Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 32011D0540

    2011/540/EU: Sklep Komisije z dne 18. avgusta 2011 o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz novih dejavnosti in plinov (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 5861) Besedilo velja za EGP

    UL L 244, 21.9.2011, p. 1–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2012; implicitno zavrnjeno 32012R0601

    ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2011/540/oj

    21.9.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    L 244/1

    SKLEP KOMISIJE

    z dne 18. avgusta 2011

    o spremembi Odločbe 2007/589/ES glede vključitve smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz novih dejavnosti in plinov

    (notificirano pod dokumentarno številko C(2011) 5861)

    (Besedilo velja za EGP)

    (2011/540/EU)

    EVROPSKA KOMISIJA JE –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

    ob upoštevanju Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (1), kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (2), Direktivo 2008/101/ES (3) in Uredbo (ES) št. 219/2009 (4) ter zlasti členov 14(1) in 24(3) Direktive,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)

    Direktiva 2003/87/ES vzpostavlja sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu: sistem ETS).

    (2)

    V skladu s členom 14(1) Direktive 2003/87/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES, Direktivo 2008/101/ES in Uredbo (ES) št. 219/2009, je Komisija sprejela Odločbo 2007/589/ES (5) o določitvi smernic za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov.

    (3)

    V skladu s členom 24(3) Direktive 2003/87/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES, Direktivo 2008/101/ES in Uredbo (ES) št. 219/2009, lahko Komisija na lastno pobudo sprejme smernice za spremljanje in poročanje o emisijah iz dejavnosti, naprav in toplogrednih plinov, ki niso navedeni v Prilogi I, kadar se lahko spremljanje in poročanje o teh emisijah izvede dovolj natančno.

    (4)

    V skladu s členom 3 Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (6) se člena 14 in 24 Direktive 2003/87/ES, kot je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES, Direktivo 2008/101/ES in Uredbo (ES) št. 219/2009, še naprej uporabljata do 31. decembra 2012.

    (5)

    Direktiva 2009/29/ES v sistem ETS z letom 2013 vključuje nove pline in dejavnosti. Komisija mora sprejeti smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz novih dejavnosti in novih plinov z namenom vključitve teh dejavnosti v sistem ETS od leta 2013 in njihove morebitne enostranske vključitve v sistem ETS pred letom 2013.

    (6)

    Odločbo 2007/589/ES je zato treba ustrezno spremeniti.

    (7)

    Ukrepi, predvideni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 23 Direktive 2003/87/ES –

    SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

    Člen 1

    Odločba 2007/589/ES se spremeni:

    1.

    Člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Člen 1

    Smernice za spremljanje in poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, in o dejavnostih, vključenih v skladu s členom 24(1) navedene direktive, so določene v prilogah I do XIV in XVI do XXIV k temu sklepu.

    Smernice za spremljanje in sporočanje podatkov o tonskih kilometrih iz letalskih dejavnosti za namen uporabe iz člena 3e ali 3f Direktive 2003/87/ES so določene v Prilogi XV. Navedene smernice temeljijo na načelih, določenih v Prilogi IV k navedeni direktivi.“

    2.

    Tabela prilog in naslednje priloge se spremenijo:

    (a)

    Tabela prilog se spremeni v skladu s Prilogo I k temu sklepu.

    (b)

    Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo II k temu sklepu.

    (c)

    Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo III k temu sklepu.

    (d)

    Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo IV k temu sklepu.

    (e)

    Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo V k temu sklepu.

    (f)

    Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo VI k temu sklepu.

    (g)

    Priloga VII se spremeni v skladu s Prilogo VII k temu sklepu.

    (h)

    Priloga VIII se spremeni v skladu s Prilogo VIII k temu sklepu.

    (i)

    Priloga IX se spremeni v skladu s Prilogo IX k temu sklepu.

    (j)

    Priloga X se spremeni v skladu s Prilogo X k temu sklepu.

    (k)

    Priloga XI se spremeni v skladu s Prilogo XI k temu sklepu.

    (l)

    Priloga XII se spremeni v skladu s Prilogo XII k temu sklepu.

    (m)

    Priloga XVI se spremeni v skladu s Prilogo XIII k temu sklepu.

    3.

    Dodajo se naslednje priloge:

    (a)

    Priloga XIX se doda v skladu s Prilogo XIV k temu sklepu.

    (b)

    Priloga XX se doda v skladu s Prilogo XV k temu sklepu.

    (c)

    Priloga XXI se doda v skladu s Prilogo XVI k temu sklepu.

    (d)

    Priloga XXII se doda v skladu s Prilogo XVII k temu sklepu.

    (e)

    Priloga XXIII se doda v skladu s Prilogo XVIII k temu sklepu.

    (f)

    Priloga XXIV se doda v skladu s Prilogo XIX k temu sklepu.

    Člen 2

    Ta sklep je naslovljen na države članice.

    V Bruslju, 18. avgusta 2011

    Za Komisijo

    Connie HEDEGAARD

    Članica Komisije

    (1)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

    (2)  UL L 338, 13.11.2004, str. 18.

    (3)  UL L 8, 13.1.2009, str. 3.

    (4)  UL L 87, 31.3.2009, str. 109.

    (5)  UL L 229, 31.8.2007, str. 1.

    (6)  UL L 140, 5.6.2009, str. 63.

    PRILOGA I

    Tabela prilog se spremeni:

    1.

    vnosi za Prilogo II in priloge IV do XII se nadomestijo z naslednjim:

    „Priloga II

    :

    Smernice za emisije iz izgorevanja goriv za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki se opravijo v napravah

    Priloga IV

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo koksa iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga V

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za praženje in sintranje kovinskih rud iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga VI

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo surovega železa ali jekla, vključno z neprekinjenim litjem iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga VII

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo cementnega klinkerja iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga VIII

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo apna ali za žganje dolomita ali magnezita iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga IX

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo stekla ali izolacijskega materiala iz mineralne volne iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga X

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo keramičnih izdelkov iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XI

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo papirne kaše in papirja iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XII

    :

    Smernice za določitev emisij ali količine prenosa toplogrednih plinov s sistemi za neprekinjeno merjenje“;

    2.

    dodajo se naslednji naslovi novih prilog XIX, XX, XXI, XXII, XXIII in XXIV:

    „Priloga XIX

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XX

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo amoniaka iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XXI

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo vodika in sinteznega plina iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XXII

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo voluminoznih organskih kemikalij iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XXIII

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo ali predelavo železnih in neželeznih kovin iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    Priloga XXIV

    :

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo ali predelavo primarnega aluminija iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES“.

    PRILOGA II

    Priloga II se spremeni:

    1.

    V oddelku 1 z naslovom „Uvod“ se besedilo „priloge od II do XI ter priloge od XIII do XVIII“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI in priloge od XIII do XXIV“.

    2.

    V uvodnem delu oddelka 2 z naslovom „Opredelitve pojmov“ se besedilo „priloge od II do XVIII“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XXIV“.

    3.

    Oddelek 4.3 z naslovom „Načrt za spremljanje“ se spremeni:

    (a)

    v četrtem odstavku se točka (e) spremeni:

    „(e)

    seznam in opis stopenj za podatke o dejavnosti, vsebnosti ogljika (kadar se uporabi pristop z masno bilanco ali drug pristop, po katerem je za izračun emisij neposredno potreben podatek o vsebnosti ogljika) faktorjev emisije, faktorjev oksidacije in faktorjev pretvorbe za vsak tok vira, ki se spremlja;“

    (b)

    za pododstavkom (t) se dodajo naslednji pododstavki:

    „(u)

    kjer je primerno, datume izvedbe meritev za določitev faktorjev emisije, specifičnih za napravo, za CF4 in C2F6 ter časovni načrt za ponovne določitve te vrste v prihodnosti;

    (v)

    kjer je primerno, protokol, ki opisuje postopek, uporabljen za določitev faktorjev emisije, specifičnih za napravo, za CF4 in C2F6, in ki dokazuje, da so se meritve izvajale in se bodo še naprej izvajale dovolj časa, da se izmerjene vrednosti lahko pretvorijo, vendar morajo trajati najmanj 72 ur;

    (w)

    kjer je primerno, metodologijo za določitev zbiralne učinkovitosti za ubežne emisije v napravah za proizvodnjo primarnega aluminija;“

    4.

    Oddelek 5 se spremeni:

    (a)

    v oddelku 5.1 se pod naslovom „Emisije iz proizvodnih procesov“ drugi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Izračun emisije iz proizvodnih procesov je podrobno določen v smernicah za specifične dejavnosti v prilogah od II do XI ter od XVI do XXIV. Faktor pretvorbe ni uporabljen v vseh metodah izračuna iz prilog od II do XI in prilog od XVI do XXIV.“

    (b)

    v oddelku 5.2 z naslovom „Stopnje pristopov“ se besedilo „priloge od II do XI ter priloge od XIV do XVIII“ nadomesti z besedilom „priloge od II do XI in od XIV do XXIV“.

    (c)

    v oddelku 5.2 se doda naslednji deveti odstavek:

    „Za komercialna standardna goriva se lahko minimalne stopnje pristopov, kot so navedene v tabeli 1 za Prilogo II v zvezi z dejavnostjo izgorevanja goriv, uporabljajo tudi za druge dejavnosti.“

    (d)

    „Tabela 1: Minimalne zahteve“ se nadomesti z naslednjo tabelo:

    „Tabela 1

    Minimalne zahteve

    („n.a.“ pomeni „ni na voljo“)

    Stolpec A za „naprave kategorije A” (pomeni naprave s povprečnimi sporočenimi letnimi emisijami v prejšnjem obdobju trgovanja (ali konservativno oceno ali projekcijo, če sporočene emisije niso na voljo ali se ne uporabljajo več), ki so enake ali manjše od 50 kiloton ekvivalenta CO2 brez biogeničnega CO2 in pred odštetjem prenesenega CO2),

    Stolpec B za „naprave kategorije B” (pomeni naprave s povprečnimi sporočenimi letnimi emisijami v prejšnjem obdobju trgovanja (ali konservativno oceno ali projekcijo, če sporočene emisije niso na voljo ali se ne uporabljajo več), ki so večje od 50 kiloton in enake ali manjše od 500 kiloton ekvivalenta CO2 brez biogeničnega CO2 in pred odštetjem prenesenega CO2)

    In stolpec C za „naprave kategorije C” (pomeni naprave s povprečnimi sporočenimi letnimi emisijami v prejšnjem obdobju trgovanja (ali konservativno oceno ali projekcijo, če sporočene emisije niso na voljo ali se ne uporabljajo več), ki so večje od 500 kiloton ekvivalenta CO2 brez biogeničnega CO2 in pred odštetjem prenesenega CO2).

     

    Podatki o dejavnosti

    Faktor emisije

    Podatki o sestavi

    Faktor oksidacije

    Faktor pretvorbe

    Pretok goriva

    Neto kalorična vrednost

    Priloga/Dejavnost

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    II:   Izgorevanje goriv

    Komercialna standardna goriva

    2

    3

    4

    2a/2b

    2a/2b

    2a/2b

    2a/2b

    2a/2b

    2a/2b

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Druga plinasta in tekoča goriva

    2

    3

    4

    2a/2b

    2a/2b

    3

    2a/2b

    2a/2b

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Trdna goriva

    1

    2

    3

    2a/2b

    3

    3

    2a/2b

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Pristop z masno bilanco za proizvodnjo industrijskega oglja in terminale za predelavo plina

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Naprave za sežiganje plinov

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2a/b

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Čiščenje

    Karbonat

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

     

    Surova sadra

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.


     

    Podatki o dejavnosti

    Faktor emisije

    Podatki o sestavi

    Faktor pretvorbe

    Pretok materiala

    Neto kalorična vrednost

     

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    A

    B

    C

    III:   Rafinerije

    Regeneracija katalizatorjev iz kreking procesov

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Proizvodnja vodika

    1

    2

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    IV:   Koksarniške peči

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Gorivo kot vhodni material procesa

    1

    2

    3

    2

    2

    3

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    V:   Praženje in sintranje kovinskih rud

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Vnos karbonata

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    VI:   Železo in jeklo

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Gorivo kot vhodni material procesa

    1

    2

    3

    2

    2

    3

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    VII:   Cement

    Peč na osnovi vnosa

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    Klinker kot izhodni material

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    Prah cementne peči

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Nekarbonatni ogljik

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    VIII:   Apno, dolomit in magnezit

    Karbonati

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    Oksidi zemljoalkalijskih kovin

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    IX:   Steklo, mineralna volna

    Karbonati

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    X:   Keramika

    Ogljik kot vhodni material

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1.

    1

    2

    Alkalijski oksid

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    Čiščenje

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XI:   Celuloza in papir

    Standardna metoda

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XIX:   Natrijev karbonat in natrijev bikarbonat

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XX:   Amoniak

    Gorivo kot vhodni material procesa

    2

    3

    4

    2a/2b

    2a/2b

    3

    2a/2b

    2a/2b

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XXI:   Vodik in sintezni plin

    Gorivo kot vhodni material procesa

    2

    3

    4

    2a/2b

    2a/2b

    3

    2a/2b

    2a/2b

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XXII:   Voluminozne organske kemikalije

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    XXIII:   Proizvodnja ali predelava kovin

    Masna bilanca

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Emisije iz proizvodnih procesov

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    2

    XXIV:   Proizvodnja aluminija

    Masna bilanca za emisije CO2

    1

    2

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    2

    3

    3

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Emisije PFC (metoda smernega koeficienta)

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    Emisije PFC (prenapetostna metoda)

    1

    1

    2

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    1

    1

    1

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.

    n.a.“

    (e)

    v oddelku 5.4 z naslovom „Podatki o dejavnosti za nepremične naprave“ se v drugem pododstavku besede „prilog II do XI“ nadomestijo s „prilog II do XXIV“

    (f)

    v oddelku 5.5 z naslovom „Faktorji emisije“ se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Faktorji emisije za emisije CO2 temeljijo na vsebnosti ogljika v gorivih in vhodnem materialu ter so izraženi kot tCO2/TJ (emisije iz izgorevanja goriv) ali tCO2/t ali tCO2/Nm3 (emisije iz proizvodnih procesov). Za toplogredne pline, ki niso CO2, so ustrezni faktorji emisije opredeljeni v ustreznih prilogah, specifičnih za dejavnosti, k tem smernicam.“

    (g)

    oddelek 5.7 se spremeni:

    —

    prva alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom:

    „kot čista snov, ali se neposredno uporablja in veže v proizvodih ali kot surovina, razen če veljajo drugačne zahteve, kot so določene v prilogah od XIX do XXII, ali“

    —

    v drugem odstavku se besede „ali XVIII“ nadomestijo z „do XXII“.

    5.

    V oddelku 6.3 se v tretjem odstavku (c) besede “, XVII in XVIII“ nadomestijo z „do XXIV“.

    6.

    V oddelku 7.1 se v petem odstavku beseda „XVIII“ nadomesti z „XXIV“.

    7.

    Oddelek 8 se spremeni:

    (a)

    v pododstavku (6) se v petem odstavku besede “, XVII in XVIII“ nadomestijo z „do XXIV“;

    (b)

    petemu odstavku se doda naslednji pododstavek 11:

    „11.

    kjer je primerno, raven proizvodnje primarnega aluminija, frekvenca in povprečno trajanje anodnih učinkov v poročevalnem obdobju, ali podatke o prenapetosti anodnih učinkov v poročevalnem obdobju ter rezultate zadnjega določanja faktorjev emisij, specifičnih za napravo, za CF4 in C2F6, kot je določeno v Prilogi XXIV, in zadnjega določanja zbiralne učinkovitosti v vodih.“

    (c)

    V oddelku 8 se v sedmem odstavku besede „pod (2)“ nadomestijo s „pod (2) in (11)“.

    8.

    V oddelku 9 se doda naslednji deveti odstavek:

    „Za primarno proizvodnjo aluminija se ohranijo naslednje dodatne informacije:

    —

    dokumentacija o rezultatih merilnih kampanj za določanje faktorjev emisij, specifičnih za napravo, za CF4 in C2F6,

    —

    dokumentacija o rezultatih za določanje zbiralne učinkovitosti za ubežne emisije,

    —

    vsi ustrezni podatki v zvezi s primarno proizvodnjo aluminija, frekvenco anodnih učinkov in trajanjem ali podatki o prenapetosti.“

    9.

    Oddelek 14,1 se spremeni:

    Besedilo opombe 2 se nadomesti z naslednjim besedilom: „Izpolni se le, če je treba poročati o napravi v skladu z EPRTR.“

    10.

    Doda se nov oddelek 14.8:

    „14.8   POROČANJE O EMISIJAH PFC IZ PROIZVODNJE PRIMARNEGA ALUMINIJA

     

    Dejavnost

     

    Vrsta celice

     

    Metoda smernega koeficienta (A) ali prenapetostna metoda (B)?

     

    Parameter

    Enota

    Vrednost

    Uporabljena stopnja

    Proizvodnja primarnega aluminija

    t

     

     

    Metoda A

    Število anodnih učinkov

     

     

     

    Povprečno trajanje anodnih učinkov

    min

     

     

    Minute anodnih učinkov/celico dnevno

    min/celico dnevno

     

     

    SEFCF4 … faktor naraščanja emisij

    (kg CF4/t Al)/(min/celico dnevno)

     

     

    Metoda B

    AEO … Prenapetost anodnega učinka na celico

    mV

     

     

    CE … povprečna trenutna učinkovitost

    %

     

     

    AEO/CE

    mV

     

     

    OVC … koeficient prenapetosti

    kg CF4/ (t Al mV)

     

     

     

    FC2F6 … Masni delež C2F6

    t C2F6/t CF4

     

     

    Emisije CF4

    t

     

     

    Emisije C2F6

    t

     

     

    Uporabljeni GWPCF4

    t CO2(e)/t

     

     

    Uporabljeni GWPC2F6

    t CO2(e)/t

     

     

     

    Skupne emisije

    t CO2(e) “

     

     

    PRILOGA III

    Priloga II se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge II se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    V oddelku 1 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Smernice, specifične za dejavnosti v tej prilogi, se uporabljajo za spremljanje emisij iz dejavnosti izgorevanja goriv iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, ki se opravljajo v napravah in ki so opredeljene v členu 3(t), in za spremljanje emisij iz izgorevanja goriv iz dejavnosti, ki niso navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, so pa navedene v prilogah III do XI in XVI do XXIV teh smernic. Poleg tega se ta priloga uporablja za spremljanje emisij iz procesov izgorevanja, ki so del katere koli dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, za katero se ne uporablja nobena druga priloga, specifična za dejavnosti, k tem smernicam.“

    3.

    Oddelek 2 se spremeni:

    (a)

    V uvodnem stavku se besede „naprav in procesov“ nadomestijo z „dejavnosti“;

    (b)

    V prvem odstavku oddelka 2.1.1.1 se beseda „naprav“ nadomesti z besedo „dejavnosti“;

    (c)

    V oddelku 2.1.1.2, (b) Vsebnost ogljika, Stopnja 1 se besede „prilog IV–VI“ nadomestijo z „drugih prilog, specifičnih za dejavnosti.“

    PRILOGA IV

    Priloga IV se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge IV se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Prvi odstavek v oddelku 1 se nadomesti z naslednjim:

    „Koksarniške peči so lahko del jeklarn z neposredno tehnično povezavo z dejavnostmi sintranja in dejavnostmi proizvodnje surovega železa ali jekla, vključno z neprekinjenim litjem, ki povzročajo intenzivno izmenjavo energije in materiala (na primer plavžnega plina, koksarniškega plina, koksa), ki poteka pri rednem obratovanju. Če zajema dovoljenje za napravo v skladu s členi 4, 5 in 6 Direktive 2003/87/ES celotno jeklarno in ne le koksarniško peč, se lahko emisije CO2 spremljajo skupno za jeklarno kot celoto po pristopu z masno bilanco, določeno v oddelku 2.1.1 te priloge.“

    3.

    V oddelku 2.1.1 se uvodni stavek točke (b) Vsebnost ogljika, Stopnja 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali prilog IV–X. Vsebnost ogljika izhaja iz:“

    PRILOGA V

    Priloga V se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge V se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Prvi odstavek oddelka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Praženje, sintranje ali peletiranje kovinskih rud so lahko sestavni del jeklarn z neposredno tehnično povezavo s koksarniškimi pečmi in dejavnostmi za proizvodnjo surovega železa ali jekla, vključno z neprekinjenim litjem. Tako pri rednem obratovanju poteka intenzivna izmenjava energije in materiala (npr. plavžnega plina, koksnega plina, koksa, apnenca). Če zajema dovoljenje za napravo v skladu s členi 4, 5 in 6 Direktive 2003/87/ES celotno jeklarno in ne le praženje in sintranje, se lahko emisije CO2 spremljajo skupno za jeklarno kot celoto. V takih primerih se lahko uporabi pristop z masno bilanco (oddelek 2.1.1 te priloge).“

    3.

    V oddelku 2.1.1 se uvodni stavek točke (b) Vsebnost ogljika, Stopnja 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali prilog IV–X. Vsebnost ogljika izhaja iz:“

    PRILOGA VI

    Priloga VI se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge VI se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Razdelek 1 se spremeni:

    (a)

    Prvi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: „Smernice v tej prilogi se lahko uporabljajo za emisije iz dejavnosti za proizvodnjo surovega železa ali jekla, vključno z neprekinjenim litjem. Povezane so predvsem s primarno (plavžna peč in martinovka) in sekundarno (električna obločna peč) proizvodnjo jekla.“

    (b)

    Drugi odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: „Dejavnosti za proizvodnjo surovega železa ali jekla, vključno z neprekinjenim litjem, so navadno sestavni del jeklarn, tehnično povezane z dejavnostmi koksarniških peči in naprav za sintranje. Tako pri rednem obratovanju poteka intenzivna izmenjava energije in materiala (npr. plavžnega plina, koksnega plina, koksa, apnenca). Če zajema dovoljenje za napravo v skladu s členi 4, 5 in 6 Direktive 2003/87/ES celotno jeklarno in ne le plavžno peč, se lahko emisije CO2 spremljajo skupno za jeklarno kot celoto. V takih primerih e lahko uporabi pristop z masno bilanco iz oddelka 2.1.1 te Priloge.“

    3.

    V oddelku 2.1.1 se uvodni stavek točke (b) Vsebnost ogljika, Stopnja 1 nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali prilog IV–X. Vsebnost ogljika izhaja iz:“

    PRILOGA VII

    Priloga VII se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge VII se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Prvi stavek oddelka 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

    „Pri dejavnostih za pridobivanje cementa so emisije CO2 posledica naslednjih virov emisij in tokov vira:“.

    PRILOGA VIII

    Priloga VIII se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge VIII se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Oddelek 2 se spremeni:

    (a)

    Uvodni stavek prvega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: „Pri proizvodnji apna ali žganju dolomita ali magnezita so emisije CO2 posledica naslednjih virov emisij in tokov vira:“

    (b)

    Prva alinea prvega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: „žganja apnenca, dolomita ali magnezita v surovinah,“

    (c)

    Besedilo pododdelka 2.1.1, Emisije iz izgorevanja goriv, se nadomesti z naslednjim besedilom: „Procesi izgorevanja, ki vključujejo različne vrste goriva (npr. premog, petrolkoks, kurilno olje, zemeljski plin in različna goriva iz odpadkov) in potekajo v napravah za proizvodnjo apna ali za žganje dolomita ali magnezita se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II.“

    (d)

    Besedilo pododdelka 2.1.2, Emisije iz proizvodnih procesov, se nadomesti z naslednjim besedilom: „Zadevne emisije nastanejo med žganjem in iz oksidacije organskega ogljika v surovinah. Med žganjem v peči se CO2 iz karbonatov sprošča iz surovin. CO2, ki nastane pri žganju, je neposredno povezan s proizvodnjo apna, dolomita ali magnezijevega oksida. Na ravni naprave se lahko CO2, ki nastane pri žganju, izračuna na dva načina: na podlagi količine kalcijevega in magnezijevega karbonata iz surovin (večinoma apnenca, dolomita in magnezita), spremenjenih v procesu (metoda izračuna A), ali na podlagi količine kalcijevih in magnezijevih oksidov v proizvodih (metoda izračuna B). Oba pristopa se štejeta za enakovredna in ju upravljavec lahko vzajemno uporablja za potrditev rezultatov druge metode.“

    (e)

    V Pododdelku 2.1.2, „Metoda izračuna A: karbonati“, se uvodni stavek nadomesti z naslednjim besedilom: „Izračun temelji na količini kalcijevih in magnezijevih karbonatov – in kjer je ustrezno, drugih karbonatov – v porabljenih surovinah. Uporabi se naslednja formula:“

    (f)

    V pododdelku 2.1.2(b) se na koncu prvega odstavka vstavi naslednji stavek: „Če je ustrezno, se vrednosti vsebnosti karbonatov prilagodijo ustreznima vlagi in vsebnosti jalovine v uporabljenem karbonatnem materialu ter upoštevajo drugi minerali, ki vsebujejo magnezij in ki niso karbonati.“

    (g)

    Tabela 1: Stehiometrična razmerja se nadomesti z naslednjo tabelo:

    „Karbonat

    Razmerje[t CO2/t Ca-, Mg- ali drugega karbonata]

    Opombe

    CaCO3

    0,440

     

    MgCO3

    0,522

     

    Splošno: XY(CO3)Z

    Faktor emisije = [MCO2 ]/{Y * [Mx] + Z * [MCO3 2- ]}

    X= zemljoalkalijska ali alkalijska kovina

    Mx= molekularna teža X v [g/mol]

    MCO2 = molekularna teža CO2 = 44 [g/mol]

    MCO3- = molekularna teža CO3 2 = 60 [g/mol]

    Y= stehiometrično število X

    = 1 (za zemljoalkalijske kovine)

    = 2 (za alkalijske kovine)

    Z= stehiometrično število CO3 2- = 1“

    (h)

    V Pododdelku 2.1.2, Metoda izračuna B: oksidi zemljoalkalijskih kovin se besedilo nadomesti z naslednjim: „Emisije CO2 izhajajo iz žganja karbonatov in se izračunajo na podlagi vsebnosti CaO in MgO v proizvedenem apnu, dolomitu ali magnezijevem oksidu. Že žgana Ca in Mg, ki vstopata v peč, na primer z elektrofiltrskim pepelom ali gorivi in surovinami z ustrezno vsebnostjo CaO ali MgO kot tudi drugih mineralov, ki vsebujejo magnezij in niso karbonati, se ustrezno upoštevata z uporabo faktorja pretvorbe. Ustrezno se upošteva prah peči, ki je izpuščen iz sistema peči.“

    (i)

    Tabela 2: Stehiometrična razmerja se nadomesti z naslednjo tabelo:

    „Oksid

    Stehiometrična razmerja

    Opombe

    CaO

    0,785 [tona CO2 na tono oksida]

     

    MgO

    1,092 [tona CO2 na tono oksida]

     

    Splošno: XY(O)Z

    Faktor emisije = [MCO2 ]/{Y * [Mx] + Z * [MO]}

    X= zemljoalkalijska ali alkalijska kovina

    Mx= molekularna teža X v [g/mol]

    MCO2 = molekularna teža CO2 = 44 [g/mol]

    MO= molekularna teža O = 16 [g/mol]

    Y= stehiometrično število X

    = 1 (za zemljoalkalijske kovine)

    = 2 (za alkalijske kovine)

    Z= stehiometrično število O = 1“

    PRILOGA IX

    Priloga IX se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge IX se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    Oddelek 2 se spremeni:

    (a)

    Uvodni stavek se nadomesti z naslednjim:

    „Pri proizvodnji stekla ali mineralne volne so emisije CO2 posledica naslednjih virov emisij in tokov vira:“

    (b)

    Pododdelek 2.1.1 se nadomesti z naslednjim besedilom:

    „2.1.1   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Procesi izgorevanja, ki potekajo v napravah za proizvodnjo stekla ali mineralne volne, se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II. To vključuje emisije iz dodatkov, ki vsebujejo ogljik (koksni in premogov prah, organske prevleke iz steklenih vlaken in mineralne volne), in čiščenja dimnih plinov (po izgorevanju),“

    (c)

    Drugi odstavek pododdelka 2.1.2 se nadomesti z naslednjim:

    „CO2 iz karbonatov v surovinah, ki se sprošča med taljenjem v peči, je neposredno povezan s proizvodnjo stekla ali mineralne volne in se izračuna na podlagi spremenjene količine karbonatov iz surovine – v glavnem sode, apna/apnenca, dolomita in drugih alkalijskih in zemljoalkalijskih karbonatov, dopolnjenih z recikliranim steklom brez karbonatov (odpadnim steklom).“

    PRILOGA X

    Priloga X se spremeni:

    1.

    Naslov Priloge X se nadomesti z naslednjim besedilom:

    2.

    V prvi vrstici oddelka 2 se besedilo „V napravah za proizvodnjo“ nadomesti s „Pri proizvodnji“.

    PRILOGA XI

    Naslov Priloge XI se nadomesti z naslednjim besedilom:

    PRILOGA XII

    Naslov Priloge XII se nadomesti z naslednjim besedilom:

    PRILOGA XIII

    V pododdelku 3.1 oddelka 3 Priloge XVI se v opredelitvi Tvnos za besedami „prilogami I do XII“ dodajo naslednje besede: „in XIX do XXIV.“

    PRILOGA XIV

    Doda se naslednja Priloga XIX:

    „PRILOGA XIX

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice za dejavnosti iz te priloge se uporabljajo za emisije iz naprav za proizvodnjo natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

    V napravah za proizvodnjo natrijevega karbonata in natrijevega bikarbonata viri emisij in tokovi virov za emisije CO2 vključujejo naslednje:

    —

    goriva, ki se uporabljajo pri procesih izgorevanja, npr. za proizvodnjo tople vode ali pare,

    —

    surovine (npr. izpušni plin iz žganja apnenca, če ni uporabljen za karbonizacijo),

    —

    odpadni plini iz pranja ali filtracije po karbonizaciji, če niso uporabljeni za karbonizacijo.

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    Glede na to, da natrijev karbonat in natrijev bikarbonat vsebujeta ogljik iz vhodnih materialov procesa, izračun emisij procesa temelji na pristopu z masno bilanco v skladu z oddelkom 2.1.1. Emisije iz izgorevanja plinov se lahko nadzorujejo ločeno v skladu z oddelkom 2.1.2 ali pa se upoštevajo v pristopu z masno bilanco.

    2.1.1   PRISTOP Z MASNO BILANCO

    Pristop z masno bilanco upošteva ves ogljik v vhodnih materialih, zalogah, proizvodih in ostalem izvozu iz naprave, da se določi raven emisij toplogrednih plinov v poročevalnem obdobju, razen virov emisij, spremljanih v skladu z oddelkom 2.1.2 te priloge. Količina CO2, ki se uporabi za proizvodnjo natrijevega bikarbonata iz natrijevega karbonata, se šteje k emisijam. Uporablja se naslednja enačba:

    emisije CO2 [t CO2] = (vnos – proizvodi – izvoz – spremembe zaloge) * faktor pretvorbe CO2/C

    pri čemer je:

    —   vnos [t C]: ves ogljik, ki prestopi meje naprave,

    —   proizvodi [t C]: ves ogljik v proizvodih (1) in materialih, vključno s stranskimi proizvodi, ki zapušča meje naprave,

    —   izvoz [t C]: ogljik, ki je izvožen prek meja naprave v tekočem ali trdem stanju, npr. odveden v kanalizacijo, odložen na deponijo ali izgubljen. Izvoz ne vključuje sproščanja toplogrednih plinov ali ogljikovega monoksida v ozračje,

    —   spremembe zaloge [t C]: povečanje zaloge ogljika v mejah masne bilance.

    Izračun je torej:

    emisije CO2 [t CO2] = (Σ (podatki o dejavnostivnos * vsebnost ogljikavnos) –Σ (podatki o dejavnostiproizvodi * vsebnost ogljikaproizvodi) – Σ (podatki o dejavnostiizvoz * vsebnost ogljikaizvoz) –Σ (podatki o dejavnostispremembe zaloge * vsebnost ogljika spremembe zaloge)) * 3,664

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Upravljavec analizira in sporoča masne pretoke v napravo in iz nje ter zadevne spremembe zaloge posebej za vsa ustrezna goriva in materiale. Kadar je vsebnost ogljika masnega pretoka običajno povezana z vsebovano energijo (goriva), lahko upravljavec določi in uporablja vsebnost ogljika, ki velja za vsebovano energijo [t C/TJ] zadevnega masnega pretoka, za izračun masne bilance.

    Stopnja 1

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 5 %.

    Stopnja 3

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)    vsebnost ogljika

    Stopnja 1

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali drugih prilog, specifičnih za dejavnosti, iz teh smernic. Vsebnost ogljika izhaja iz:

    vsebnost C [t/t ali TJ] = faktor emisije [t CO2/t ali TJ]/3,664 [t CO2/t C]

    Stopnja 2

    Upravljavec za zadevno gorivo ali material uporablja za državo značilne vsebnosti ogljika, ki jih zadevne države članice sporočijo v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 3

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov se določi v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I glede na reprezentativno vzorčenje goriv, proizvodov in stranskih proizvodov, določanje njihove vsebnosti ogljika in frakcij biomase.

    2.1.2   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Emisije iz izgorevanja goriv se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II, razen če so upoštevane v masni bilanci v oddelku 2.1.1.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.

    (1)  V tej masni bilanci se vsi natrijevi bikarbonati, proizvedeni iz natrijevega karbonata, štejejo kot natrijev karbonat.“

    PRILOGA XV

    Doda se naslednja Priloga XX:

    „PRILOGA XX

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo amoniaka iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabljajo za spremljanje emisij iz naprav, ki proizvajajo amoniak, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES.

    Naprave, ki proizvajajo amoniak, so lahko del integriranih naprav v kemični industriji ali rafinerijah in lahko povzročajo intenzivno izmenjavo energije in materiala. Emisije CO2 lahko nastanejo pri izgorevanju goriv kot tudi iz goriv, ki se uporabijo kot vhodni material procesa v proizvodnji amoniaka. V številnih napravah, ki proizvajajo amoniak, se CO2, ki nastane pri procesu proizvodnje, zajame in uporabi za druge procese proizvodnje, npr. za proizvodnjo sečnine. Zajeti CO2 se evidentira kot emisija.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

    V napravah za proizvodnjo amoniaka so emisije CO2 posledica naslednjih virov emisij in tokov vira:

    —

    izgorevanje goriv, iz katerega prihaja toplota za preoblikovanje ali delno oksidacijo.

    —

    goriva, uporabljena kot vhodni material pri procesu proizvodnje amoniaka (preoblikovanje ali delna oksidacija);

    —

    goriva, ki se uporabljajo pri drugih procesih izgorevanja, npr. za pridobivanje tople vode ali pare.

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    2.1.1   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Emisije iz izgorevanja plinov, ki niso uporabljeni kot vhodni material procesa, se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II.

    2.1.2   EMISIJE IZ GORIVA, UPORABLJENEGA KOT VHODNI MATERIAL ZA PROIZVODNJO AMONIAKA

    Emisije iz goriv, ki so uporabljena kot vhodni material procesa, se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.“

    PRILOGA XVI

    Doda se naslednja Priloga XXI:

    „PRILOGA XXI

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo vodika in sinteznega plina iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabljajo za spremljanje emisij iz naprav, ki proizvajajo vodik ali sintezni plin, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES. Kadar je proizvodnja vodika tehnično vključena v rafinerije mineralnih olj, upravljavec take naprave namesto teh smernic uporabi ustrezne določbe iz Priloge III.

    Naprave, ki proizvajajo vodik ali sintezni plin, so lahko del integriranih naprav v kemični industriji ali rafinerijah in lahko povzročajo intenzivno izmenjavo energije in materiala. Emisije CO2 lahko nastanejo pri izgorevanju goriv kot tudi iz goriv, ki se uporabijo kot vhodni material procesa.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

    V napravah za proizvodnjo vodika ali sinteznega plina so emisije CO2 posledica naslednjih virov emisij in tokov vira:

    —

    goriva, uporabljena v procesu proizvodnje vodika ali sinteznega plina (preoblikovanje ali delna oksidacija);

    —

    goriva, ki se uporabljajo pri drugih procesih izgorevanja, npr. za pridobivanje tople vode ali pare.

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    2.1.1   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Emisije iz izgorevanja goriv, ki se ne uporabljajo kot vhodni material procesa proizvodnje vodika ali sinteznega plina, temveč v drugih procesih izgorevanja, se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II.

    2.1.2   EMISIJE IZ GORIVA, UPORABLJENEGA KOT VHODNI MATERIAL PROCESA

    Emisije iz goriv, uporabljenih kot vhodni material procesa proizvodnje vodika, se izračunajo z metodo za vhodni material, opisano v oddelku 2.1.2.1. Za proizvodnjo sinteznega plina se uporabi masna bilanca iz oddelka 2.1.2.2. Kadar se v isti napravi proizvajata tako vodik kot sintezni plin, lahko upravljavec v skladu z oddelkom 2.1.2.2 ustrezne emisije iz obeh proizvodenj izračuna s pomočjo ene masne bilance.

    2.1.2.1   PROIZVODNJA VODIKA

    Emisije iz goriva, uporabljenega kot vhodni material procesa, se izračunajo po naslednji formuli:

    emisije CO2 = podatki o dejavnosti * faktor emisije

    pri čemer:

    —

    so podatki o dejavnosti izraženi kot čista vsebovana energija goriva, uporabljenega kot vhodni material procesa [TJ] ali, če se uporabi faktor emisije, povezan z maso ali prostornino, kot količina goriva, uporabljenega kot vhodni material procesa [t ali Nm3];

    —

    je faktor emisije izražen v tonah CO2/TJ ali v tonah CO2/t ali v tonah CO2/Nm3 goriva, uporabljenega kot vhodni material procesa.

    Na različnih stopnjah se uporabijo naslednje zahteve:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Podatki o dejavnosti se ponavadi izrazijo kot čista vsebovana energija uporabljenega goriva [TJ] v poročevalnem obdobju. Vsebovana energija uporabljenega goriva se izračuna po naslednji formuli:

    vsebovana energija uporabljenega goriva [TJ] = porabljeno gorivo [t ali Nm3] * neto kalorična vrednost goriva [TJ/t ali TJ/Nm3]

    Če je uporabljen faktor emisije [t CO2/t ali t CO2/Nm3], povezan z maso ali prostornino, se podatki o dejavnosti izrazijo kot količina uporabljenega goriva [t ali Nm3].

    pri čemer je:

    (a1)   uporabljeno gorivo

    Stopnja 1

    Količina goriva, uporabljenega kot vhodni material [t ali Nm3], predelana v poročevalnem obdobju, izpeljana z največjo negotovostjo ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Količina goriva, uporabljenega kot vhodni material [t ali Nm3], predelana v poročevalnem obdobju, izpeljana z največjo negotovostjo ± 5,0 %.

    Stopnja 3

    Količina goriva, uporabljenega kot vhodni material [t ali Nm3], predelana v poročevalnem obdobju, izpeljana z največjo negotovostjo ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Količina goriva, uporabljenega kot vhodni material [t ali Nm3], predelana v poročevalnem obdobju, izpeljana z največjo negotovostjo ± 1,5 %.

    (a2)   neto kalorična vrednost

    Stopnja 1

    Za vsako gorivo se uporabljajo referenčne vrednosti, kot je določeno v oddelku 11 Priloge I.

    Stopnja 2a

    Upravljavec uporablja za državo značilne neto kalorične vrednosti za gorivo, ki so jih zadevne države članice navedle v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 2b

    Za komercialno tržena goriva se uporablja neto kalorična vrednost, ki je razvidna iz evidence nakupa za ustrezno gorivo, ki jo zagotovi dobavitelj goriva, če je izračunana na podlagi sprejetih nacionalnih in mednarodnih standardov.

    Stopnja 3

    Neto kalorično vrednost, reprezentativno za gorivo v napravi, izmeri upravljavec, pogodbeni laboratorij ali dobavitelj goriva v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I.

    (b)    faktor emisije

    Stopnja 1

    Uporabijo se referenčne vrednosti iz oddelka 11 Priloge I teh smernic.

    Stopnja 2a

    Upravljavec uporablja za državo značilne faktorje emisij za zadevno gorivo, ki so jih države članice navedle v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 2b

    Upravljavec izračuna faktorje emisije za vsako serijo goriva na podlagi naslednjih uveljavljenih približkov:

    —

    meritev gostote specifičnih olj ali plinov, značilnih npr. za rafinerije ali jeklarstvo, in

    —

    neto kalorične vrednosti specifičnih vrst premoga,

    v kombinaciji z empirično korelacijo, ki se določi vsaj enkrat letno v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I. Upravljavec zagotovi, da korelacija izpolnjuje zahteve dobre inženirske prakse in da se uporablja le za vrednosti približka, ki spadajo na področje, za katerega so bile določene.

    Stopnja 3

    Uporaba faktorja emisije, specifičnega za dejavnost [CO2/TJ ali CO2/t ali CO2/Nm3 polnitve], izračunanega iz ogljika, vsebovanega v uporabljenem gorivu, določenega v skladu z oddelkom 13 Priloge I.

    2.1.2.2   PROIZVODNJA SINTEZNEGA PLINA

    Glede na to, da je del ogljika v gorivih, uporabljenih kot vhodni material, vsebovan v proizvedenem sinteznem plinu, se za izračun emisij toplogrednih plinov uporabi pristop z masno bilanco.

    Pristop z masno bilanco upošteva ves ogljik v vhodnih materialih, zalogah, proizvodih in ostalem izvozu iz naprave, da se določi raven emisij toplogrednih plinov v poročevalnem obdobju, razen virov emisij, spremljanih v skladu z oddelkoma 2.1.1 in 2.1.2.1 te priloge. Uporablja se naslednja enačba:

    emisije CO2 [t CO2] = (vnos – proizvodi – izvoz – spremembe zaloge) * faktor pretvorbe CO2/C

    pri čemer je:

    —   vnos [t C]: ves ogljik, ki prestopi meje naprave,

    —   proizvodi [t C]: ves ogljik v proizvodih in materialih, vključno s stranskimi proizvodi, ki zapušča meje naprave,

    —   izvoz [t C]: ogljik, ki je izvožen prek meja naprave, npr. odveden v kanalizacijo, odložen na deponijo ali izgubljen. Izvoz ne vključuje sproščanja toplogrednih plinov ali ogljikovega monoksida v ozračje,

    —   spremembe zaloge [t C]: povečanje zaloge ogljika v mejah masne bilance.

    Izračun je torej:

    emisije CO2 [t CO2] = (Σ (podatki o dejavnostivnos * vsebnost ogljikavnos) – Σ (podatki o dejavnostiproizvodi * vsebnost ogljikaproizvodi) – Σ (podatki o dejavnostiizvoz * vsebnost ogljikaizvoz) – Σ (podatki o dejavnostispremembe zaloge * vsebnost ogljika spremembe zaloge)) * 3,664

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Upravljavec analizira in sporoča masne pretoke v napravo in iz nje ter zadevne spremembe zaloge posebej za vsa ustrezna goriva in materiale. Kadar je vsebnost ogljika masnega pretoka običajno povezana z vsebovano energijo (goriva), lahko upravljavec določi in uporablja vsebnost ogljika, ki velja za vsebovano energijo [t C/TJ] zadevnega masnega pretoka, za izračun masne bilance.

    Stopnja 1

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 5 %.

    Stopnja 3

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)    vsebnost ogljika

    Stopnja 1

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali drugih prilog, specifičnih za dejavnosti, iz teh smernic. Vsebnost ogljika izhaja iz:

    vsebnost C [t/t ali TJ] = faktor emisije [t CO2/t ali TJ]/3,664 [t CO2/t C]

    Stopnja 2

    Upravljavec za zadevno gorivo ali material uporablja za državo značilne vsebnosti ogljika, ki jih zadevne države članice sporočijo v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 3

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov se določi v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I glede na reprezentativno vzorčenje goriv, proizvodov in stranskih proizvodov, določanje njihove vsebnosti ogljika in frakcij biomase.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.“

    PRILOGA XVII

    Doda se naslednja Priloga XXII:

    „PRILOGA XXII

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo voluminoznih organskih kemikalij iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabljajo za spremljanje emisij iz proizvodnje voluminoznih organskih kemikalij, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES. Kadar je tovrstna proizvodnja tehnično vključena v rafinerije mineralnih olj, upravljavec take naprave namesto teh smernic uporabi ustrezne določbe iz Priloge III, zlasti za izračun emisij iz katalitskega krekinga.

    Naprave, ki proizvajajo voluminozne organske kemikalije, so lahko del integriranih naprav v kemični industriji ali rafinerijah in lahko povzročajo intenzivno izmenjavo energije in materiala. Emisije CO2 lahko nastanejo pri izgorevanju goriv kot tudi iz goriv ali materialov, ki se uporabijo kot vhodni material procesa.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

    Potencialni viri emisij CO2 vključujejo goriva in vhodne materiale naslednjih procesov:

    —

    krekinga (katalitskega ali nekatalitskega),

    —

    preoblikovanja,

    —

    delne ali polne oksidacije,

    —

    podobnih procesov, ki povzročajo emisije CO2 iz ogljika, vsebovanega v surovinah, ki temeljijo na ogljikovodikih,

    —

    izgorevanja odpadnih plinov in sežiga,

    —

    drugega izgorevanja goriva za dovajanje toplote zgoraj navedenim procesom.

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    Kadar goriva, uporabljena v procesih izgorevanja, niso sestavni del kemičnih reakcij za proizvodnjo voluminoznih organskih kemikalij, npr. reakcij za pridobivanje toplote ali električne energije za proces, niti niso njihov produkt, se emisije spremljajo in sporočajo v skladu z oddelkom 2.1.1. V vseh drugih primerih se za izračun emisij iz proizvodnje voluminoznih organskih kemikalij uporabi pristop z masno bilanco iz oddelka 2.1.2. Ves CO v dimnem plinu se evidentira kot CO2. Na podlagi dovoljenja pristojnega organa se lahko namesto pristopa z masno bilanco uporabi pristop, ki temelji na vhodnem materialu, kot je opisan v Prilogi II in ki upošteva najboljšo industrijsko prakso, kadar upravljavec lahko dokaže, da je ta pristop stroškovno učinkovitejši in bo privedel do primerljive stopnje natančnosti.

    2.1.1   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Emisije iz procesov izgorevanja goriv se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II. Če se v napravi izvaja čiščenje odpadnih plinov po mokrem postopku in se posledične emisije ne računajo z masno bilanco v skladu z oddelkom 2.1.2, se te računajo v skladu s Prilogo II.

    2.1.2   PRISTOP Z MASNO BILANCO

    Pristop z masno bilanco upošteva ves ogljik v vhodnih materialih, zalogah, proizvodih in ostalem izvozu iz naprave, da se določi raven emisij toplogrednih plinov, razen virov emisij, spremljanih v skladu z oddelkom 2.1.1 te priloge. Uporablja se naslednja enačba:

    emisije [t CO2] = (vnos – proizvodi – izvoz – spremembe zaloge) * faktor pretvorbe CO2/C

    pri čemer je:

    —   vnos [t C]: ves ogljik, ki prestopi meje naprave,

    —   proizvodi [t C]: ves ogljik v proizvodih in materialih, vključno s stranskimi proizvodi, ki zapušča meje naprave,

    —   izvoz [t C]: ogljik, ki je izvožen prek meja naprave, npr. odveden v kanalizacijo, odložen na deponijo ali izgubljen. Izvoz ne vključuje sproščanja toplogrednih plinov ali ogljikovega monoksida v ozračje,

    —   spremembe zaloge [t C]: povečanje zaloge ogljika v mejah naprave.

    Izračun je torej:

    emisije CO2 [t CO2] = (Σ (podatki o dejavnostivnos * vsebnost ogljikavnos) – Σ (podatki o dejavnostiproizvodi * vsebnost ogljikaproizvodi) – Σ (podatki o dejavnostiizvoz * vsebnost ogljikaizvoz) – Σ (podatki o dejavnostispremembe zaloge * vsebnost ogljikaspremembe zaloge)) * 3,664

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Upravljavec analizira in sporoča masne pretoke v napravo in iz nje ter zadevne spremembe zaloge posebej za vsa ustrezna goriva in materiale. Kadar je vsebnost ogljika masnega pretoka običajno povezana z vsebovano energijo (goriva), lahko upravljavec določi in uporablja vsebnost ogljika, ki velja za vsebovano energijo [t C/TJ] zadevnega masnega pretoka, za izračun masne bilance.

    Stopnja 1

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 5,0 %.

    Stopnja 3

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)    vsebnost ogljika

    Stopnja 1

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I, Tabele 1 spodaj ali drugih prilog, specifičnih za dejavnosti, iz teh smernic. Vsebnost ogljika izhaja iz:

    vsebnost C [t/t ali TJ] = faktor emisije [t CO2/t ali TJ]/3,664 [t CO2/t C]

    Upravljavci lahko za snovi, ki niso navedene v oddelku 11 Priloge I, niti v nobeni drugi prilogi, specifični za dejavnosti, teh smernic, vsebnost ogljika izračunajo iz stehiometrične vsebnosti ogljika v čisti snovi in koncentracije snovi v vhodnem ali izhodnem toku.

    Tabela

    Referenčni faktorji emisije  (1)

    Snov

    Vsebnost ogljika (t C/t surovine ali t C/t proizvoda)

    Acetonitril

    0,5852 tC/t

    Akrilonitril

    0,6664 tC/t

    Butadien

    0,888 tC/t

    Saje

    0,97 tC/t

    Etilen

    0,856 tC/t

    Etilen diklorid

    0,245 tC/t

    Etilen glikol

    0,387 tC/t

    Etilen oksid

    0,545 tC/t

    Vodikov cianid

    0,4444 tC/t

    Metanol

    0,375 tC/t

    Metan

    0,749 tC/t

    Propan

    0,817 tC/t

    Propilen

    0,8563 tC/t

    Vinil klorid monomer

    0,384 tC/t

    Stopnja 2

    Upravljavec za zadevno gorivo ali material uporablja za državo značilne vsebnosti ogljika, ki jih zadevne države članice sporočijo v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 3

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov se določi v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I glede na reprezentativno vzorčenje goriv, proizvodov in stranskih proizvodov, določanje njihove vsebnosti ogljika in frakcij biomase.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.“

    (1)  Glej smernice IPCC 2006 za nacionalne registre toplogrednih plinov.

    PRILOGA XVIII

    Doda se naslednja Priloga XXIII:

    „PRILOGA XXIII

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo ali predelavo železnih in neželeznih kovin iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice za dejavnosti iz te priloge se uporabljajo za emisije iz proizvodnje ali predelave železnih in neželeznih kovin iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES, razen iz proizvodnje surovega železa in jekla ter primarnega aluminija.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ CO2

    V napravah za proizvodnjo ali predelavo železnih in neželeznih kovin viri emisij in tokovi virov za emisije CO2 vključujejo naslednje:

    —

    konvencionalna goriva (npr. zemeljski plin, premog in koks, kurilno olje),

    —

    druga goriva (plastika iz npr. recikliranja baterij, drobljenega (organskega) materiala iz obratov za drobljenje),

    —

    reducenti (npr. koks, grafitne elektrode),

    —

    surovine (npr. žganje apnenca, dolomita ter kovinskih rud in koncentratov, ki vsebujejo ogljik),

    —

    sekundarni materiali za polnitev (npr. organski materiali v odpadnih snoveh).

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    V napravah, v katerih ogljik, ki izvira iz v tej napravi uporabljenih goriv ali vhodnih materialov, ostane v proizvodih ali drugem izhodnem materialu te proizvodnje, npr. za redukcijo kovinskih rud, se uporablja pristop z masno bilanco (glej oddelek 2.1.1). V ostalih napravah se emisije iz izgorevanja goriv in emisije procesov izračunajo ločeno (glej oddelka 2.1.2 in 2.1.3).

    2.1.1   PRISTOP Z MASNO BILANCO

    Pristop z masno bilanco upošteva ves ogljik v vhodnih materialih, zalogah, proizvodih in ostalem izvozu iz naprave, da se določi raven emisij toplogrednih plinov v poročevalnem obdobju, po naslednji enačbi:

    emisije [t CO2] = (vnos – proizvodi – izvoz – spremembe zaloge) * faktor pretvorbe CO2/C

    pri čemer je:

    —   vnos [t C]: ves ogljik, ki prestopi meje naprave,

    —   proizvodi [t C]: ves ogljik v proizvodih in materialih, vključno s stranskimi proizvodi, ki zapušča meje naprave,

    —   izvoz [t C]: ogljik, ki je izvožen prek meja naprave, npr. odveden v kanalizacijo, odložen na deponijo ali izgubljen. Izvoz ne vključuje sproščanja toplogrednih plinov ali ogljikovega monoksida v ozračje,

    —   spremembe zaloge [t C]: povečanje zaloge ogljika v mejah masne bilance.

    Izračun je torej:

    emisije CO2 [t CO2] = (Σ (podatki o dejavnostivnos * vsebnost ogljikavnos) – Σ (podatki o dejavnostiproizvodi * vsebnost ogljikaproizvodi) – Σ (podatki o dejavnostiizvoz * vsebnost ogljikaizvoz) – Σ (podatki o dejavnostispremembe zaloge * vsebnost ogljikaspremembe zaloge)) * 3,664

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Upravljavec analizira in sporoča masne pretoke v napravo in iz nje ter zadevne spremembe zaloge posebej za vsa ustrezna goriva in materiale. Kadar je vsebnost ogljika masnega pretoka običajno povezana z vsebovano energijo (goriva), lahko upravljavec določi in uporablja vsebnost ogljika, ki velja za vsebovano energijo [t C/TJ] zadevnega masnega pretoka, za izračun masne bilance.

    Stopnja 1

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 5 %.

    Stopnja 3

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)    vsebnost ogljika

    Stopnja 1

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali drugih prilog, specifičnih za dejavnosti iz teh smernic. Vsebnost ogljika izhaja iz:

    vsebnost C [t/t ali TJ] = faktor emisije [t CO2/t ali TJ]/3,664 [t CO2/t C]

    Stopnja 2

    Upravljavec za zadevno gorivo ali material uporablja za državo značilne vsebnosti ogljika, ki jih zadevne države članice sporočijo v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 3

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov se določi v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I glede na reprezentativno vzorčenje goriv, proizvodov in stranskih proizvodov, določanje njihove vsebnosti ogljika in frakcij biomase.

    2.1.2   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Za procese izgorevanja goriv, ki se izvajajo v napravah za proizvodnjo ali predelavo železnih in neželeznih kovin, se emisije, ki se ne spremljajo s pristopom masne bilance, spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II.

    2.1.3   EMISIJE IZ PROIZVODNIH PROCESOV

    Za vsako vrsto uporabljenega vhodnega materiala se CO2 izračuna na naslednji način:

    emisije CO2 = Σ podatki o dejavnostivnos v proces * faktor emisije * faktor pretvorbe

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Stopnja 1

    Količine [t] vhodnega materiala in procesnih ostankov, uporabljenih kot vhodni material, ki v poročevalnem obdobju niso bile sporočene v oddelku 2.1.2 te priloge, se določijo z največjo negotovostjo manjšo od ± 5,0 %.

    Stopnja 2

    Količine [t] vhodnega materiala in procesnih ostankov, uporabljenih kot vhodni material, ki v poročevalnem obdobju niso bile sporočene v oddelku 2.1.2 te priloge, se določijo z največjo negotovostjo manjšo od ± 2,5 %.

    (b)    faktor emisije

    Stopnja 1

    Za karbonate se uporabijo stehiometrična razmerja iz naslednje tabele:

    Tabela

    Stehiometrični faktorji emisije

    Karbonat

    Razmerje[t CO2/t Ca-, Mg- ali drugega karbonata]

    Opombe

    CaCO3

    0,440

     

    MgCO3

    0,522

     

    Splošno: XY(CO3)Z

    Faktor emisije = [MCO2 ]/{Y * [Mx] + Z * [MCO3 2-]}

    X= kovina

    Mx= molekularna teža X v [g/mol]

    MCO3 = molekularna teža CO2 v [g/mol]

    MCO2 = molekularna teža CO3 2- v [g/mol]

    Y= stehiometrično število X

    Z= stehiometrično število CO3 2-

    Te vrednosti se prilagodijo vlagi in vsebnosti jalovine v uporabljenem karbonatnem materialu.

    Kadar procesni ostanki in vhodni materiali, ki niso karbonati, niso bili sporočeni v oddelku 2.1.2 te Priloge, se faktorji za dejavnosti določijo v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I.

    (c)    faktor pretvorbe

    Stopnja 1

    Faktor pretvorbe: 1,0.

    Stopnja 2

    Faktorji, specifični za dejavnost, določeni v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I, določajo količino ogljika, nastalega pri sintranju, v žlindri ali drugem ustreznem izhodnem materialu ter v filtriranem prahu. Kadar se filtrirani prah ponovno uporabi v procesu, se količina vsebovanega ogljika [t] ne upošteva, da se izognemo dvojnemu štetju.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.“

    PRILOGA XIX

    Doda se naslednja Priloga XXIV:

    „PRILOGA XXIV

    Smernice za dejavnosti, specifične za proizvodnjo ali predelavo primarnega aluminija iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES

    1.   MEJE IN POPOLNOST

    Smernice, specifične za dejavnosti iz te priloge, se uporabijo za emisije iz naprav za proizvodnjo ali predelavo primarnega aluminija iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.

    Ta priloga vključuje smernice za spremljanje emisij iz proizvodnje elektrod za taljenje primarnega aluminija, ki se uporabljajo tudi za samostojne obrate za proizvodnjo tovrstnih elektrod.

    2.   DOLOČANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV

    V napravah za proizvodnjo ali predelavo primarnega aluminija viri emisij in tokovi virov za emisije toplogrednih plinov vključujejo naslednje:

    —

    goriva za proizvodnjo toplote ali pare,

    —

    proizvodnja anod (CO2),

    —

    redukcija Al2O3 med elektrolizo (CO2), ki je povezana s porabo elektrod,

    —

    uporaba natrijevega karbonata ali drugih karbonatov za čiščenje odpadnih plinov (CO2),

    —

    anodni učinki (PFC) vključno z ubežnimi emisijami PFC.

    2.1   IZRAČUN EMISIJ CO2

    2.1.1   EMISIJE IZ IZGOREVANJA GORIV

    Emisije iz izgorevanja goriv, vključno s čiščenjem dimnega plina, se spremljajo in sporočajo v skladu s Prilogo II, razen če so upoštevane v masni bilanci v skladu z oddelkom 2.1.2.

    2.1.2   MASNA BILANCA

    Emisije iz proizvodnih procesov proizvodnje in porabe anod se izračunajo s pristopom masne bilance. Pristop z masno bilanco upošteva ves ogljik v vhodnih materialih, zalogah, proizvodih in ostalem izvozu iz mešanja, oblikovanja, žganja in recikliranja anod ter iz porabe elektrod pri elektrolizi. Kadar se uporabijo predhodno žgane anode, se lahko uporabita bodisi masni bilanci za proizvodnjo posebej in porabo posebej bodisi ena skupna masna bilanca, ki upošteva tako proizvodnjo kot porabo elektrod. Pri Søderbergovih obratih s celično tehnologijo upravljavec uporabi eno samo skupno masno bilanco. Masna bilanca določi raven emisij toplogrednih plinov v poročevalnem obdobju, pri čemer se ne glede na to, ali je uporabljena skupna masna bilanca ali pa več masnih bilanc posebej, uporabi naslednja enačba:

    emisije CO2 [t CO2] = (vnos – proizvodi – izvoz – spremembe zaloge) * faktor pretvorbe CO2/C

    pri čemer je:

    —   vnos [t C]: ves ogljik, ki prestopi meje masne bilance, npr. smola, koks, koks za polnjenje, nabavljene anode;

    —   proizvodi [t C]: ves ogljik v proizvodih in materialih, vključno s stranskimi proizvodi in odpadnimi snovmi, ki zapušča meje masne bilance, npr. prodane anode;

    —   izvoz [t C]: ogljik, ki je izvožen prek meja masne bilance, npr. odveden v kanalizacijo, odložen na deponijo ali izgubljen. Izvoz ne vključuje sproščanja toplogrednih plinov v ozračje;

    —   spremembe zaloge [t C]: povečanje zaloge ogljika v mejah masne bilance.

    Izračun je torej:

    emisije CO2 [t CO2] = (Σ (podatki o dejavnostivnos * vsebnost ogljikavnos) – Σ (podatki o dejavnostiproizvodi * vsebnost ogljikaproizvodi) – Σ (podatki o dejavnostiizvoz * vsebnost ogljikaizvoz) – Σ (podatki o dejavnostispremembe zaloge * vsebnost ogljikaspremembe zaloge)) * 3,664

    pri čemer je:

    (a)    podatki o dejavnosti

    Upravljavec analizira in sporoča masne pretoke v napravo in iz nje ter zadevne spremembe zaloge posebej za vsa ustrezna goriva in materiale (npr. za smolo, koks, koks za polnjenje). Kadar je vsebnost ogljika masnega pretoka običajno povezana z vsebovano energijo (goriva), lahko upravljavec določi in uporablja vsebnost ogljika, ki velja za vsebovano energijo [t C/TJ] zadevnega masnega pretoka, za izračun masne bilance.

    Stopnja 1

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 7,5 %.

    Stopnja 2

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 5 %.

    Stopnja 3

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 4

    Podatki o dejavnosti v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)    vsebnost ogljika

    Stopnja 1

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov izhaja iz referenčnih faktorjev emisije za goriva ali materiale iz oddelka 11 Priloge I ali drugih prilog, specifičnih za dejavnosti iz teh smernic. Vsebnost ogljika izhaja iz:

    vsebnost C [t/t ali TJ] = faktor emisije [t CO2/t ali TJ]/3,664 [t CO2/t C]

    Stopnja 2

    Upravljavec za zadevno gorivo ali material uporablja za državo značilne vsebnosti ogljika, ki jih zadevne države članice sporočijo v zadnjih nacionalnih registrih, predloženih sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

    Stopnja 3

    Vsebnost ogljika vhodnih in izhodnih tokov se določi v skladu z določbami oddelka 13 Priloge I glede na reprezentativno vzorčenje goriv, proizvodov in stranskih proizvodov, določanje njihove vsebnosti ogljika in frakcij biomase.

    Vsebnost ogljika lahko izhaja iz neposredne analize ali posredne analize, tj. z odštetjem izmerjene vsebine drugih znanih sestavin (kot npr. žvepla, vodika in pepela) od skupne količine, kot je ustrezno, za to pa je potrebno dovoljenje pristojnega organa.

    2.2   MERITVE EMISIJ CO2

    Uporabljajo se smernice za meritve iz prilog I in XII.

    3.   DOLOČANJE EMISIJ PFC

    Emisije PFC iz proizvodnje primarnega aluminija vključujejo emisije CF4 in C2F6, izražene kot ekvivalenti CO2:

    emisije PFC [t CO2(e)] = emisije CF4 [t CO2(e)] + emisije C2F6 [t CO2(e)]

    Ekvivalenti ogljikovega dioksida (t CO2(e)) se izračunajo s pomočjo vrednosti potenciala globalnega segrevanja, ki jih je v svojem drugem poročilu o oceni navedel Medvladni forum o podnebnih spremembah (1995 IPCC GWP value). To so:

     

    GWPCF4 = 6 500 t CO2(e)/t CF4

     

    GWPC2F6 = 9 200 t CO2(e)/t C2F6

    Skupne emisije PFC se izračunajo iz emisij, ki so izmerljive v vodu ali odvodniku („emisije točkovnega vira“), h katerim se prištejejo ubežne emisije, pri čemer se uporabi zbiralna učinkovitost voda:

    emisije PFC (skupaj) = emisije PFC (vod)/zbiralna učinkovitost

    Zbiralna učinkovitost se izmeri, ko se določijo faktorji emisije, specifični za napravo. Za njeno določitev se uporabi najnovejša različica navodil, navedenih v Stopnji 3 oddelka 4.4.2.4 Smernic IPCC 2006.

    Emisije CF4 in C2F6, izpuščene prek voda ali odvodnika, se izračunajo z enim izmed naslednjih dveh pristopov, odvisno od tehnologij nadzora. Metoda izračuna A se uporabi, kadar se upoštevajo minute anodnih učinkov na celico dnevno, medtem ko se metoda izračuna B uporablja, kadar se upošteva prenapetost anodnih učinkov.

    Metoda izračuna A – Metoda smernega koeficienta („Slope method“)

    Kadar so izmerjene minute anodnih učinkov na celico dnevno, se za določitev emisij PFC uporabita naslednji enačbi:

     

    emisije CF4 [t CO2(e)] = AEM × (SEFCF4 /1 000) × PrAl × GWPCF4

     

    emisije C2F6 [t CO2(e)] = emisije CF4 * FC2F6 *GWPC2F6

    pri čemer je:

    AEM … minute anodnih učinkov/celico dnevno

    SEF CF4 …  (1) Faktor naraščanja emisij [(kg CF4/t proizvedenega Al)/(minute anodnih učinkov/celico dnevno)]

    PrAl … letna proizvodnja primarnega aluminija [t]

    FC2F6 … masni delež C2F6 (t C2F6/t CF4)

    pri čemer je:

    Podatki o dejavnosti

    (a)   Proizvodnja primarnega aluminija

    Stopnja 1

    Proizvodnja primarnega aluminija v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 2

    Proizvodnja primarnega aluminija v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)   Minute anodnih učinkov (AEM)

    Minute anodnih učinkov na celico dnevno izražajo frekvenco anodnih učinkov [število anodnih učinkov/celico dnevno], pomnoženo s povprečnim trajanjem anodnih učinkov [minute anodnih učinkov/pojav]:

    AEM = frekvenca × povprečno trajanje

    Stopnja 1

    Frekvenca in povprečno trajanje anodnih učinkov v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 2

    Frekvenca in povprečno trajanje anodnih učinkov v poročevalnem obdobju so določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    Faktor emisije

    Faktor emisije za CF4 (faktor naraščanja emisij SEFCF4 ) izraža količino [kg] izpuščenega CF4 na tono proizvedenega aluminija na minute anodnih učinkov/celico dnevno. Faktor emisije (masni delež FC2F6 ) C2F6 izraža količino [t] izpuščenega C2F6, kot je proporcionalen s količino [t] izpuščenega CF4.

    Stopnja 1

    Uporabijo se faktorji emisije iz tabele 1, specifični za tehnologije.

    Tabela 1

    Faktorji emisije, specifični za tehnologije, ki so povezani z metodo smernega koeficienta

    Tehnologija

    Faktor emisije za CF4 (SEFCF4 )

    [(kg CF4/t Al)/(anodni učinki – min/celico dnevno)]

    Faktor emisije za C2F6 (FC2F6 )

    [t C2F6/t CF4]

    Komore za predpečenje (CWPB)

    0,143

    0,121

    Søderbergova celica z vodoravno razporeditvijo anod

    0,092

    0,053

    Stopnja 2

    Uporabijo se faktorji emisije za CF4 in C2F6, specifični za napravo in določeni z neprekinjenimi ali prekinjenimi meritvami na terenu. Za določitev teh faktorjev emisije se uporabi najnovejša različica navodil, navedenih v Stopnji 3 oddelka 4.4.2.4 Smernic IPCC 2006 (2). Vsak faktor emisije je treba določiti z največjo negotovostjo ± 15 %.

    Faktorje emisije je treba določiti vsaka tri leta ali pogosteje zaradi ustreznih sprememb v napravi. Ustrezne spremembe vključujejo spremembo v porazdelitvi trajanja anodnih učinkov ali spremembo v nadzornem algoritmu, ki vpliva na vrste anodnih učinkov ali naravo strategije za izničevanje anodnih učinkov.

    Metoda izračuna B – Prenapetostna metoda:

    Kadar je izmerjena prenapetost anodnih učinkov, se za določitev emisij PFC uporabita naslednji enačbi:

     

    emisije CF4 [t CO2(e)] = OVC × (AEO/CE) × PrAl × GWPCF4 × 0,001

     

    emisije C2F6 [t CO2-eq] = emisije CF4 × FC2F6 × GWPC2F6

    pri čemer je:

    OVC … koeficient prenapetosti („faktor emisije“), izražen v kg CF4 na tono proizvedenega aluminija na mV prenapetosti.

    AEO … prenapetost anodnih učinkov na celico [mV], določena kot integral časa × napetosti nad ciljno napetostjo, deljen s časom (trajanjem) zbiranja podatkov.

    CE … povprečna trenutna učinkovitost proizvodnje aluminija [%]

    PrAl … letna proizvodnja primarnega aluminija [t]

    FC2F6 … masni delež C2F6 (t C2F6/t CF4)

    Podatki o dejavnosti

    (a)   Proizvodnja primarnega aluminija

    Stopnja 1

    Proizvodnja primarnega aluminija v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 2

    Proizvodnja primarnega aluminija v poročevalnem obdobju je določena z največjo dopustno negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    (b)   Prenapetost anodnih učinkov

    Izraz AEO/CE (prenapetost anodnih učinkov/trenutna učinkovitost) izraža časovno integrirano povprečje prenapetosti anodnih učinkov [mV prenapetosti] na povprečno trenutno učinkovitost [%].

    Stopnja 1

    Prenapetost anodnih učinkov in trenutna učinkovitost v poročevalnem obdobju sta določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 2,5 %.

    Stopnja 2

    Prenapetost anodnih učinkov in trenutna učinkovitost v poročevalnem obdobju sta določeni z največjo negotovostjo, manjšo od ± 1,5 %.

    Faktor emisije

    Faktor emisije za CF4 („koeficient prenapetosti“ OVC) izraža količino [kg] izpuščenega CF4 na tono proizvedenega aluminija na milivolt prenapetosti [mV]. Faktor emisije C2F6 (masni delež FC2F6 ) izraža količino [t] izpuščenega C2F6, kot je proporcionalen s količino [t] izpuščenega CF4.

    Stopnja 1

    Uporabijo se faktorji emisije iz tabele 2, specifični za tehnologije:

    Tabela 2

    Faktorji emisije, specifični za tehnologije, ki so povezani s podatki o prenapetosti

    Tehnologija

    Faktor emisije za CF4

    [(kg CF4/t Al)/mV]

    Faktor emisije za C2F6

    [t C2F6/t CF4]

    Komore za predpečenje (CWPB)

    1,16

    0,121

    Søderbergova celica z vodoravno razporeditvijo anod

    N.A.

    0,053

    Stopnja 2

    Uporabijo se faktorji emisije za CF4 [(kg CF4/t Al)/mV] in C2F6 [t C2F6/t CF4], specifični za napravo in določeni z neprekinjenimi ali prekinjenimi meritvami na terenu. Za določitev teh faktorjev emisije se uporabi najnovejša različica navodil, navedenih v Stopnji 3 oddelka 4.4.2.4 Smernic IPCC 2006 (2). Vsak faktor emisije je treba določiti z največjo negotovostjo ± 15 %.

    Faktorje emisije je treba določiti vsaka tri leta ali pogosteje zaradi ustreznih sprememb v napravi. Ustrezne spremembe vključujejo spremembo v porazdelitvi trajanja anodnih učinkov ali spremembo v nadzornem algoritmu, ki vpliva na vrste anodnih učinkov ali naravo strategije za izničevanje anodnih učinkov.

    (1)  Kadar se uporabijo različne vrste celic, se lahko uporabijo različni faktorji SEF.

    (2)  Mednarodni institut za aluminij; Protokol o toplogrednih plinih sektorja aluminija; oktober 2006; Agencija za zaščito okolja ZDA in Mednarodni inštitut za aluminij; Protokol za merjenje emisij tetrafluorometana (CF4) in heksafluorometana (C2F6) iz proizvodnje primarnega aluminija; april 2008.

    Top