8.6.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 140/2

(1)

Svet je z Uredbo (ES) št. 435/2004 (2) z dne 8. marca 2004 po protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („Kitajska“) in Indonezije (skupaj „zadevni državi“).

(2)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa je 11. decembra 2008 vložila družba Productos Aditivos S.A., ki je edini proizvajalec natrijevega ciklamata v Uniji.

(3)

Zahtevek je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping in škoda za industrijo Unije verjetno nadaljevala ali ponovila.

(4)

Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe 10. marca 2009 začela preiskavo z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (3) („obvestilo o začetku preiskave“).

(5)

Preiskava o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Preučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je vložnika proizvajalca Unije, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, znane proizvajalce izvoznike na Kitajskem in v Indoneziji ter organe zadevnih držav uradno obvestila o začetku pregleda zaradi izteka veljavnosti ukrepa.

(7)

Zainteresiranim stranem je bila ponujena možnost, da v roku iz obvestila o začetku preiskave pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje, vendar takšne zahteve Evropska komisija ni prejela.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem in v Indoneziji. Dve družbi iz Kitajske, ki pripadata skupini Rainbow Rich Industrial Ltd. iz Hongkonga, in dve družbi iz Indonezije so pokazale pripravljenost za sodelovanje in odgovorile na vprašalnik o dampingu.

(9)

Poleg tega sta se javila dva dodatna kitajska proizvajalca, in sicer družbi Fang Da Food Additive (Shenzhen) Limited in Fang Da Food Additive (Yan Quan) Limited. Pri prvotni preiskavi v zvezi s tema družbama ni bil ugotovljen damping na trgu Unije. Zato družbi Fang Da Food Additive (Shenzhen) Limited in Fang Da Food Additive (Yan Quan) Limited nista predmet pregleda zaradi izteka ukrepa.

(10)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za določitev nadaljevanja ali verjetnosti ponovnega pojava dampinga in škode ter za določitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(11)

Vse strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba protidampinških dajatev na uvoz natrijevega ciklamata s poreklom iz Kitajske in Indonezije.

(12)

V skladu z določbami osnovne uredbe je bilo stranem odobreno obdobje, v katerem so lahko navedle svoja stališča v zvezi s tem razkritjem.

(13)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile strani, so se končne ugotovitve po potrebi ustrezno spremenile.

(14)

Zadevni izdelek, ki se obravnava v tem pregledu, je enak kot v prvotni preiskavi, tj. natrijev ciklamat („NC“) s poreklom iz Kitajske in Indonezije („zadevni izdelek“), ki je trenutno uvrščen pod oznako KN ex 2929 90 00.

(15)

Kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno pri sedanjem pregledu, je natrijev ciklamat osnovni izdelek, ki se uporablja kot aditiv za živila ter ga je v Evropski uniji in številnih drugih državah dovoljeno uporabljati kot sladilo za nizkokalorična in dietetična živila in pijače. Živilska industrija ter proizvajalci nizkokaloričnih in dietetičnih namiznih sladil ga na splošno uporabljajo kot aditiv. V majhnih količinah se uporablja tudi v farmacevtski industriji.

(16)

Kot v prvotni preiskavi se je pokazalo, da je zadevni izdelek, ki je bil proizveden na Kitajskem in v Indoneziji ter prodan v Unijo, po fizikalnih in kemičnih lastnostih ter uporabi enak izdelku, ki ga vložnik proizvaja in prodaja na trgu Unije, ali izdelku, ki se proizvaja in prodaja na domačem trgu v Indoneziji, ki je bila uporabljena kot primerljiva država za ugotavljanje normalne vrednosti za Kitajsko.

(17)

Vsi ti izdelki se zato štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali damping trenutno obstaja, in če obstaja, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga. Poudariti je treba, da se v okviru preiskave na podlagi navedenega člena tržnogospodarska obravnava („TGO“) ni ponovno presojala.

(19)

V skladu s členom 11(9) osnovne uredbe se je uporabljala enaka splošna metodologija kot v prvotni preiskavi, pod pogojem, da se okoliščine niso spremenile. V skladu s standardno prakso je bilo za določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga opravljeno vzorčenje transakcij na podlagi podatkov za štiri mesece med OPP, pri čemer je bil vsak mesec zadnji v četrtletju. Rezultati so bili preverjeni z analiziranjem številnih drugih transakcij. Temu postopku ni nasprotoval noben izvajalec.

(20)

Podatki Eurostata so pokazali, da je bilo med OPP v Unijo uvoženih od 3 000 do 5 000 ton zadevnega izdelka. Od tega je več kot 90 % izdelkov prišlo iz Kitajske, preostanek pa iz Indonezije. Registriran ni bil praktično noben uvoz iz drugih držav.

(21)

Razen pri družbah, ki jim je bila v prvotni preiskavi odobrena TGO, je bila za Kitajsko normalna vrednost določena v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(22)

V prejšnji preiskavi je bila Indonezija uporabljena kot ustrezna država s tržnim gospodarstvom za določitev normalne vrednosti za Kitajsko.

(23)

To možnost je predlagala Komisija v obvestilu o začetku, tej odločitvi pa v roku ni nasprotovala nobena zainteresirana stran.

(24)

Štelo se je, da so cene v Indoneziji primeren nadomestek za cene na Kitajskem, ker ima Indonezija konkurenčen domači trg, na katerem uvoz iz Kitajske narašča in na katerem deluje vsaj šest proizvajalcev. Poleg tega se zdi, da se izdelek v preiskavi proizvaja samo v Uniji, na Kitajskem in Indoneziji. V sedanji preiskavi ni bil odkrit noben dokaz o nasprotnem.

(25)

Zato je bila v tem pregledu Indonezija uporabljena kot primerljiva država s tržnim gospodarstvom.

(26)

Kot je določeno v uvodni izjavi 8, sta v tem pregledu sodelovala dva proizvajalca, ki spadata v isto skupino iz Hongkonga, tj. „Rainbow Rich Industries“. Oba pomenita več kot polovico izvoza v Unijo med OPP. Brez upoštevanja obsega proizvodnje in prodaje družb, ki nista predmet postopka, sta sodelujoča proizvajalca pomenila več kot tri četrtine skupne kitajske proizvodnje in skoraj polovico njenih zmogljivosti. Zastopanost pri izvozih v Unijo je presegala 80 %. Glede na to stopnjo sodelovanja so bile podrobne informacije, pridobljene od sodelujočih izvoznikov, uporabljene kot vir za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škodljivega dampinga iz Kitajske.

(27)

Ena od sodelujočih družb, in sicer Golden Time Enterprises (Shenzhen), je med OPP v Unijo izvozila velike količine izdelka, njena sestrska družba Jintian Enterprises (Nanjing) pa od uvedbe ukrepov v EU ni izvažala. Podatki, zbrani med preveritvenim obiskom v družbi, ki ni izvažala v EU, tj. Jintian Enterprises (Nanjing), so omogočili podrobnejši vpogled na kitajski domači trg, na katerem ima družba znaten tržni delež in znaten del nameščenih zmogljivosti.

(28)

Ena kitajska družba je med preiskavo trdila, da so se večji domači proizvajalci redno srečevali na sestankih in dogovarjali o referenčnih cenah za kitajski domači trg. Glede na prevladujoči položaj navedenih proizvajalcev se zdi, da se s tem dogovorom cene na domačem kitajskem trgu uspešno ohranjajo na razmeroma visoki ravni.

(29)

Normalna vrednost za družbo Golden Time Enterprises (Shenzhen) je bila izračunana kot tehtana povprečna cena celotne prodaje na domačem trgu med OPP, ki so jo neodvisne stranke plačale ali jo plačujejo za zadevno vrsto izdelka.

(30)

Izvozna cena družbe Golden Time Enterprises (Shenzhen) za Unijo je bila ustrezno prilagojena cena, ki se je dejansko plačala ali se plačuje za izdelek ob prodaji za izvoz v EU.

(31)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka na podlagi franko tovarna in pri enaki ravni trgovine. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike dejavnikov, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Narejene so bile prilagoditve za stroške čezmorskega in domačega prevoza, zavarovanja, kreditov, obdelave in pakiranja.

(32)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vrsto izdelka določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno pri enaki ravni trgovine. Ta primerjava je pokazala damping med OPP na znatno višji ravni kot v prvotni preiskavi. Tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot delež vrednosti CIF meja Unije, je za družbo Golden Time Enterprises presegala 30 %.

(33)

Preostali uvoz iz Kitajske je znašal manj kot 5 % potrošnje v Uniji.

(34)

Sklepne ugotovitve Komisije o preostalih kitajskih proizvajalcih izvoznikih temeljijo na podatkih, pridobljenih med preiskavo, in uradnih statističnih podatkih Eurostata.

(35)

Normalna vrednost za nesodelujoče kitajske izvoznike je bila določena kot tehtano povprečje domačih prodajnih cen sodelujočih indonezijskih proizvajalcev pri prodaji neodvisnim strankam.

(36)

Izvozna cena za nesodelujoče kitajske izvoznike je bila ugotovljena na podlagi razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Ker ni bilo na voljo drugih zanesljivejših podatkov, je bila izvozna cena določena glede na povprečno uvozno ceno CIF meja Unije, pridobljeno iz statističnih podatkov Eurostata o uvozu med OPP.

(37)

Tehtana povprečna izvozna cena, ki je bila ugotovljena za preostale kitajske izvoznike, se je primerjala s tehtano povprečno normalno vrednostjo preverjenih indonezijskih proizvajalcev na podlagi franko tovarna in pri enaki ravni trgovine.

(38)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V zvezi s tem so bile narejene prilagoditve za stroške čezmorskega in domačega prevoza, zavarovanja, obdelave in pakiranja. Ker ni bilo na voljo zanesljivejših informacij, so prilagoditve temeljile na preverjenih stroških kitajskega sodelujočega izvoznika.

(39)

Stopnja dampinga je bila izračunana kot znesek, za katerega je normalna vrednost, izračunana v uvodni izjavi 35, presegala izvozno ceno, kakor je bila določena v uvodni izjavi 36. Tako pridobljeni rezultati kažejo na očitno nadaljevanje dampinga med obdobjem veljavnosti ukrepov, pri čemer je stopnja dampinga presegala 5 %.

(40)

Glede na navedeno se sklene, da se je damping iz Kitajske med obdobjem izvajanja ukrepov nadaljeval.

(41)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 8, sta v tem pregledu sodelovala dva proizvajalca, in sicer družbi PT Golden Sari in PT Tunggak Waru Semi. Njuna zastopanost pri izvozu v Unijo med OPP je bila od 40- do 60-odstotna (4).

(42)

Podatki, ki jih je zbrala Komisija, so pokazali, da so v Indoneziji vsaj še štirje proizvajalci zadevnega izdelka. Po teh podatkih so sodelujoči proizvajalci pomenili približno tretjino skupne indonezijske proizvodnje in zmogljivosti. Sodelovanje iz Indonezije v tem pregledu se zato šteje za majhno.

(43)

V skladu z navedenim in členom 18 osnovne uredbe so informacije o domačih cenah, izvoznih cenah za druge države, proizvodnji in zmogljivostih v Indoneziji za nesodelujoče indonezijske proizvajalce izvoznike temeljile na najboljših razpoložljivih dejstvih, vključno s pritožbami in javno dostopnimi informacijami. Ustrezni indonezijski organi so bili obveščeni o uporabi člena 18 in razlogih za to. V zvezi s tem indonezijski organi niso predložili nobenih pripomb.

(44)

Od obeh sodelujočih proizvajalcev je samo eden, in sicer družba PT Golden Sari, med OPP izvažal v Unijo. Čeprav stopnje dampinga za družbo PT Tunggak Waru Semi ni bilo mogoče določiti, ker med OPP ni izvažala v Unijo, so bili njeni podatki kljub temu uporabljeni za pridobivanje informacij, med drugim informacij o proizvodnji, zmogljivostih in izvozu na tretje trge, kar je omogočilo podrobnejši vpogled v indonezijski domači in izvozni trg.

(45)

Normalna vrednost za družbo PT Golden Sari je bila izračunana kot tehtana povprečna cena celotne prodaje na domačem trgu med OPP, ki so jo neodvisne stranke plačale ali jo plačujejo za zadevno vrsto izdelka.

(46)

Izvozna cena za družbo PT Golden Sari je bila ugotovljena na podlagi izvoznih cen, ki so jih neodvisne stranke v Uniji plačale ali jih plačujejo med OPP.

(47)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pri izvozu zadevnega izdelka v Unijo na podlagi franko tovarna in pri enaki ravni trgovine.

(48)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V zvezi s tem so bile narejene prilagoditve za stroške mednarodnega prevoza, zavarovanja, domačega prevoza, pakiranja in posojila.

(49)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je pokazala, da družba PT Golden Sari med OPP ni izvajala dampinga.

(50)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 43, je bila zaradi nizke stopnje sodelovanja Indonezije stopnja dampinga za nesodelujoče izvoznike določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi razpoložljivih dejstev.

(51)

Normalna vrednost je bila izračunana kot tehtana povprečna normalna vrednost, ki je bila izračunana za oba sodelujoča proizvajalca.

(52)

Ker ni bilo na voljo drugih zanesljivejših informacij, je bila izvozna cena za nesodelujoče indonezijske izvoznike določena na podlagi povprečne uvozne cene CIF meja Unije, pridobljene iz statističnih podatkov Eurostata o uvozu med OPP.

(53)

Tako določena tehtana povprečna izvozna cena Indonezije za izvoz v Unijo se je na podlagi franko tovarna primerjala s tehtano povprečno normalno vrednostjo, določeno za sodelujoča indonezijska proizvajalca.

(54)

Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in njihovo primerljivost. V zvezi s tem so bile narejene prilagoditve za stroške mednarodnega prevoza, zavarovanja, domačega prevoza, obdelave, pakiranja in posojila.

(55)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene, kakor je določena zgoraj, je pokazala obstoj dampinga. Ugotovljena stopnja dampinga, izražena kot delež uvozne cene CIF meja Unije, je znašala skoraj 30 %.

(56)

Glede na navedeno se sklene, da se je damping pri znatnem delu indonezijskih proizvajalcev nadaljeval med obdobjem izvajanja ukrepov.

(57)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je preučilo, ali obstaja verjetnost, da se bo damping ponovil zaradi morebitnega izteka veljavnosti ukrepov, ki veljajo za Kitajsko in Indonezijo.

(58)

Da bi Komisija ugotovila, ali obstaja verjetnost, da se bo damping ponovil, če se ukrepi razveljavijo, je preučila razpoložljive informacije o razmerah izvoznikov in tržnih razmerah. Analiza je temeljila zlasti na informacijah iz vprašalnikov, ki so jih izpolnili sodelujoči proizvajalci in so bile preverjene med preveritvenimi obiski na kraju samem. Uporabljeni so bili tudi drugi viri informacij, kot so statistični podatki Eurostata o uvozu ter uradni izvozni in tržni statistični podatki iz zadevnih držav.

(59)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 26, so sodelujoči proizvajalci pomenili več kot tri četrtine kitajske proizvodnje med OPP. Ker je raven sodelovanja visoka, je bilo določeno, da je zanesljive informacije o izvozu zadevnega izdelka v Unijo med OPP mogoče pridobiti neposredno od proizvajalca izvoznika. Splošneje, podatki v zvezi s kitajskim domačim trgom so bili zbrani pri obeh preverjenih proizvajalcih.

(60)

Treba je opozoriti, da je preiskava pokazala, da se je damping kitajskih družb, ki jih zadeva ta pregled, nadaljeval na ravni, ki je znatno višja kot raven, ugotovljena v prvotni preiskavi.

(61)

Glede na podatke, ki jih je Komisija zbrala med preiskavo, prosta proizvodna zmogljivost, ki je na voljo družbam iz Kitajske, ki jih zadeva ta pregled, večkrat presega velikost trga Unije. Preiskava je pokazala, da domača potrošnja na Kitajskem verjetno ne bo znatneje absorbirala te presežne zmogljivosti.

(62)

En kitajski proizvajalec je trdil, da je po OPP nameraval znatno zmanjšati svojo proizvodno zmogljivost. Vendar pa v zvezi s tem ni bilo nobenih trdnih dokazov. Tudi če bi to teoretično privedlo do zmanjšanja kitajske proizvodne zmogljivosti, bi to kljub temu spodbudilo preostale kitajske proizvajalce k povečanju izrabe svojih prosto razpoložljivih zmogljivosti, da zapolnijo vrzel, ki bi nastala pri izvozu Kitajske.

(63)

Poleg tega bi lahko trgi drugih tretjih držav le v omejenem obsegu absorbirali večji dodatni obseg uvoza iz Kitajske. Nekaj večjih držav zadevnega izdelka ne uvaža zaradi zakonskih omejitev (med drugim Združene države Amerike, Indija, Japonska, Mehika, Južna Koreja in celoten Bližnji vzhod). Poleg tega glede na informacije, zbrane med preiskavo, ni verjetno, da bi se preostali večji trgi NC (Južna Amerika, Južna Afrika in Azija) v prihodnjih letih znatno povečali. Zato bi trg Unije ostal ključni trg za izdelek, saj je privlačen zaradi velikosti ter dobro znanih in ustaljenih kanalov za uvažanje tega izdelka.

(64)

Za konec je bilo še preučeno, ali bi bilo mogoče presežne zmogljivosti preusmeriti v proizvodnjo drugih izdelkov v zadevnih družbah. Vendar pa to ne bilo verjetno, ker preverjeni proizvajalci ne proizvajajo nobenega drugega izdelka v znatnih količinah in ker ni dokaza, da bi se drugi kitajski proizvajalci NC preprosto preusmerili v proizvodnjo drugih izdelkov.

(65)

Navedeno kaže na verjetnost, da se bo velik obseg izvoza iz Kitajske v Unijo nadaljeval, če bodo ukrepi razveljavljeni.

(66)

Komisija je ugotovila, da se je velik obseg uvoza iz Kitajske v Unijo izvajal po cenah, ki so bile nižje od cen na kitajskem domačem trgu. Prodajne cene navedenega uvoza je treba ob upoštevanju stopnje in tržnega deleža kitajskega dampinškega uvoza šteti za referenčno ceno v Uniji, saj je verjetno, da bi se drugi kitajski izvozniki, ki bi z večjimi količinami želeli vstopiti na trg, prilagodili tem nizkim cenam ter tako sodelovali pri dampingu.

(67)

Komisija je preverjene kitajske izvozne cene za tretje države primerjala s preverjenimi kitajskimi domačimi cenami, da bi dodatno preučila določanje cen kitajskih izvoznikov, če bi se ukrepi zaključili.

(68)

Ugotovljeno je bilo, da so izvozne cene za tretje države dosledno nižje od domačih cen in usklajene z izvoznimi cenami za EU, kar potrjuje vzorec dampinškega ravnanja, ki se v tem sektorju na Kitajskem zdi strukturiran.

(69)

Komisija je kitajske izvozne cene za tretje države primerjala s cenami, ki prevladujejo v Uniji, da bi ugotovila, ali bi prenehanje ukrepov spodbudilo preusmeritev izvoza v Unijo, če bi se ukrepi zaključili.

(70)

Kitajske izvozne cene za tretje države so bile na splošno usklajene z ravnjo cen v Uniji. To potrjuje, da kitajski izvozniki verjetno ne bodo preusmerili izvoza od EU na druge trge.

(71)

Ocena navedenih dejavnikov je pokazala, da so izvozniki, ki jih zadeva ta pregled, zadevni izdelek še naprej v velikem obsegu izvažali v Unijo po dampinških cenah. Kitajski izvoz v druge tretje države se prav tako izvaja po dampinških cenah, kar potrjuje strukturiran vzorec dampinškega ravnanja. Kitajske domače cene so visoke in nič ne kaže na to, da bi se v bližnji prihodnosti znižale. Velike prosto razpoložljive zmogljivosti kitajskih izvoznikov, pomanjkanje drugih primerljivo velikih trgov za takšne zmogljivosti in privlačnost trga EU tako spodbujajo kitajske proizvajalce izvoznike, da na trg Unije usmerijo še več izdelkov po dampinških cenah, če bi se ukrepi zaključili.

(72)

Ob upoštevanju navedenih podatkov in informacij se sklene, da bi se damping iz Kitajske verjetno nadaljeval ali ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati.

(73)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 42, so sodelujoči proizvajalci predstavljali manjšino indonezijske proizvodnje in zmogljivosti, zato se je uporabil člen 18.

(74)

Treba je tudi opozoriti, da je bilo v preiskavi ugotovljeno, da se je damping iz Indonezije med OPP pri nesodelujočih proizvajalcih nadaljeval.

(75)

Med pregledom je bilo ugotovljeno, da je vseh prosto razpoložljivih zmogljivosti v Indoneziji za več kot tri četrtine velikosti trga Unije. Tudi če bi sodelujočega proizvajalca izključili, bi preostale proste zmogljivosti še vedno pomenile skoraj polovico trga Unije. Glede na uradne indonezijske statistične podatke se zdi, da indonezijski proizvajalci izgubljajo tržne deleže na domačem in mednarodnem trgu zaradi agresivne cenovne politike kitajskih konkurentov. Zato je verjetno, da se bodo prosto razpoložljive zmogljivosti Indonezije v bližnji prihodnosti še povečale.

(76)

Preučilo se je, ali bi prodaja v tretje države lahko absorbirala vse prosto razpoložljive zmogljivosti v Indoneziji, vendar kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 63, trgi tretjih držav predvidoma ne bi znatno absorbirali zadevnih presežnih zmogljivosti. Preučilo se je tudi, ali bi prodaja na domačem trgu lahko absorbirala presežne zmogljivosti. Vendar pa se, kot je že bilo navedeno, glede na uradne indonezijske podatke tržni delež indonezijskih proizvajalcev na domačem trgu krči pod pritiskom kitajskega uvoza. Nazadnje se je preučila tudi možnost preusmeritve v proizvodnjo drugih podobnih izdelkov, vendar iz istih razlogov, kot so pojasnjeni v uvodni izjavi 64, ni verjetno, da bi se presežna zmogljivost lahko uporabila na takšen način.

(77)

Zato bi se ob razveljavitvi ukrepov obsežne (in vedno večje) razpoložljive zmogljivosti v Indoneziji v veliki meri usmerile v Unijo.

(78)

Cene na indonezijskem domačem trgu so višje od cen na trgu Unije, kljub vse večjemu pritisku kitajskega izvoza na indonezijskem trgu. Glede na nizke ravni cen kitajskega uvoza v Unijo za takšen precej homogen izdelek je verjetno, da bi navedene cene postale referenčna cena, ki bi se ji prilagodili indonezijski izvozniki ter tako izvajali damping, če bi ukrepi prenehali veljati. Ta utemeljitev velja za sodelujoče in nesodelujoče izvoznike.

(79)

Če bi ukrepi prenehali veljati samo za Indonezijo in ne za Kitajsko, bi bil s cenovnega vidika trg Unije za indonezijske proizvajalce še zanimivejši. Brez protidampinških dajatev bi lahko povišali cene in tako izkoristili protidampinške dajatve, ki bi jih kitajski izvozniki še vedno morali plačevati. Dodati bi bilo treba, da so v podobnem scenariju glede ravni cen in razlik v cenah med kitajskimi in indonezijskimi izvozniki, ki so bile ugotovljene v prvotni preiskavi, indonezijski izvozniki v EU izvozili znatne količine.

(80)

Končno bi bilo treba opozoriti tudi na to, da se je po uvedbi ukrepov izvoz iz Indonezije v EU dosledno zmanjševal, kar bi še okrepilo ugotovitev, da indonezijski izvozniki ne morejo ali ne želijo prodati znatnih količin na trgu EU po nedampinških cenah.

(81)

Za sodelujoča proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da so njune preverjene izvozne cene za tretje države višje od indonezijskih domačih cen.

(82)

Za nesodelujoče izvoznike med preiskavo ni bilo mogoče pridobiti ločenih podatkov. Razpoložljivi uradni indonezijski statistični podatki o povprečnih izvoznih cenah za celoten indonezijski izvoz se zdijo nenatančni v absolutnem smislu, saj so izvozne cene močno prenapihnjene. Kljub temu je iz istih statističnih podatkov mogoče sklepati, da se izvozne cene za tretje države zdijo nižje od izvoznih cen za Unijo. To bi pomenilo, da bi bil vsaj večji del indonezijskega izvoza v tretje države lahko dampinški. Vsekakor pa statistični podatki o indonezijskem izvozu kažejo na drastično zmanjšanje obsega izvoza in poudarjajo, da indonezijski izvozniki pri trenutnih ravneh cen trpijo zaradi kitajske konkurence.

(83)

Pri sodelujočem proizvajalcu so bile izvozne cene za tretje države na splošno višje od ravni cen v Uniji. Vendar razpoložljivi indonezijski statistični podatki kažejo nasprotno v zvezi s preostalimi indonezijskimi proizvajalci. To pomeni, da je večji del indonezijskih izvoznikov v tretje države izvažal po dampinških cenah.

(84)

Ta razlika med izvoznimi cenami za Unijo in izvoznimi cenami za preostanek sveta bi še bolj spodbujala indonezijske izvoznike, da izvoz preusmerijo v Unijo. Iztek ukrepov na uvoz s poreklom iz Kitajske bi potrdil to ugotovitev.

(85)

Ocena navedenih dejavnikov je pokazala, da se je izvoz iz Indonezije na trg Unije in trge tretjih držav v veliki meri izvajal po dampinških cenah, kar kaže na strukturiran vzorec dampinškega ravnanja. Obsežne prosto razpoložljive zmogljivosti indonezijskih izvoznikov, pomanjkanje drugih primerljivo velikih trgov za takšne zmogljivosti in privlačnost trga EU tako spodbujajo indonezijske proizvajalce izvoznike, da ob razveljavitvi ukrepov na trg Unije usmerijo velike količine izdelka po dampinških cenah.

(86)

Ob upoštevanju navedenih podatkov in informacij se sklene, da bi se damping iz Indonezije verjetno nadaljeval ali ponovil, če bi ukrepi prenehali veljati.

(87)

Indonezijski organi se v predpisanem roku niso odzvali na obvestilo, da se lahko člen 18 uporablja za nesodelujoče proizvajalce. Po razkritju pa so indonezijski organi in en indonezijski sodelujoči proizvajalec trdili, da dva sodelujoča indonezijska proizvajalca pomenita znaten del indonezijske industrije. Strani so trdile tudi, da je zaradi tega treba stopnjo sodelovanja za Indonezijo šteti za znatno in ne uporabiti člena 18. Poleg tega so navedene strani trdile, da niso mogle sodelovati, saj nekaj indonezijskih proizvajalcev med OPP ni izvažalo v Unijo. Na koncu se je trdilo tudi, da je treba navedene sodelujoče proizvajalce šteti kot del indonezijskega izvoza, ker en sodelujoči proizvajalec pomeni izjemno velik del indonezijskega izvoza, in da je treba za Indonezijo razveljaviti ukrepe, ker damping za to družbo ni bil ugotovljen.

(88)

Treba je pojasniti, da se člen 18 ni uporabil za sodelujoča proizvajalca, njuni podatki pa so bili med preiskavo v celoti upoštevani. V zvezi z uporabo člena 18 za preostale indonezijske proizvajalce pa so se službe Komisije zaradi pomanjkanja informacij z njihove strani morale zanesti na najboljša razpoložljiva dejstva. Treba je opozoriti, da morajo službe Komisije pri ocenjevanju verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovnega pojava dampinga pri pregledu zaradi izteka ukrepov oceniti tudi dejavnike v zvezi s stanjem celotne industrije države izvoznice, kot so domače zmogljivosti, proizvodnja in cene ter izvoz v tretje države.

(89)

Ker nesodelujoče družbe proizvajalke v Indoneziji pomenijo znaten del indonezijske industrije glede izvoza v Unijo ter proizvodnje in izvoza v tretje države, Komisija potrjuje uporabo člena 18 v zvezi z nesodelujočimi indonezijskimi proizvajalci, kot je določeno v uvodni izjavi 43.

(90)

Glede zahteve za odpravo ukrepov za indonezijski izvoz je treba opozoriti, da indonezijski organi niso predložili podatkov, ki bi spremenili ugotovitev Komisije o reprezentativnosti sodelujočega izvoznika, ki pomeni od 40 % do 60 % celotnega indonezijskega izvoza med OPP, kot je navedeno v uvodni izjavi 41. Zato se za sodelujočega proizvajalca, za katerega ni bil ugotovljen damping, ne more šteti, da je del celotnega indonezijskega izvoza. Preostali indonezijski izvoz se je izvajal po dampinških cenah, kot je navedeno v uvodni izjavi 55. Zato se potrdi ugotovitev, da se je damping iz navedenega dela indonezijskega izvoza nadaljeval. Poleg tega odsotnost nadaljevanja dampinga sama po sebi ni zadosten razlog za prekinitev protidampinških ukrepov, če je bila ugotovljena verjetnost ponovitve dampinga, kot velja v primeru tega pregleda zaradi izteka ukrepa. Zato se ne more sprejeti zahteve za prekinitev ukrepov na podlagi tega, da sodelujoči indonezijski izvoznik ni izvajal dampinga.

(91)

Indonezijski organi in en sodelujoči indonezijski proizvajalec so zahtevali popolno razkritje podatkov o celotnem indonezijskem izvozu v Unijo. Opozarja se, da je bilo treba zaradi zaščite indonezijskega proizvajalca izvoznika pred razkritjem občutljivih poslovnih podatkov navedene podatke indeksirati (glej opombo k uvodni izjavi 41). Majhnost trga in omejeno število zainteresiranih strani upravičujeta indeksacijo navedenih podatkov. Tako so razlogi za ohranjanje zaupnosti utemeljeni in se zahteva za razkritje podatkov o celotnem indonezijskem izvozu v Unijo ne more sprejeti.

(92)

Na podlagi navedenega se sklene, da bi se damping iz obeh zadevnih držav iz tega pregleda verjetno nadaljeval, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(93)

V Uniji proizvaja NC samo proizvajalec vložnik, in sicer družba Productos Aditivos S.A. Zato se je štelo, da ta družba predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(94)

Podatki o potrošnji Unije so temeljili na skupnem obsegu uvoza zadevnega izdelka v Unijo na podlagi statističnih podatkov Eurostata in na skupni preverjeni prodaji industrije Unije na trgu Unije. Ob upoštevanju, da so ti podatki izpeljani iz dveh virov in da morajo podatki o prodaji vložnika ostati zaupni, je razvoj potrošnje naveden v indeksih.

(95)

Potrošnja NC v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibala med 5 000 in 7 000 tonami. Med letoma 2005 in 2006 se je povečala za 6 %, med letoma 2006 in 2007 pa za 15 %. Med letom 2007 in OPP se je zmanjšala za 18 %.

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(96)

Komisija je preučila, ali je treba učinke dampinškega uvoza iz zadevnih držav oceniti kumulativno na podlagi meril iz člena 3(4) osnovne uredbe. Navedeni člen določa, da se učinki uvoza iz dveh ali več držav, ki so hkrati predmet protidampinških preiskav, ocenijo kumulativno samo, če se ugotovi, da (a) je stopnja dampinga, ugotovljena za uvoz iz vsake od teh držav, večja kot de minimis, kakor je opredeljen v členu 9(3) osnovne uredbe, in da obseg uvoza iz vsake od teh držav ni zanemarljiv, ter (b) kumulativna ocena učinkov uvoza ustreza konkurenčnim pogojem med uvoženimi izdelki ter konkurenčnimi pogoji med uvoženimi izdelki na eni strani in podobnimi izdelki Unije na drugi strani.

(97)

V zvezi s tem je bilo najprej ugotovljeno, da so bile stopnje dampinga, določene za vsako zadevno državo, večje kot de minimis. Poleg tega obseg dampinškega uvoza iz vsake zadevne države ni bil zanemarljiv v smislu člena 5(7) osnovne uredbe. Resnično je obseg uvoza za Kitajsko in Indonezijo med OPP pomenil 50 % potrošnje Unije. Pri izračunu obsega uvoza je bil nedampinški uvoz izključen.

(98)

Preiskava je nadalje pokazala, da so bili konkurenčni pogoji med dampinškim uvozom ter dampinškim uvozom na eni strani in podobnim izdelkom Unije na drugi strani podobni. Ugotovljeno je bilo, da sta si NC, ki ga proizvajata/prodajata zadevni državi, in NC, ki ga proizvaja/prodaja industrija Unije, ne glede na poreklo na trgu konkurenčna, saj sta si po osnovnih lastnostih podobna, z vidika uporabnika večinoma zamenljiva in se prodajata po istih distribucijskih kanalih. Cene v zvezi z uvozom iz Kitajske, za katerega veljajo ukrepi, in cene v zvezi z dampinškim uvozom iz Indonezije so bile prav tako enako visoke. Poleg tega je bilo pri primerjavi cen pri isti ravni trgovine ugotovljeno, da so te cene nelojalno nižale cene industrije Unije.

(99)

Glede na navedeno je bilo ugotovljeno, da so bila v zvezi z uvozom iz Kitajske, za katerega veljajo ukrepi, in dampinškim uvozom iz Indonezije izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe ter da je zato treba učinek tega uvoza oceniti kumulativno.

(100)

Razvoj dampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije ter njunega tržnega deleža v obravnavanem obdobju je bil naslednji:

Preglednica 2

Preglednica 3

(101)

Obseg dampinškega uvoza in njegov tržni delež sta se v obravnavanem obdobju skoraj podvojila.

(102)

Povprečna cena dampinškega uvoza iz zadevnih držav se je v obravnavanem obdobju oblikovala na naslednji način:

Preglednica 4

(103)

Podatki v preglednici 4 so bili pridobljeni iz razpoložljivih statističnih podatkov, vključno z Eurostatovimi. Splošno gibanje uvoznih cen v Unijo kaže rast do leta 2007, med OPP pa znižanje na raven, ki je pod ravnjo iz leta 2005.

(104)

Komisija je za določitev nelojalnega nižanja cen pripravila analizo na podlagi informacij, ki jih je med preiskavo predložil sodelujoči proizvajalec izvoznik na Kitajskem. Pri drugih družbah iz Kitajske in Indonezije, ki niso sodelovale v primeru, je bilo nelojalno nižanje cen določeno na podlagi podatkov Eurostata.

(105)

Način izračuna nelojalnega nižanja cen je enak kot v prvotni preiskavi. Uvozne cene proizvajalcev izvoznikov, vključno s protidampinškimi dajatvami, so se primerjale s cenami industrije Unije na podlagi tehtanih povprečij za izdelke enake kakovosti med OPP. Cene industrije Unije so se prilagodile na raven cene franko tovarna in se primerjale z uvoznimi cenami CIF meja Unije, pri čemer so se dodale protidampinške dajatve in carine. Cene so se primerjale na isti ravni trgovine po morebitni ustrezni prilagoditvi ter odbitku rabatov in popustov.

Preglednica 5

(106)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe preučila vse ustrezne gospodarske dejavnike in indekse, pri čemer je upoštevala stanje industrije Unije od leta 2005 do OPP.

(107)

Zaradi spoštovanja zaupnih poslovnih podatkov je bilo treba informacije v zvezi z industrijo Unije predstaviti v indeksirani obliki.

(108)

Proizvodnja industrije Unije se je med letom 2005 in OPP zmanjšala za 13 %. Ker je proizvodna zmogljivost v istem obdobju ostala nespremenjena, se je izkoriščenost zmogljivosti sorazmerno s proizvodnjo zmanjšala za 10 %.

Preglednica 6

(109)

Podatki v preglednici 7 prikazujejo jasno zmanjšanje obsega prodaje za industrijo Unije. Ta položaj poslabšuje še dejstvo, da se je celotna potrošnja v istem obdobju povečala za 3 %, kot prikazuje preglednica 1. Tržni delež industrije Unije se je drastično zmanjšal med letom 2005 in OPP. To je v nasprotju z nenehno rastočimi tržnimi deleži skupnega dampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije med obravnavanim obdobjem (glej uvodno izjavo 100). Industrija Unije je zaradi zmanjšanja obsega povišala prodajne cene na enoto. Gledano v celoti je industrija Unije kljub povišanju cen na enoto še vedno ustvarila izgubo pri prodaji NC med OPP.

Preglednica 7

(110)

Zaloge proizvajalca Unije so med letom 2005 in OPP znatno nihale, pri čemer so se v obravnavanem obdobju zmanjšale skoraj za polovico.

Preglednica 8

(111)

Dobičkonosnost industrije Unije je kljub splošnemu rahlemu izboljšanju dosledno ostajala negativna v celotnem obravnavanem obdobju.

(112)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je v obravnavanem obdobju znižala za 19 %. Produktivnost na zaposlenega (določena na podlagi števila proizvedenih ton, deljenega s številom zaposlenih) se je povečala. Povprečni stroški zaposlovanja na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povišali za 5 %.

Preglednica 9

(113)

Naložbe so se med obravnavanim obdobjem znižale skoraj za polovico, kar izraža splošno negativno stanje proizvajalca Unije. Stopnja donosnosti naložb, izražena kot razmerje med neto dobičkom edinega proizvajalca Unije in bruto knjigovodsko vrednostjo njegovih osnovnih sredstev, kaže gibanje dobičkonosnosti. V obravnavanem obdobju je donosnost naložb močno padla, in sicer za skoraj 80 %.

Preglednica 10

(114)

Denarni tok industrije Unije je bilo mogoče oceniti samo glede na celotno dejavnost industrije Unije. V letu 2005 je ostal rahlo pozitiven, vendar se je v nadaljevanju poslabšal in je postal negativen za preostanek obravnavanega obdobja. Za industrijo Unije je bilo zaradi izgub, ki jih je utrpela v obravnavanem obdobju, oteženo tudi zbiranje kapitala.

(115)

Damping iz obeh zadevnih držav se je med OPP nadaljeval, razen pri sodelujočem indonezijskem proizvajalcu izvozniku. Glede na celotni obseg izvoza in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav tega vpliva ni mogoče šteti za zanemarljivega.

(116)

Protidampinški ukrepi na uvoz NC s poreklom iz Kitajske in Indonezije so bili uvedeni marca 2004. V tem obdobju se je položaj proizvajalcev Unije, kakor je bil predstavljen zgoraj, popravil le delno.

(117)

Prisotnost poceni uvoza iz Kitajske in Indonezije se je na trgu Unije znatno povečala. Nekateri kazalniki škode za industrijo Unije kažejo znake okrevanja, drugi pa negativen razvoj.

(118)

Ob upoštevanju splošnega poslabšanja položaja edinega proizvajalca Unije in razsežnosti dampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije ter ugotovljenega znatnega nelojalnega nižanja cen se šteje, da je industrija Unije utrpela znatno škodo.

(119)

Kot je bilo pojasnjeno v uvodni izjavi 100, sta se skupni obseg in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju skoraj podvojila. Za obe zadevni državi je bilo ugotovljeno tudi znatno nelojalno nižanje cen. Ob upoštevanju jasnega časovnega sovpadanja poslabšanja položaja industrije Unije in znatnega povečanja skupnega dampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije je ta uvoz povzročil škodo industriji Unije. Z dampinškim uvozom iz Kitajske in Indonezije se je povečal prodor tega uvoza na trg EU, prevzeti pa so bili tudi znatni tržni deleži, ki so pred tem pripadali proizvajalcu Unije.

(120)

Poleg dampinškega uvoza je Komisija preučila, ali bi lahko kateri koli drugi znani dejavniki povzročili nadaljevanje škode, ki jo je utrpel proizvajalec Unije, da bi zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili kateri koli od teh dejavnikov, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(121)

Obseg nedampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije se je v obravnavanem obdobju nenehno zmanjševal. Ustrezne cene tega uvoza so bile dosledno višje kot cene dampinškega uvoza. Na podlagi tega nedampinški uvoz iz Kitajske in Indonezije ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(122)

Izvoz proizvajalca Unije zunaj EU je pomenil manj kot 25 % njegove celotne prodaje. V nasprotju s prodajo v Uniji se je dobičkonosnost izvoza v obravnavanem obdobju izboljšala in tako ni mogla prispevati k škodi, ki jo je utrpela industrija Unije.

(123)

Nihanja cen surovin za NC so morebiti negativno vplivala na uspešnost industrije Unije. Vendar ta dejavnik ne zadostuje za prekinitev vzročne zveze med škodo, ki jo je utrpela industrija, in dampinškim uvozom. Spremembe cen surovin bi morale na dampinški uvoz vplivati v podobnem razmerju kot na stroške proizvajalca Unije, saj so tesno povezane s cenami nafte in sečnine.

(124)

Spremembe v vzorcih potrošnje zaradi pojava novih izdelkov na trgu niso opazneje vplivale na potrošnjo NC. Zdi se, da ti novi izdelki in NC niso neposredno zamenljivi.

(125)

Na podlagi tega se sklene, da je dampinški uvoz iz Kitajske in Indonezije povzročil znatno škodo industriji Unije in da noben drug dejavnik ni prekinil te vzročne zveze.

(126)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bil ocenjen uvoz iz držav, ki se pregleduje, da se ugotovi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(127)

V zvezi z mogočim učinkom izteka veljavnih ukrepov na industrijo Unije so bili preučeni naslednji dejavniki v skladu z navedenimi elementi v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja dampinga.

(128)

Kot je bilo ugotovljeno v uvodni izjavi 40, se izvoz iz Kitajske pri izvoznikih, ki jih zadeva ta pregled, še naprej izvaja po dampinških cenah. Tudi kitajski izvoz v druge tretje države se zdi dampinški, kar kaže na strukturiran vzorec dampinškega ravnanja.

(129)

Analiza razpoložljivih zmogljivosti na Kitajskem je pokazala, da prosta razpoložljiva proizvodna zmogljivost družb iz Kitajske, ki jih zadeva ta pregled, večkrat presega velikost trga Unije (glej uvodno izjavo 61). Trgi drugih tretjih držav bi lahko večje dodatne količine uvoza iz Kitajske absorbirali le v omejenem obsegu (glej uvodno izjavo 63). Navedeno zato spodbuja kitajske proizvajalce izvoznike, da na trg Unije usmerijo velike količine izvoza po dampinških cenah, če bi se ukrepe razveljavilo (glej uvodno izjavo 65).

(130)

Ugotovljene znatne ravni dampinga in nelojalno nižanje cen kažejo na to, da bi se navedeni obseg izvoza v Unijo izvajal po dampinških cenah, ki bi bile znatno nižje od cen in stroškov proizvajalca Unije.

(131)

Skupni učinek takšnega obsega in cen bi kot tak lahko povzročil poslabšanje že tako negotovega položaja industrije Unije. Takšen scenarij bi najverjetneje povzročil nadaljnje nižanje cen in/ali zmanjšanje proizvodnje in prodaje industrije Unije. Finančni položaj industrije Unije bi se dodatno poslabšal, kar bi povzročilo še večjo škodo. Verjetno je, da bi takšen razvoj dogodkov povzročil propad edinega proizvajalca Unije.

(132)

Preiskava je pokazala, da se je damping iz Indonezije med OPP nadaljeval. Med preiskavo je bilo ugotovljeno tudi, da vse prosto razpoložljive zmogljivosti v Indoneziji pomenijo več kot tri četrtine velikosti trga Unije in da se bodo v bližnji prihodnosti verjetno še dodatno povečale (glej uvodno izjavo 75). Ker nič ne kaže, da bi drugi tretji trgi ali domači trg lahko absorbirali te presežne zmogljivosti, lahko pride do povečanega izvoza v Unijo po nižji ceni, če bi ukrepi prenehali veljati.

(133)

Kot v primeru Kitajske, ugotovljena visoka stopnja dampinga in nelojalno nižanje cen kažeta, da bi se izvoz iz Indonezije v Unijo izvajal po dampinških cenah, znatno nižjih od cen in stroškov proizvajalca Unije. Podobno bi lahko skupni učinek takšnega obsega in cen povzročil nadaljnje poslabšanje že tako negotovega položaja proizvajalcev Unije in bi verjetno povzročil propad edinega proizvajalca Unije. Kot v primeru Kitajske se zdi tudi indonezijski izvoz v druge tretje države dampinški, ker so izvozne cene nižje od izvoznih cen za Evropsko unijo, kar prav tako kaže strukturiran vzorec dampinškega ravnanja.

(134)

Industrija Unije že več let trpi škodo zaradi učinkov dampinškega uvoza in je trenutno še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(135)

Kot je bilo ugotovljeno, je preiskava pokazala, da se je škoda, ki jo je utrpela Unija, med OPP nadaljevala. Nadaljevanje škode je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe samo po sebi dober kazalnik, da se bo škoda verjetno nadaljevala v prihodnosti, kar pomeni, da je treba ukrepe ohraniti.

(136)

Ugotovitve v zvezi z uvozom kažejo, da se bo obsežen uvoz po dampinških cenah verjetno nadaljeval in da bo pritisk na cene verjetno zaostril konkurenco med dampinškim uvozom in NC, proizvedenim v Uniji. V preiskavi ni bil odkrit noben dejavnik, ki bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in škodo, ki bi jo utrpela industrija Unije.

(137)

Položaj industrije Unije bi se ob ukinitvi ukrepov poslabšal, obstoj edinega proizvajalca Unije pa bi bil ogrožen.

(138)

Zato se sklene, da zaradi dampinškega uvoza iz Kitajske in Indonezije obstaja očitna verjetnost nadaljevanja škode za industrijo Unije.

(139)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi vložnika proizvajalca Unije, uvoznikov, dobaviteljev in uporabnikov.

(140)

V zvezi z edinim proizvajalcem Unije je treba opozoriti, da njegov položaj, v katerem ustvarja izgubo, izhaja iz težav, nastalih zaradi konkuriranja poceni dampinškemu uvozu, ki je že na začetku obravnavanega obdobja imel znaten tržni delež, med navedenim obdobjem pa se je še bistveno povečal.

(141)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo proizvajalcu Unije, ki bi lahko vsaj povečal obseg in morda povišal prodajno ceno ter tako ustvaril potrebno stopnjo donosa, kar bi mu omogočilo nadaljnje naložbe v proizvodne obrate. Nasprotno bi ukinitev ukrepov zaustavila okrevanje ter privedla do nadaljevanja in celo povečanja škode, ki jo je utrpel proizvajalec Unije. Delovanje proizvajalca Unije bi bilo resno ogroženo, posledično bi lahko celo propadel, s tem pa bi se zmanjšali ponudba in konkurenca na trgu.

(142)

Na začetku postopka je bil dvajsetim nepovezanim uvoznikom poslan vprašalnik. Trije so odgovorili, da na trgu zadevnega izdelka ne delujejo več. Dva druga uvoznika sta odgovorila na vprašalnik. Sodelujoči nepovezani uvozniki so pomenili 7 % skupnega uvoza zadevnega izdelka.

(143)

Preiskava je pokazala, da je raznolikost dobaviteljev NC bistvenega pomena. Uvozniki se morajo zaradi kakovosti in varnosti preskrbe s hrano zanašati na azijske in evropske dobavitelje.

(144)

Na začetku postopka je Komisija poslala vprašalnik trinajstim morebitnim uporabnikom, vendar sta nanj odgovorila samo dva.

(145)

Glavni uporabniki zadevnega izdelka v Uniji so v živilski industriji, industriji pijač in farmacevtski industriji. Povpraševanje po zadevnem izdelku je zato odvisno od položaja teh industrij.

(146)

Pri uporabnikih, ki sta se odzvala na vprašalnik, je bila opazna precejšnja stopnja dobička pri izdelkih na koncu proizvodne verige, za katere se uporablja NC. Učinki protidampinških dajatev na njune skupne stroške so bili tako majhni (manj kot 1 %), da obstoječi ukrepi nanje niso nesorazmerno vplivali.

(147)

Komisija je vprašalnik poslala osmim morebitnim dobaviteljem, vendar nanj ni prejela nobenega odgovora. Glede na razpoložljive informacije se zdi, da je njihova dejavnost, povezana z NC, večinoma zanemarljiva. Vsekakor ima lahko nadaljnje propadanje edinega proizvajalca Unije nekatere negativne, čeprav omejene posledice za njegove dobavitelje surovin. Zato je razumno domnevati, da bi ukrepi koristili tudi dobaviteljem, saj bi pomagali ohraniti eno od njihovih strank.

(148)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških ukrepov.

(149)

Glede na zgornje sklepne ugotovitve je treba ukrepe, ki veljajo za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Kitajske in Indonezije, ohraniti –