadajo na področje uporabe člena 107(1) PDEU, ker naložba ni bila izvedena z državnimi sredstvi, temveč je bila izvedena s sredstvi, ki so bila večinoma zasebna in jih ni dodelila država. Tudi če bi se sredstva sklada FMEA štela za državna sredstva ali če bi odločitev za naložbo sprejela država, francoski organi menijo, da ima ta naložba vse značilnosti preudarne naložbe v tržnem gospodarstvu. Menijo še, da odlog plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, ki so ga odobrili javni upniki, izpolnjuje merila zasebnega upnika, ki si prizadeva izterjati dolgovane zneske.

(58)

Francoski organi navajajo, da naložba sklada FMEA nikakor ni vključevala prenosa državnih sredstev v smislu sodne prakse „Stardust marine“ (15). Sredstva sklada FMEA so, kar zadeva delež proizvajalcev PSA in Renault (2/3), popolnoma zasebna sredstva, kar zadeva delež sklada FSI (1/3), pa gre sicer za javna sredstva, ki niso pod stalnim nadzorom države. Sklad FSI, ki je bil ustanovljen po modelu zasebnih naložbenih skladov, ima obliko delniške družbe in konkurira drugim zasebnim naložbenim skladom. Izvaja dolgoročne naložbe, katerih cilj je donosnost.

(59)

Poleg tega družba za upravljanje sklada FMEA CDC Entreprises zaradi svojega statusa in načina delovanja ni pod nadzorom javnih organov. Zaradi svojega statusa je po zakonu neodvisna od družbe CDC in izvaja naložbe v izključno korist svojih vlagateljev, in sicer zasebnim vlagateljem konkurira oziroma z njimi sodeluje. Družba CDC Entreprises torej upravlja sredstva sklada FMEA popolnoma neodvisno. Pri naložbi v družbo Trèves je brez kakršnega koli posredovanja države upoštevala priporočila izbirnega in naložbenega odbora sklada FMEA. Francoski organi posledično sklepajo, prvič, da vložena sredstva niso državna sredstva, ker niso pod stalnim nadzorom javnih organov in torej na voljo nacionalnim organom, in, drugič, da odločitve za naložbo ni mogoče pripisati državi, ker družba CDC Entreprises deluje v izključnem interesu vlagateljev sklada FMEA in popolnoma neodvisno.

(60)

Kar zadeva skladnost naložbe sklada FMEA z načelom preudarnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu, francoski organi opozarjajo, da se v skladu z naložbeno politiko sklada FMEA daje prednost projektom, ki so donosni in strateškega pomena za avtomobilsko industrijo, z velikimi možnostmi za rast in veliko inovacijsko zmogljivostjo. V primeru družbe Trèves je bila naložba izvedena na podlagi stvarnega in natančnega poslovnega načrta, ki ga je potrdilo več zasebnih analitikov. Prevzem deleža sklada FMEA v kapitalu družbe Trèves in vpis obveznic, izplačljivih v delnicah po sistemu prilagodljive vezave, pa sta bila izvedena sočasno kot v primeru drugih zasebnih vlagateljev in pod enakimi pogoji (naložbe „pari passu“). Po navedbah francoskih organov ti elementi zadostujejo kot dokaz o skladnosti naložbe s praksami na trgu.

(61)

Kar zadeva načelo zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu, francoski organi menijo, da je načrt odloga plačila socialnih prejemkov in davčnih obveznosti, odobren družbi Trèves, v skladu z zamislijo, na kateri temelji uporaba tega načela, in sicer da si mora javni upnik enako kot zasebni upnik prizadevati za izterjavo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik, ki se spopada s finančnimi težavami. Francoski organi najprej pojasnjujejo, da skupini Trèves ni bil odobren noben odpis davčnih obveznosti ali socialnih prispevkov. Po njihovem mnenju sta v obravnavanem primeru upoštevana oba bistvena elementa, na podlagi katerih je mogoče presojati merilo zasebnega vlagatelja, in sicer uporaba kazni in pribitkov zaradi zamud ter uporabljena obrestna mera. Načrt odloga plačila namreč določa zamudne obresti in kazni zaradi zamud, ki so bile predhodno opredeljene v sporazumu o načrtu odloga plačila in so se upoštevale pri izračunu mesečnih obrokov, ki jih mora plačati družba Trèves. Poleg tega v skladu s členom 1153 civilnega zakonika, ki določa, da se v primeru neobstoja pogodbene določbe zaradi zamude pri plačilu zneska, dolgovanega zasebnemu upniku, naloži plačilo zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri. Ta obrestna mera je bila leta 2009, ko je bil pripravljen načrt odloga plačila, 3,79-odstotna. Letna obrestna mera v celotnem obdobju trajanja načrta odloga plačila pa je približno [5–10]-odstotna. Francoski organi podredno poudarjajo, da so banke upnice skupine Trèves hkrati z načrtom odloga plačil socialnih prispevkov in davčnih obveznosti privolile v odlog plačila svojih obveznosti, in sicer z dodelitvijo konsolidacijskega posojila. Zasebni upniki družbe Trèves so za zagotovitev poplačila svojih terjatev torej prav tako odobrili plačilne olajšave.

(62)

Francoski organi najprej ugotavljajo, da večina prejetih pripomb potrjuje, da naložbe sklada FMEA v družbo Trèves ni mogoče opredeliti kot državno pomoč. Zato teh pripomb ne bodo dodatno komentirali.

(63)

Po drugi strani pa želijo glede pripomb, ki so jih predložili italijanski organi in neimenovana družba, ki se je predstavila kot konkurentka družbe Trèves, Komisiji sporočiti naslednje.

(64)

Francoski organi ugotavljajo, da italijanski organi trdijo samo, da je treba naložbo sklada FMEA v družbo Trèves opredeliti kot državno pomoč zaradi „ključne vloge“, ki so jo imela javna sredstva. Ta trditev ni podprta z nobenim dokazom ali utemeljitvijo.

(65)

Francoski organi še navajajo, da tudi konkurent družbe Trèves brez dokazov domneva o obstoju državne pomoči, ki naj bi bila nezdružljiva s Smernicami in začasnim okvirom, ki ga je Komisija leta 2008 sprejela med gospodarsko in finančno krizo. Elementi, na katere se sklicuje ta družba, so ali netočni ali iztrgani iz konteksta, njihova razlaga pa je zato napačna in pristranska.

(66)

Ko Komisija presoja nacionalni ukrep, mora najprej preučiti, ali je mogoče navedeni ukrep opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU. Ko je ta opredelitev dokazana, lahko presodi, v kakšnem obsegu je mogoče ta ukrep šteti za združljiv s skupnim trgom na podlagi dovoljenih odstopanj od načela prepovedi državnih pomoči, ki so določena v PDEU. Če preučeni ukrep ni državna pomoč, je presoja združljivosti pomoči brezpredmetna.

(67)

Člen 107(1) PDEU določa, da „razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(68)

V tej določbi so navedena merila, na podlagi katerih je mogoče nacionalni ukrep opredeliti kot državno pomoč. Kot je Sodišče Evropskih skupnosti opozorilo v sodbi z dne 15. junija 2006, so ta merila „financiranje tega ukrepa s strani države ali iz državnih sredstev, [obstoj ugodnosti za podjetje,] selektivnost tega ukrepa, ter vpliv na trgovino med državami članicami in izkrivljanje konkurence med njimi“ (16).

(69)

Ta merila so kumulativna, tako da morajo biti izpolnjena vsa, da je mogoče ukrep opredeliti kot državno pomoč. Takoj ko Komisija ugotovi, da eno od teh meril ni izpolnjeno, lahko torej z gotovostjo potrdi, da preučevani ukrep ni državna pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

(70)

V zvezi z naložbo sklada FMEA v družbo Trèves v znesku 55 milijonov EUR je treba najprej preveriti, ali je izpolnjeno merilo ugodnosti.

(71)

V skladu z ustaljeno sodno prakso (17) kapitalski vložek v podjetje ni državna pomoč, kadar se v podjetje prispeva svež kapital v razmerah, ki bi bile sprejemljive za zasebnega vlagatelja, ki posluje pod običajnimi pogoji tržnega gospodarstva („merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu“).

(72)

Če pri tem predpostavljamo, da bo sklad FMEA svoj delež v podjetju Trèves odprodal leta 2012, je letna notranja stopnja donosa glede na izračune sklada FMEA na podlagi njegove naložbe [več kot 12-odstotna]. Ta stopnja pomeni donosnost celotne naložbe sklada FMEA pred obdavčitvijo za neposredni kapitalski vložek v višini [5–15] milijonov EUR in vložek v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala, v znesku [40–50] milijonov EUR.

(73)

Komisija se mora pri presoji upoštevanja načela zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu zato izreči o naslednjih vprašanjih:

(74)

Komisija bo v odgovora na vprašanji (b) in (d) vključila ugotovitve, ki se nanašajo na strukturo naložbe sklada FMEA in delitev kapitalskega dobička.

(75)

Na podlagi teh podatkov bo lahko ugotovila, ali je sklad FMEA deloval pod podobnimi pogoji, kot bi jih zahteval zasebni vlagatelj, katerega naložba je tvegana zaradi razmer v avtomobilski industriji ob naložbi in razmer v podjetju, ki se spopada z nekaterimi finančnimi težavami.

(76)

Kot je bilo navedeno že v uvodni izjavi 23, je podjetje Trèves tik pred izbruhom finančne in gospodarske krize v letu 2008 začelo uživati koristi prvega načrta prestrukturiranja, uvedenega leta 2005 ter namenjenega zmanjšanju števila zaposlenih in racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti (18). Ob izbruhu krize se je podjetje Trèves odločilo spremeniti in poglobiti načrt prestrukturiranja.

(77)

Tako je že konec poletja 2008 svojemu načrtu prestrukturiranja dalo nov zagon, in že konec decembra 2008, to je več mesecev pred sklenitvijo protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009, je bilo mogoče opaziti naslednje rezultate:

(78)

Družba Trèves je tako v začetku leta 2009 pripravila bolj poglobljeno novo različico načrta prestrukturiranja, pri tem pa ji je pomagalo neodvisno svetovalno podjetje […]. To je zlasti potrdilo znesek likvidnostnih potreb, ki naj bi bil potreben za financiranje načrta ([110–140] milijonov EUR, glej uvodno izjavo 25 in naslednje).

(79)

Najprej je treba poudariti, da se zdijo napovedi prihodnjega prometa v načrtu prestrukturiranja zanesljive in stvarne. Temeljijo namreč na pričakovanem in zelo velikem zmanjšanju povpraševanja proizvajalcev. Pričakovani obseg za leto 2009 je na primer za [15–25] % manjši kot v letu 2008. Po drugi strani se napovedi ujemajo s takratnimi napovedmi analitikov avtomobilske industrije (na primer družbe JD Power) glede ponovne oživitve sektorja in njegove sestave do leta 2011. Družba Trèves je torej svoj prihodnji promet ocenila na podlagi previdne in natančne ocene obsega. Načrt ostaja previden glede razvoja sektorja in računa na raven dejavnosti v letu 2011 […] v primerjavi s prodajo v letu 2008.

(80)

Dalje, z načrtom se uvaja znatno znižanje stroškov. To je med drugim posledica povečanja učinkovitosti delovne sile in doseženih prihrankov pri stroških poslovanja […] (19) […]. Znižanje stroškov temelji tudi na precejšnjem zmanjšanju števila zaposlenih (prestrukturiranje skupaj zadeva 1 300 oseb).

(81)

Na podlagi teh ukrepov je v načrtu prestrukturiranja predvideno:

(82)

Treba je navesti, da je sklad FMEA pred naložbo pooblastil svetovalno podjetje […], da od sredine marca do konca aprila 2009 izvede celovito revizijo položaja družbe Trèves (tako imenovani skrbni pregled poslovanja). Načrt prestrukturiranja so preučile in potrdile tudi skupine sklada FMEA.

(83)

Družba Trèves se je tudi zavezala, da bo svojo dejavnost „[…]“ prodala ob upoštevanju sektorskih in družbenih ravnovesij, povezanih s to transakcijo, in v prizadevanju za konkurenčnost industrijskega orodja nove skupine Trèves.

(84)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se načrt prestrukturiranja, na podlagi katerega je sklad FMEA izvedel naložbo v družbo Trèves, lahko šteje za zanesljivega in stvarnega.

(85)

Vrednost lastnih sredstev družbe Trèves pred naložbo sklada FMEA je bila določena na [15–40] milijonov EUR. Na tej podlagi je sklad FMEA pridobil [več kot 50] % kapitala družbe Trèves z dokapitalizacijo v višini [5–15] milijonov EUR. Komisija mora preveriti, ali je ta ocena vrednosti ustrezna in premišljena glede na takratni položaj podjetja.

(86)

Za oceno vrednosti lastnih sredstev podjetja je na voljo več metod (20). Pogosto se uporablja metoda večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo. Z njo je mogoče oceniti vrednost lastnih sredstev podjetja za leto X, in sicer s pomnožitvijo dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo iz leta X s faktorjem (večkratnikom), ki naj bi bil ustrezen za ta sektor, pri čemer se od rezultata odšteje neto dolg.

(87)

Druga metoda se imenuje „analiza diskontiranega denarnega toka“. Nominalna vrednost razpoložljivih denarnih tokov podjetja se za prihodnja leta diskontira na podlagi tehtanega povprečja stroškov nominalnega kapitala, od dobljene vrednosti pa se odšteje neto dolg.

(88)

Tretja metoda je metoda večkratnika prometa. Z njo je mogoče oceniti vrednost lastnih sredstev podjetja za leto X, in sicer s pomnožitvijo prometa iz tega leta X s faktorjem (večkratnikom), ki naj bi bil ustrezen za ta sektor, pri čemer se od rezultata odšteje neto dolg.

(89)

Sklad FMEA je za oceno vrednosti podjetja Trèves pred naložbo uporabil metodi analize diskontiranega denarnega toka in večkratnika prometa. Ker podjetje konec leta 2008 ni imelo pozitivnega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, namreč prva metoda, metoda večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, ni bila izvedljiva.

(90)

Nasprotno pa je bila metoda analize diskontiranega denarnega toka izvedljiva in je omogočala upoštevanje možnosti za ponovno vzpostavitev donosnosti, zaradi česar so se v oceno vrednosti vključili pričakovani ugodni učinki povečanja uspešnosti podjetja. Iz previdnosti in za potrditev se je uporabila tudi metoda večkratnika prometa.

(91)

Kar zadeva metodo analize diskontiranega denarnega toka podjetja, so bili stroški kapitala ali sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, ki vključuje posebno tveganje sektorja, ocenjeni na 12 %. Sklad FMEA je nato izračunal previdnejše, [več kot 12]-odstotno sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, ki je vključevalo dodatne premije za posebno tveganje, povezane z velikostjo podjetja in nelikvidnostjo naložbe. Na koncu je uporabil [več kot 12]-odstotno sektorsko tehtano povprečje stroškov nominalnega kapitala, da bi se upoštevalo dodatno tveganje, povezano z okoliščinami preoblikovanja (to je prestrukturiranja) podjetja. Dolgoročna vrednost podjetja (tako imenovana končna vrednost) je izračunana na podlagi rezultatov v letu 2011. Sklad FMEA je tako lastna sredstva v skupini Trèves ovrednotil na [15–40] milijonov EUR.

(92)

Pri metodi večkratnika prometa se je za promet konec leta 2008 upošteval in uporabil večkratnik [0–1]. Ta je enak večkratnikom, ki so jih ob transakciji na trgu dosegla primerljiva podjetja. Treba je poudariti, da so ti večkratniki konec leta 2008 in začetek leta 2009 dosegli zgodovinsko nizke ravni zaradi finančne in gospodarske krize, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo in proizvajalce opreme (dolgoročno povprečje večkratnika prometa za sektor proizvajalcev avtomobilske opreme znaša 0,51). Vrednost lastnih sredstev skupine Trèves na podlagi večkratnika [0–1] znaša [15–40] milijonov EUR.

(93)

Tudi če bi bilo treba večkratnik [0–1] šteti za zgodovinsko nizkega, je sklad FMEA uporabil vrednost, dobljeno s tem večkratnikom, in ne vrednosti na podlagi povprečja dolgoročnega večkratnika ali večkratnika za več let. Prav tako ni uporabil ocene vrednosti, dobljene z analizo diskontiranega denarnega toka. Iz navedenega izhaja, da je ocena vrednosti lastnih sredstev družbe Trèves pred naložbo sklada FMEA ustrezna in razumna. Uvršča se namreč v spodnji del razpona, določenega z metodo analize diskontiranega denarnega toka in borznih večkratnikov. Ocena vrednosti v teh okoliščinah je za zasebnega vlagatelja ugodna, saj povečuje možnosti za kapitalski dobiček v smislu ponovne uporabe večkratnikov za oceno vrednosti na njihovi zgodovinski povprečni ravni.

(94)

Poleg tega je treba opozoriti, da naložba sklada FMEA ni omejena na kapitalski vložek v višini [5–15] milijonov EUR, s katerim je pridobil [več kot 50] % delnic skupine Trèves. Sklad je vložil tudi [40–50] milijonov EUR v obliki dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala in prinašajo [več kot 8]-odstotne letne obresti. Gre za dognano strukturo, ki bi jo zasebni vlagatelj zahteval v sektorju, kot je sektor dobaviteljev avtomobilskih delov. Velik delež dolžniških instrumentov, ki zagotavljajo dostop do kapitala in katerih pariteta je odvisna od uspešnosti podjetja, je namreč eden od sploh najspodbudnejših mehanizmov nadzora.

(95)

Mehanizem, ki ga je uvedel sklad FMEA, je naslednji. Dolžniški instrumenti, ki zagotavljajo dostop do kapitala, se lahko izplačajo z izdajo novih delnic družbe Trèves. Pariteta je v letu 2011 odvisna od doseženega praga dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v višini […] %. Če bo ta prag dosežen, bo sklad FMEA pridobil […] % lastnih sredstev s poplačilom obveznic. Če ne bo dosežen, bo sklad FMEA na podlagi poplačila obveznic razpolagal z […] % lastnih sredstev. V interesu vodstva družbe Trèves je torej, da zagotovijo doseganje tega praga dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo […]. Interesi finančnega vlagatelja in vodstvenih delavcev-delničarjev so torej tesno povezani, da bi se kar najbolj povečala izhodna vrednost družbe.

(96)

Pristop, ki ga običajno uporabi zasebni vlagatelj, vključuje presojo letne notranje stopnje donosa, dosežene z načrtovanim naložbenim projektom. Za izračun letne notranje stopnje donosa naložbe v podjetje je treba določiti vrednost lastnih sredstev tega podjetja ob pričakovani donosnosti.

(97)

Kot je bilo navedeno že v uvodnih izjavah 85 do 87, se za določitev vrednosti podjetja uporablja več metod. Za presojo vrednosti podjetja v letu 2012, v katerem bi sklad FMEA lahko odprodal svoj delež (21), je sklad uporabil metodo večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo. Ta metoda se v industrijskem sektorju pogosto uporablja za predvidevanje izhodnih metod vlagatelja kapitala ali nepravega lastniškega kapitala. Sicer pa se je sklad FMEA pri izračunu pričakovane donosnosti na podlagi dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo oprl na primeren ukrep sanacije podjetja, ki naj bi bila izvedena od njegove naložbe (25. maja 2009) do konca leta 2011. Poleg tega je sklad z upoštevanjem dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, predvidenega za leto 2011, in ne – večjega – dobička, predvidenega za leto 2012, uporabil previdni pristop, s katerim je preveril, ali bo sanacija podjetja dovolj hitro zadovoljiva (v nekaj več kot dveh letih in pol).

(98)

V obravnavanem primeru zato notranja stopnja donosa, ki jo je izračunal sklad FMEA, temelji na treh predpostavkah, navedenih v načrtu prestrukturiranja. Prvič, dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo skupine Trèves naj bi konec leta 2011 znašal [50–80] milijonov EUR. Drugič, vrednost skupine Trèves ob koncu leta 2011 je določena na podlagi večkratnika dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo, ki znaša [1–6]. Tretjič, neto dolg naj bi konec leta 2011 znašal [50–150] milijonov EUR. Komisija mora tako ugotoviti, ali so se te tri predpostavke ob izvedbi naložbe sklada FMEA štele za verodostojne in stvarne.

(99)

Prvič, kar zadeva dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo za leto 2011, je treba poudariti, da ta napoved temelji na izvajanju načrta prestrukturiranja. Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 76 in naslednjih, je ta načrt mogoče šteti za verodostojnega in stvarnega. Tako je treba opozoriti, da znižanje stroškov v glavnem temelji na povečanju učinkovitosti delovne sile in prihrankih stroškov iz poslovanja, predvsem zaradi […]. Znižanje stroškov izhaja tudi iz precejšnjega zmanjšanja števila zaposlenih (prestrukturiranje skupaj zadeva 1 300 oseb).

(100)

Drugič, večkratnik dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo ([1–6]), ki se je uporabil za določitev vrednosti podjetja, ustreza povprečnemu večkratniku sektorja, izračunanemu za obdobje 2000–2009 ([1–6]), od katerega se je iz previdnosti odštel standardni odmik, povezan z okoliščinami sanacije podjetja. Ta večkratnik je nekoliko višji od večkratnika, ki je za sektor veljal ob naložbi (približno 4,2). Kljub temu je dovolj preudarno, da se glede na predvideno izboljšanje faktorja za oceno vrednosti ob koncu leta 2011 uporabi faktor [1–6], pri čemer se je to izboljšanje že znatno začelo ob naložbi ([1–6] decembra 2008 v primerjavi z [1–6] maja 2009). Ta večkratnik se zdi še zlasti previden glede na dolgoročne napovedi za sektor, po katerih naj bi večkratniki znašali med [1–6] in [1–6].

(101)

Tretjič, napovedi iz aprila 2009 so pokazale izboljšanje stanja neto dolga, ki naj bi se s [100–200] milijonov EUR konec leta 2008 zmanjšal na [100–200] milijonov EUR konec leta 2010 (pred tem se je stanje dolga poslabšalo, saj se je s [100–200] milijonov EUR konec leta 2005 povečal na [100–200] milijonov EUR ob koncu leta 2008). Glede na skupno raven pričakovanega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v obdobju 2009–2011, neobstoj dodatnih večjih stroškov z opredmetenimi in neopredmetenimi naložbami ter neobstoj dodatnih napovedi, pri katerih bi se upoštevali stroški prestrukturiranja, se napovedano zmanjšanje v višini [0–30] milijonov EUR zdi previdno.

(102)

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da izračun notranje stopnje donosa ob naložbi temelji na razumnih predpostavkah.

(103)

Kar zadeva vprašanje, ali je [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa sprejemljiva glede na tveganje, ki ga prinaša naložba, Komisija podaja naslednje pripombe.

(104)

Najprej je treba opozoriti, da z izračunom na podlagi elementov, navedenih v uvodnih izjavah 97 do 100, v resnici dobimo [več kot 15-odstotno] notranjo stopnjo donosa. Vendar je sklad FMEA zaradi varnosti in iz previdnosti uporabil […]-odstotni odbitek od pričakovanega dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo v letu 2011. Zato je [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa, uporabljena za to analizo, notranja stopnja donosa po najslabšem mogočem scenariju razvoja podjetja. Kot je bilo že navedeno, namreč po osnovnem scenariju dobimo [več kot 15-odstotno] notranjo stopnjo donosa, medtem ko po najboljšem mogočem scenariju (dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo, presežen za […] %) dobimo približno [več kot 20-odstotno] notranjo stopnjo donosa.

(105)

Tu je treba opozoriti, da se glede na nelikvidnost transakcije pri oceni ustreznosti predvidene ravni notranje stopnje donosa ni mogoče sklicevati na primerljive kotirane cene (na primer za podrejena posojila) ob naložbi sklada FMEA. Po drugi strani pa je mogoče na podlagi več elementov, navedenih v nadaljevanju, oceniti najnižjo [več kot 12-odstotno] notranjo stopnjo donosa, ki jo je sklad FMEA uporabil maja 2009.

(106)

Najprej je treba opozoriti, da je donosnost naložb v sektorju dobaviteljev avtomobilskih delov pogosto majhna. V petih letih pred krizo v drugem polletju leta 2008 je bila namreč povprečna notranja stopnja donosa 8,5-odstotna (22). Kljub temu so strokovnjaki za naložbe pogosto vlagali v ta sektor, saj so se zavedali morebitnega dobička, povezanega z nizko oceno vrednosti podjetij iz tega sektorja [v primerjavi z drugimi sektorji]. Tako je bilo v letu 2006 mogoče opaziti izjemne notranje stopnje donosa (ki so v treh letih presegle 20 % letno) za vlagatelje, ki so vlagali ob zatišju na trgu leta 2003.

(107)

Da bi bilo mogoče preseči povprečne donose, se mora strokovnjak za naložbe opreti na dobro poznavanje trga, kot v primeru sklada FMEA, in predvideti udeležbeno strukturo, na podlagi katere bo lahko dosegel kar največji donos, kar prav tako velja za naložbo sklada FMEA (glej ugotovitve o strukturi naložbe v uvodnih izjavah 94 in 95 ter o delitvi kapitalskega dobička v uvodnih izjavah 110 in 111).

(108)

Francoski organi se sklicujejo tudi na študijo združenja AFIC (francosko združenje vlagateljev kapitala (Association Francaise des Investisseurs en Capital)), ki spremlja gibanje donosnosti kapitalskih naložb v Franciji. Ta študija temelji na podatkih, ki jih je poslalo več kot 120 struktur, ki upravljajo več kot 500 naložbenih skladov. Raziskave združenja AFIC so pokazale od 14,1-odstotno neto donosnost konec leta 2007 do 10,8-odstotno neto donosnost konec leta 2008 (datum, ki je bližje datumu naložbe sklada FMEA) „razvojnega kapitala“. Razvojni kapital je podvrsta kapitalskih naložb, ki je pomembna za naložbeno politiko sklada FMEA (prevzem manjšinskega deleža in vložek svežega kapitala). Na podlagi upoštevanja stroškov plačila družbe za upravljanje, ki naj bi znašal največ […], ciljna notranja stopnja donosa, ki jo je treba doseči za „tržno učinkovitost“, znaša med 12 in 15 %.

(109)

Nazadnje, na podlagi parametrov, ki so bili na voljo ob naložbi, je mogoče določiti tehtano povprečje stroškov kapitala, določeno z modelom ocenjevanja vrednosti dolgoročnih sredstev (Capital Asset Pricing Model, v nadaljnjem besedilu: CAPM) (23) in prilagojenega avtomobilski industriji v Franciji, ki vključuje dodatne premije za tveganje, povezane z velikostjo podjetja Trèves in nelikvidnostjo naložbe. Ob upoštevanju teh dodatnih elementov, vključenih v premijo za tveganje, naj bi tehtano povprečje stroškov kapitala ob naložbi znašalo [več kot 12] %, sklad FMEA pa ga je zvišal na [več kot 12] % (glej uvodno izjavo 91). Vendar je treba opozoriti, da je tehtano povprečje stroškov kapitala minimalna stopnja donosnosti, ki jo vlagatelji podjetja (delničarji in upniki) zahtevajo za financiranje naložbenih projektov. Tehtano povprečje stroškov kapitala, izračunano za podjetje Trèves, je torej pomemben kazalnik sprejemljivosti najnižje [več kot 12-odstotne] notranje stopnje donosa (24).

(110)

Treba je še poudariti, da se kapitalski dobiček podjetja Trèves ne bo porazdelil med sklad FMEA in starega delničarja glede na njun kapitalski delež v podjetju Trèves. Za izstop v letu […] je namreč v sporazumu med delničarji natančno določeno, da se […] milijonov EUR vrednosti podjetja v celoti dodeli skladu FMEA (prva tranša). Dalje, prihodki od prodaje v višini od […] milijonov EUR do zneska v višini naložbe sklada FMEA, h katerim se prištejejo letne […]-odstotne obresti, se porazdelijo med sklad FMEA ([…] %) in stare delničarje ([…] %) (druga tranša). Skratka, sklad FMEA prejme […] % prihodkov od prodaje nad tem pragom, stari delničarji pa […] %.

(111)

Ta sporazum o delitvi kapitalskega dobička ščiti sklad FMEA. Sklad namreč tako dobi pomembno jamstvo, da bo [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa njegove naložbe hitro dosežena (ta stopnja je enaka tehtanemu povprečju stroškov kapitala podjetja Trèves, opisanemu zgoraj). Dalje, ta sporazum je velika spodbuda za stare delničarje in vodstvene delavce podjetja, da uresničijo ali celo presežejo cilje iz načrta prestrukturiranja, saj naj bi ta načrt po scenariju prinesel [več kot 12-], [več kot 15-] ali [več kot 20-odstotno] notranjo stopnjo donosa za sklad FMEA.

(112)

Iz navedenih ugotovitev zato izhaja, da je bila predvidena [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa ob naložbi razumna in sprejemljiva glede na tveganje, ki ga prinaša.

(113)

Na podlagi analize načrta prestrukturiranja podjetja Trèves, ocene njegove vrednosti pred naložbo sklada FMEA, strukture te naložbe, predpostavk, na katerih temelji [več kot 12-odstotna] notranja stopnja donosa, ustreznosti ravni te notranje stopnje donosa, zlasti z vidika predvidenega dogovora med delničarji glede delitve kapitalskega dobička, je treba ugotoviti, da je sklad FMEA deloval pod podobnimi pogoji, kot bi jih zahteval zasebni vlagatelj, katerega naložba je tvegana zaradi razmer v avtomobilski industriji ob naložbi in razmer v podjetju, ki se je spopadalo z nekaterimi finančnimi težavami. Povedano drugače, naložba sklada FMEA v znesku 55 milijonov EUR izpolnjuje merilo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Podjetju Trèves torej ne prinaša ugodnosti.

(114)

Francoska uprava je podjetju Trèves odobrila načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR. V zvezi s tem ukrepom želi Komisija najprej preučiti merilo ugodnosti.

(115)

V skladu s prakso odločanja Komisije in sodno prakso odobritev odloga plačila dolgov javnega upnika ne pomeni državne pomoči, če je mogoče njegovo ravnanje primerjati z ravnanjem zasebnega upnika, ki „želi izterjati vsote, ki so mu dolgovane, in v ta namen z dolžnikom sklene pogodbe, na podlagi katerih se dolg reprogramira ali določi obročno plačevanje skupnih dolgov, da bi se olajšalo njihovo vračanje“ (25).

(116)

Načrt odloga plačila dolgov je za javne upnike podjetja Trèves boljša rešitev kot prisilna izterjava. V primeru prisilne izterjave bi namreč javni upniki glede na splošno zadolženost podjetja izterjali samo del svojih neprednostnih terjatev. Nasprotno pa so bili davčne obveznosti in socialni prispevki z odobritvijo odloga plačila zavarovani s prvovrstnimi hipotekami […] (člen […] protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009). Ta sredstva so opredeljena v Prilogi 7 k Protokolu. Na dan 31. decembra 2008 je njihova neto računovodska vrednost znašala [25–35] milijonov EUR. Znesek zavarovanj v korist javnih upnikov torej obsega 140 % zneska njihove terjatve, sestavljene iz glavnice (18,4 milijona EUR), kazni zaradi zamud in zamudnih obresti (glej uvodno izjavo 117).

(117)

Poleg tega bodo javni upniki podjetja Trèves prejeli obresti. Znesku v višini 18,4 milijona EUR so se namreč prištele kazni zaradi zamud v višini [1–2] milijona EUR in zamudne obresti v višini [1–2] milijona EUR, pri čemer je treba celoto vrniti med […] in […] v mesečnih obrokih po […] EUR. Prištete kazni zaradi zamud in zamudne obresti znašajo [2–4] milijone EUR, to je [10–20] % glavnice, kar glede na tehtano povprečno trajanje načrta odloga plačila prinaša približno [0–10]-odstotne letne obresti. Ta obrestna mera je bila že prvotno višja od obrestnih mer, ki so jih finančne ustanove odobrile za posojila, dodeljena podjetju Trèves v okviru protokola o poravnavi z dne 25. maja 2009, in sicer za nova posojila in konsolidacijska posojila (26).

(118)

V zvezi s tem je treba še poudariti, da je bil vložek javnih upnikov enak znatnemu vložku bank (konsolidacijsko posojilo v višini [30–60] milijonov EUR in novo posojilo v višini [10–30] milijonov EUR). Poleg tega je v protokolu o poravnavi izrecno navedeno, da so zavarovanja, dodeljena bankam, drugorazredna […], kar pomeni, da ti upniki do popolnega poplačila javnih upnikov ne morejo uveljaviti nobenega jamstva.

(119)

Poleg tega podjetju Trèves ni bil odobren odpis davčnih obveznosti in socialnih prispevkov.

(120)

Ne nazadnje so francoski organi potrdili, da sedanji načrt odloga plačila ne vključuje podaljšanja ali spremembe predhodnega načrta.

(121)

Iz navedenega izhaja, da je načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov, odobren podjetju Trèves, francoska uprava odobrila na podlagi predpostavk, ki so se štele za zanesljive in na katerih temelji načrt prestrukturiranja (glej razdelek V), vključeval pa je pogoje, sprejemljive za zasebnega upnika v tržnem gospodarstvu, ki se znajde v enakem položaju.

(122)

Glede na navedbe iz razdelka V.1 se zdi, da niti naložba sklada FMEA v višini 55 milijonov EUR niti načrt odloga plačila davčnih obveznosti in socialnih prispevkov v višini 18,4 milijona EUR za skupino Trèves nista pomenila ugodnosti. Ta ukrepa zato nista državni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU.

(123)

Komisija na podlagi poglobljene preučitve zadevnih ukrepov ugotavlja, da ti ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU –