29.7.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 197/20

(1)

Komisija je 26. maja 2011 prejela prošnjo Danske v skladu s členom 30(4) Direktive 2004/17/ES, ki je bila Komisiji predložena v obliki elektronske pošte.

(2)

Prošnja, ki jo je vložila Kraljevina Danska, zadeva iskanje nafte in plina ter izkoriščanje nafte na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov. V skladu s predhodnimi odločbami Komisije o združitvah (2) sta bili v prošnji navedeni dve ločeni dejavnosti, in sicer:

V skladu z navedenimi odločbami Komisije pomeni „proizvodnja“ za namene tega sklepa tudi „urejanje nahajališč“, tj. vzpostavitev ustrezne infrastrukture za prihodnjo proizvodnjo (naftne ploščadi, naftovodi, naftni terminali itd.). Poleg tega uveljavljena praksa Komisije kaže, da „urejanje nahajališč surove nafte, njena proizvodnja in prodaja“ sestavljajo „en ustrezen proizvodni trg“ (3). Zato bo za namene tega sklepa izraz „proizvodnja“ vključeval tudi „urejanje nahajališč“ in (prvo) prodajo nafte.

(3)

V danskih koncesijah za nafto in/ali plin v vlogi imetnikov licenc ali gospodarskih subjektov sodeluje 29 družb, od tega so trije gospodarski subjekti odgovorni za trenutno proizvodnjo nafte in plina. Ti so Mærsk Olie og Gas A/S („Mærsk“ upravlja 15 območij), DONG E&P A/S („Dong“ upravlja 3 območja) in Hess Denmark ApS („Hess“ upravlja 1 območje) (4). Poleg tega sta Wintershall Nordzee B.V. in Altinex Oil Denmark A/S (NORECO) kot gospodarska subjekta prišla do odkritij na nerazvitih območjih, na katerih trenutno ni proizvodnje. Zaradi delitve tveganja poteka običajno vodenje dejavnosti iskanja in izkoriščanja na podlagi sporazumov o skupnih vlaganjih, pri katerih se ena stranka imenuje kot „gospodarski subjekt“, ostale stranke pri skupnem vlaganju pa dobijo sorazmerni delež nafte in plina, ki ju proizvede konzorcij. Udeleženci, ki niso gospodarski subjekti, imajo popoln nadzor nad tem, kje, kdaj in komu prodajajo, ter so tako hkrati stranke gospodarskih subjektov in njihovi konkurenti.

(4)

Prošnjo je vložil in tudi potrdil danski organ za konkurenco in potrošnike (Konkurrence- og Forbrugerstyrelsen).

(5)

Člen 30 Direktive 2004/17/ES določa, da se navedena direktiva ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočanje opravljanja dejavnosti, za katere velja Direktiva 2004/17/ES, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Neposredna izpostavljenost konkurenci se oceni na podlagi objektivnih meril, pri čemer se upoštevajo posebne značilnosti zadevnega sektorja. Dostop se šteje za neomejenega, če je država članica pri odprtju zadevnega sektorja ali njegovega dela izvajala in uporabila ustrezno zakonodajo EU.

(6)

Ker Danska izvaja in uporablja Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (5), se v skladu s prvim pododstavkom člena 30(3) Direktive 2004/17/ES šteje, da dostop do trga ni omejen. Neposredno izpostavljenost konkurenci na določenem trgu je treba oceniti na podlagi različnih meril, od katerih ni nobeno nujno odločilno.

(7)

Za oceno, ali so ustrezni gospodarski subjekti izpostavljeni neposredni konkurenci na trgih, ki jih zadeva ta sklep, se upoštevata tržni delež glavnih udeležencev in stopnja koncentracije na teh trgih. Ker se razmere po dejavnostih, na katere se nanaša ta sklep, med seboj razlikujejo, se za vsako posamezno dejavnost ali trg pripravi ločena ocena.

(8)

Ta sklep ne posega v uporabo predpisov glede konkurence.

(9)

Obe dejavnosti, ki sta predmet te prošnje (iskanje nafte in zemeljskega plina ter proizvodnja nafte), sta se v predhodnih odločbah Komisije, navedenih v uvodni izjavi 2, obravnavali kot ločena proizvodna trga. Zato ju je treba preučiti ločeno.

(10)

Glede na uveljavljeno prakso Komisije (6) se iskanje nafte in iskanje zemeljskega plina štejeta za en proizvodni trg, ker na začetku iskanja ni mogoče ugotoviti, ali se bo našla nafta ali zemeljski plin. Komisija je v svoji dolgoletni praksi tudi potrdila, da ima navedeni trg svetovne geografske razsežnosti. Glede na to, da ni videti, da bi bila opredelitev v tem primeru drugačna, se ta za namene tega sklepa ohrani.

(11)

Tržni deleži gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo z iskanjem, se lahko merijo glede na tri spremenljivke: kapitalske naložbe, dokazane rezerve in načrtovano proizvodnjo. Uporaba kapitalskih naložb za merjenje tržnih deležev gospodarskih subjektov na trgu iskanja se je izkazala za neprimerno, med drugim tudi zaradi velikih razlik med zahtevanimi ravnmi naložb, ki so potrebne na različnih geografskih območjih. Tako so za iskanje nafte in plina v Severnem morju potrebne večje naložbe kot npr. za iskanje na Bližnjem vzhodu.

(12)

Navadno sta bila za ocenjevanje tržnih deležev gospodarskih subjektov v tem sektorju uporabljena ostala dva parametra, in sicer delež dokazanih rezerv in načrtovana proizvodnja (7).

(13)

Po razpoložljivih podatkih so 31. decembra 2009 dokazane rezerve nafte in plina v svetu znašale 385,58 milijarde standardnih kubičnih metrov ekvivalenta nafte (v nadaljnjem besedilu: Sm3 (oe)) (8). Dne 31. decembra 2009 so skupne dokazane rezerve nafte in plina na Danskem malo presegle 0,19 milijarde Sm3 (oe) (9) oziroma so znašale nekoliko več kot 0,05 %. Pri tem je očitno delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, še nižji. Po razpoložljivih podatkih obstaja med dokazanimi rezervami nafte in plina ter načrtovano proizvodnjo neposredna povezava. Zato nobeden od razpoložljivih podatkov ne kaže, da bi bil tržni delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, bistveno drugačen, če bi ga izmerili glede na pričakovano proizvodnjo in ne glede na dokazane rezerve. Glede na povezave med dokazanimi rezervami in dejansko proizvodnjo se lahko ta dejstva razumejo tudi kot pokazatelj stanja konkurence na zadevnem trgu.

(14)

Trg iskanja ni zelo koncentriran. Poleg družb v državni lasti je za trg značilna prisotnost treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih udeležencev, tako imenovanih „super velikih“ (BP, ExxonMobil in Shell), ter nekaj tako imenovanih „velikih“. Ti elementi kažejo na neposredno izpostavljenost konkurenci.

(15)

V skladu z ustaljeno prakso Komisije (10) sta razvoj in proizvodnja (surove) nafte ločena proizvodna trga svetovnih geografskih razsežnosti. Glede na to, da ni videti, da bi bila opredelitev v tem primeru drugačna, se ta za namene tega sklepa ohrani. Po razpoložljivih podatkih (11) je leta 2009 svetovna proizvodnja nafte znašala 79,948 milijona sodčkov dnevno. Istega leta je Danska proizvedla skupno 0,265 milijona sodčkov dnevno, kar ustreza 0,33-odstotnemu tržnemu deležu. V letu 2009 je bil delež posameznih naročnikov, ki delujejo na Danskem, naslednji: s svetovno proizvodnjo 381 tisoč (12) sodčkov na dan ima Mærsk 0,5-odstotni delež svetovne proizvodnje nafte; Dongova svetovna proizvodnja nafte znaša 23 tisoč sodčkov nafte na dan in tako je njegov tržni delež 0,029 % svetovne proizvodnje nafte; in nazadnje, Hessova skupna proizvodnja znaša 11 575 sodčkov na dan, s čimer predstavlja njegov tržni delež 0,014 % svetovne proizvodnje nafte.

(16)

Za namene te analize je pomembno upoštevati stopnjo koncentracije na zadevnem trgu v celoti. Glede tega Komisija ugotavlja, da je za trg proizvodnje surove nafte značilna prisotnost velikih družb v državni lasti in treh mednarodnih vertikalno povezanih zasebnih udeležencev (tako imenovanih super velikih: BP, ExxonMobil in Shell, katerih deleži v proizvodnji nafte so leta 2009 znašali 3,2 %, 3,0 % in 2 %) ter nekaj tako imenovanih „velikih“ (13). Ti dejavniki kažejo, da je na trgu več udeležencev, med katerimi se lahko predvideva obstoj učinkovite konkurence.

(17)

Glede na proučene dejavnike iz uvodnih izjav 5 do 16 se lahko sklepa, da je pogoj za neposredno izpostavljenost konkurenci iz člena 30(1) Direktive 2004/17/ES na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, izpolnjen pri naslednjih storitvah:

(18)

Ker se ocenjuje, da je pogoj neomejenega dostopa na trg izpolnjen, se Direktiva 2004/17/ES, kadar naročniki na Danskem, z izjemo Grenlandije in Ferskih otokov, oddajajo naročila, katerih namen je omogočiti izvedbo storitev, navedenih v točkah (a) in (b) uvodne izjave 17, ali kadar so na tem geografskem območju organizirani natečaji za opravljanje te dejavnosti, ne bi smela uporabljati.

(19)

Običajno se lahko na območjih iskanja proizvajata tako nafta kot tudi plin v različnih razmerjih. Proizvodnja plina ni predmet te prošnje za izvzetje in za ta sektor se še naprej uporabljajo določbe Direktive 2004/17/ES. V primeru, ko se na območju proizvajata tako nafta kot tudi plin, je poudarjeno, da se morajo pogodbe za javna naročila, ki pokrivajo več dejavnosti, obravnavati v skladu s členom 9 Direktive 2004/17/ES. To pomeni, da je treba, kadar naročnik izvaja „mešano“ naročilo, ki se uporablja za podporo učinkovitosti obeh dejavnosti (tj. dejavnosti, izvzetih iz uporabe Direktive 2004/17/ES, in dejavnosti, ki niso izvzete), upoštevati dejavnosti, za katere je bila pogodba prvotno namenjena. V primeru takšnega mešanega naročila, kadar je namen v glavnem podpora proizvodnji plina, se uporablja določba Direktive 2004/17/ES. Če je objektivno nemogoče določiti, kateri dejavnosti je pogodba prvotno namenjena, se pogodba dodeli v skladu s predpisi iz odstavkov (2) in (3) člena 9 Direktive 2004/17/ES.

(20)

Ta sklep temelji na pravnih in dejanskih razmerah v obdobju od maja 2011 do julija 2011, razvidnih iz informacij, ki so jih predložili danski organi. Lahko se spremeni, če bi pomembne spremembe pravnih ali dejanskih razmer pomenile, da pogoji za uporabo člena 30(1) Direktive 2004/17/ES niso več izpolnjeni.

(21)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za javna naročila –

(a)

iskanje nafte in zemeljskega plina ter

(b)

proizvodnja nafte.