21.7.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 188/1

(1)

Komisija je z odločitvijo C(2009) 5260 z dne 30. junija 2009 v zadevi C 17/09 (3) (v nadaljnjem besedilu: odločitev o sprožitvi postopka) za določeno obdobje odobrila kapitalsko injekcijo in ukrep pomoči dežele Baden-Württemberg in drugih oseb javnega prava v korist Landesbank Baden-Württemberg (v nadaljnjem besedilu: LBBW ali banka). Hkrati je Komisija v navedeni odločitvi izrazila svoje pomisleke, ali je ukrep pomoči glede vrednotenja in porazdelitve bremena združljiv s predpisi EU o državni pomoči, in sprožila formalni postopek preiskave.

(2)

Odločitev o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (4). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo svoje pripombe. Komisija od zainteresiranih strani ni prejela pripomb.

(3)

Pri vprašanjih metode za vrednotenje sredstev v okviru ukrepa pomoči so Komisiji strokovno podporo zagotovili zunanji izvedenci (Duff & Phelps, profesor Wim Schoutens), s katerimi sodeluje pogodbeno, in strokovnjaki Evropske centralne banke (ECB).

(4)

Nemčija je 9. oktobra 2009 predložila Komisiji načrt prestrukturiranja za LBBW, ki je bil večkrat dopolnjen z nadaljnjimi informacijami. Zadnje podrobnosti so bile posredovane 3. decembra 2009.

(5)

Med Komisijo in Nemčijo je prišlo do vrste srečanj, izmenjave elektronske pošte in telefonskih konferenc.

(6)

Nemčija je 3. decembra 2009 dala več obljub glede izvajanja načrta prestrukturiranja.

(7)

LBBW je nemška deželna banka. Imetniki deležev v banki so dežela Baden-Württemberg s približno 35,5 %, združenje hranilnic Sparkassenverband Baden-Württemberg s približno 40,5 %, mesto Stuttgart s skoraj 19 % in deželna kreditna banka Landeskreditbank Baden-Württemberg s skoraj 5 %. Vsi imetniki deležev so bodisi osebe javnega prava bodisi ustanove v državni lasti.

(8)

LBBW je ena redkih vertikalno integriranih deželnih bank. LBBW in njene hčerinske družbe poslujejo predvsem s srednje velikimi podjetji (malimi in srednje velikimi ter večjimi podjetji) in posamezniki. LBBW zagotavlja storitve zasebnega bančništva in je mestna hranilnica v mestnem okraju Stuttgart. Med njenimi področji poslovanja sta tudi financiranje nepremičnin in poslovanje na kapitalskih trgih. Banka poleg tega ponuja storitve in produkte za hranilnice.

(9)

Konec junija 2009 je bilančna vsota LBBW znašala 448 milijard EUR. LBBW na nobenem od notranjih trgov, na katerih je dejavna, nima tržnega deleža, ki bi presegal [> 4] (5) %. Lokalno, to je v glavnih regijah, so tržni deleži nekoliko večji. Pri poslovanju z gospodarskimi družbami dosegajo [< 15] % v Baden-Württembergu, [< 10] % na Saškem in [< 5] % v Porenju-Pfalškem. V zasebnem bančništvu znašajo tržni deleži LBBW [< 7] % v Baden-Württembergu, [< 2] % na Saškem in [< 1] % v Porenju-Pfalškem. Tržni delež LBBW pri poslovanju na kapitalskih trgih je v Nemčiji in tudi drugod po Evropi neznaten.

(10)

Banki sta bila odobrena dva ukrepa pomoči: injekcija temeljnega kapitala v znesku 5 milijard EUR in ukrep pomoči s prevzemom jamstev v znesku, ki je presegal 12,7 milijarde EUR, za dva portfelja strukturiranih vrednostnih papirjev v vrednosti 35 milijard EUR (6). Vsi imetniki deležev so v skladu z velikostjo svojega deleža sodelovali v kapitalski injekciji in posredno v ukrepu pomoči.

(11)

Kapitalska injekcija je bila v obliki sorazmernega povečanja osnovnega kapitala, pri čemer je imelo izplačilo dividend za novi osnovni kapital prednost pred izplačilom dividend za obstoječi osnovni kapital. Banka plača nadomestilo v višini 10 % zagotovljenega kapitala. Načrtuje, da bo kapital od leta 2013 vrnila v petih tranšah na leto.

(12)

Ukrep pomoči je bil odobren v obliki jamstev, ki LBBW ščitijo pred izgubami in znižujejo regulatorni kapital za strukturirane vrednostne papirje. Jamstva so zagotovljena za dva različna portfelja.

Prvi portfelj, t.i. portfelj ABS, vključuje strukturirane produkte v vrednosti 17,7 milijarde EUR, ki jih upravlja neposredno banka. Za portfelj ABS prevzame LBBW prvo izgubo v višini 1,9 milijarde EUR, dežela Baden-Württemberg pa jamči za drugo izgubo do višine 6,7 milijarde EUR. Po podatkih Nemčije je dejanska gospodarska vrednost portfelja 31. marca 2009 znašala [15–16] milijard EUR, tržna vrednost pa 10,137 milijarde EUR (7). Učinek jamstva na razbremenitev kapitala je znašal [1–2] milijardi EUR.

Drugi portfelj, t.i. portfelj SEALINK, se nanaša na posojilo v višini 8,75 milijarde EUR, odobreno družbi s posebnim namenom, ki upravlja portfelj s strukturiranimi produkti. Prva izguba pri portfelju SEALINK znaša 2,75 milijarde EUR. Pokrita je z jamstvom Svobodne dežele Saške, ki je bilo dogovorjeno med pogajanji, ko je LBBW prevzela SachsenLB (8). Dežela Baden-Württemberg je prevzela drugo izgubo v višini 6 milijard EUR, tako da za LBBW ni nadaljnjih tveganj glede izgube. Po podatkih Nemčije je dejanska gospodarska vrednost portfelja 31. marca 2009 znašala [12–13] milijard EUR, tržna vrednost pa 8,006 milijarde EUR. Učinek jamstva na razbremenitev kapitala je znašal [2,5–3,5] milijarde EUR.

(13)

Skupna tržna vrednost obeh portfeljev je 18,143 milijarde EUR, njuna dejanska gospodarska vrednost pa [27–29] milijard EUR.

(14)

Jamstvo je bilo zagotovljeno za nedoločen čas in ga LBBW lahko ukine. LBBW se je zavezala k plačilu začetne premije na podlagi kapitalskega učinka pomoči v višini 4,4 milijarde EUR, na katerega se zaračuna 7-odstotna obrestna mera. Premija za prvo leto znaša 308 milijonov EUR, v naslednjih letih pa se bo zniževala sorazmerno zajamčenemu znesku in v skladu s proučitvijo med postopkom prestrukturiranja.

(15)

Nemčija je sklenila, da bo povračilo za jamstvo prilagajala kot sledi. LBBW plača 336 milijonov EUR na leto z veljavnostjo za nazaj. S tem se prvotno predvideno povračilo v prvem letu poviša za 28 milijonov EUR. To povračilo temelji na dveh različnih obrestnih merah: 6,25 % na kapitalski učinek pomoči in 10 % na del zajamčene vrednosti, ki presega dejansko gospodarsko vrednost obeh portfeljev. Kapitalski učinek pomoči je bil popravljen na 4,476 milijarde EUR.

(16)

Dokapitalizacija je bila nujna, da bi ublažili hude izgube v letu 2008 in pokrili večjo potrebo po kapitalu. Razbremenitev je bila potrebna, ker so popravki vrednosti za velike portfelje strukturiranih vrednostnih papirjev strmo povečali potrebo po lastnem kapitalu in v drugem četrtletju leta 2009 ni bilo več mogoče izpolniti zahtev po regulatornem kapitalu.

(17)

Načrt prestrukturiranja predvideva velike spremembe poslovnega modela LBBW. Podlagi zanje sta jasna usmerjenost na regionalno osnovno dejavnost LBBW ter osredotočenje na trge in stranke, za katere se pričakujejo višja stopnja penetracije in precejšnji učinki navzkrižne prodaje. Zmanjšal se bo obseg dejavnosti na kapitalskih trgih in poslovanja za svoj račun. LBBW naj bi se iz skupine za finančne storitve, usmerjene v kapitalske trge in stranke, ki ponuja celovit razpon storitev in produktov, spremenila v poslovno banko, ki je jasno osredotočena na srednje velike gospodarske družbe in zasebnike ter svojim strankam, tako podjetjem kot hranilniškim komitentom, zagotavlja vrsto storitev podjetniškega financiranja in finančnega svetovanja ter izbranih produktov v investicijskem bančništvu. Kar zadeva geografsko navzočnost, se bo LBBW umaknila iz tujine oziroma bo svojo navzočnost v tujini zmanjšala in se osredotočila na nekaj glavnih regij v Nemčiji.

(18)

Vodilna misel, na kateri temelji prestrukturiranje, je:

(19)

Prestrukturirana LBBW bo poslovala na petih osnovnih poslovnih področjih: gospodarske družbe I (srednje velika podjetja in gospodarske družbe II (velika podjetja)), maloprodaja (zasebniki), hranilnice, nepremičnine (financiranje nepremičnin) in finančni trgi (kapitalski trg). Poleg tega bo LBBW tudi v prihodnje ponujala storitve za podjetja, predvsem transakcijsko bančništvo, zakladništvo in poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, ter nekatere produkte za hranilnice. Dejavnost in navzočnost LBBW v tujini naj bi se močno zmanjšali in banka bo poslovno dejavnost osredotočila na tri glavne regionalne trge, in sicer Baden-Württemberg, Porenje-Pfalško in Saško, na katerih je dejavna zaradi združitev deželnih bank v preteklosti.

(20)

Prestrukturiranje bo – ne glede na zmerno rast, predvideno v sedanjem načrtu – močno vplivalo na bilančno vsoto in izkaz poslovnega izida LBBW, in sicer ne le glede njune sestave, temveč tudi glede celotne vrednosti. Bilančna vsota banke in tvegana sredstva (RWA) se bodo v primerjavi z letom 2008 z ukinjanjem nestrateških dejavnosti in prodajo pridruženih družb do leta 2013 znižali predvidoma za [25–30] % oziroma [30–35] %. V primerjavi s podatki ob koncu leta 2008 se bo po popolni ukinitvi navedenih poslovnih področij bilančna vsota znižala za 182 milijard EUR oziroma približno 41 %, tvegana sredstva pa za [80–90] milijard EUR oziroma [45–50] %. Približno [35–45] % znižanja bilančne vsote oziroma več kot 50 % znižanja tveganih sredstev je mogoče pripisati prenehanju poslovanja s kreditnimi nadomestki (ki je bilo v precejšnji meri predmet ukrepa pomoči). Preostala osnovna poslovna področja se bodo zmanjšala za od 25 do 40 %.

(21)

LBBW bo predvsem ukinila poslovanje s kreditnimi nadomestki, odprodala pridružene družbe, zaprla večji del hčerinskih družb v tujini in predstavništev, opustila celotne linije produktov, ki so del sedanjega poslovanja z gospodarskimi družbami, ukinila posredovanje pri poslovanju s hipotekarnimi posojili, opustila strateško poslovanje za svoj račun in se izogibala kompleksnejšim dejavnostim na finančnih trgih, omejila financiranje nepremičnin na nekaj regij in izbranih vrst objektov ter se pri poslovanju z velikimi strankami osredotočila na sosednje države Nemčije (9).

(22)

Večina dejavnosti LBBW je del njene osnovne dejavnosti. Pridružene in hčerinske družbe skupaj obsegajo le približno [6–8] % celotnih tveganih sredstev banke. LBBW se je strinjala glede precejšnjih posegov v njen portfelj pridruženih družb. Knjigovodska vrednost vseh pridruženih družb, ki naj bi jih odprodala med prestrukturiranjem, znaša približno 4,5 milijarde EUR (stanje 31. decembra 2008), kar presega 50 % skupne knjigovodske vrednosti pridruženih in hčerinskih družb banke.

(23)

Precejšnji delež načrtovanih odprodaj zadeva osnovno dejavnost banke, in sicer udeležbe v podjetjih skupine S-Finanzgruppe (10):

(24)

Med prestrukturiranjem bo LBBW sedanje število zaposlenih v matični banki z 10 000 zmanjšala za približno 2 500 (vsakič ekvivalent polnega delovnega časa). Izhajala bo iz izhodišča, da prestrukturiranje ni namenjeno le zniževanju upravnih stroškov, temveč tudi stabilizaciji donosov, saj bodo opuščene panoge, ki so bolj volatilne.

(25)

Cilj prestrukturiranja je bolj preprosta in pregledna struktura podjetja, v kateri je za upravljanje LBBW potrebnih manj virov. Potreba po upravljanju tveganj in finančnem nadzoru se bo zmanjšala, saj se bo LBBW odpovedala celotnim panogam in linijam produktov, poleg tega pa bo zmanjšala navzočnost v tujini ter odprodala hčerinske in pridružene družbe.

(26)

Obstoječi obseg poslovanje bo zmanjšan, storitve za hranilnice pa naj bi jasneje ločili od drugih poslovnih področij, tako da bo mogoče rezultate pregledneje evidentirati. Sredstva iz poslovanja s kreditnimi nadomestki, ki naj bi ga postopno ukinili, bodo prenesena na enoto za notranje prestrukturiranje) in upravljana ločeno.

(27)

S prestrukturiranjem so povezane tudi bistvene spremembe obstoječe strukture upravljanja banke. Prvič, spremenjeno bo sklicevanje na javno naročilo, navedeno v zakonu o Landesbank Baden-Württemberg, da bi poudarili, da bo LBBW vse posle vodila po gospodarskih merilih. To načelo bo tudi sestavni del statuta, poslovne politike in notranjih postopkov LBBW. Da bi poudarili, da je LBBW ne glede na javnega lastnika upravljana kot zasebno gospodarsko podjetje, se bo iz osebe javnega prava preoblikovala v delniško družbo. Ta sprememba pravne oblike bo izpeljana tako, da se dokončno preoblikovanje v delniško družbo zagotovi najpozneje do decembra 2013. Poleg tega bodo do konca leta 2010 uvedeni bistveni vidiki prostovoljnega nemškega kodeksa upravljanja družb.

(28)

Drugič, funkcije organov po statutu, kot so generalna skupščina ali skupščina lastnikov, nadzorni svet in uprava, bodo na novo opredeljene, da bi tako dosegli jasnejšo delitev nalog in večjo preglednost. Pristojnosti generalne skupščine ali skupščine lastnikov bodo omejene na značilne naloge generalne skupščine v skladu s pravom gospodarskih družb, predvsem na pravice do obveščanja in odločanje o uporabi dobička. Obsežnejše pristojnosti, ki to presegajo in bi omogočile neprimeren vpliv na poslovanje, bodo ukinjene. Drugače kot doslej bo za funkcije nadzora in kontrole uprave izključno pristojen nadzorni svet. Njegov vpliv na odločitve poslovodstva bo omejen na primere, v katerih je potreben poseg v skladu z nemškim pravom gospodarskih družb ali zakonom o bančništvu (KWG). Za vsakodnevno operativno poslovanje je nedvomno odgovorna uprava, kar zmanjšuje možnost neprimernega vplivanja lastnikov ali njihovih zastopnikov.

(29)

Tu so še drugi mehanizmi, ki zmanjšujejo možnosti (političnega) vpliva in zagotavljajo, da bo banka vodena izključno po gospodarskih merilih. Skladno z zgoraj navedenim kodeksom upravljanja družb bo polovica sedežev v nadzornem svetu, ki pripadajo imetnikom deležev LBBW ter jih danes zasedajo le predstavniki lastnikov in delojemalcev, pripadla neodvisnim strokovnjakom. Vsi člani nadzornega sveta bodo morali opraviti preizkus primernosti, ki ga je za potencialne člane nadzornega sveta pred kratkim predpisal nadzorni organ za banke. Med prestrukturiranjem do konca leta 2013 bo mesto predsednika nadzornega sveta zasedal neodvisni član. Obstoječi odbori nadzornega sveta bodo v skladu z načeli najboljšega upravljanja za banke preoblikovani v odbor za tveganja in odbor za revizijo/bilanco. Upoštevne zahteve glede kvalifikacij članov v teh odborih naj bi zagotovile, da lahko oba odbora optimalno opravljata svoje naloge.

(30)

LBBW je predložila načrt dobičkov in izgub, vključno z ocenami donosnosti lastnega kapitala (RoE) in analizami občutljivosti na podlagi realističnega in pesimističnega scenarija. Na podlagi napovedi dobičkov in izgub bo LBBW v letu 2009 utrpela dodatno izgubo v višini [2] milijard EUR, v letih 2010 in 2011 bo dosegla prag rentabilnosti (pri […]) in v letu 2013 dobiček, ki bo znašal približno […] milijard EUR. Donosnost lastnega kapitala bo leta 2009 negativna, od leta 2010 do leta 2012 se bo počasi povečevala in leta 2013 bo prvič dvomestna ([10–12] %). Delež temeljnega kapitala bo za leti 2009 in 2010 znašal približno […] % ter se bo zaradi znatnega zmanjševanja tveganih sredstev postopoma povečal na [9–10] %, tako da bo LBBW lahko po letu 2013 vrnila državno pomoč.

(31)

Najpomembnejše številke in kazalniki načrta prestrukturiranja so povzeti v naslednji tabeli:

(32)

Po osnovnem scenariju bo leto 2009 slej ko prej težko leto, bruto domači proizvod (BDP) pa se bo zmanjševal zaradi trdovratne finančne krize. Od leta 2010 dalje se pričakuje postopno okrevanje, tako da bi se lahko položaj na finančnih trgih in v gospodarstvu popolnoma normaliziral. LBBW izhaja iz dejstva, da bo nemški BDP v letu 2009 padel za 6,2 % in v letu 2010 zrasel za 1 %; potem do leta 2013 pričakuje postopno rast BDP za 2,5 %. Domneva se, da bo brezposelnost v letu 2010 dosegla vrhunec z 9,8 %, v letu 2011 bo ostala visoka, potem pa v letu 2013 padla na 8,3 %. LBBW poleg tega računa na nizko, rahlo rastočo inflacijo, ki bo ostala precej za inflacijskimi cilji ECB. Kljub ekspanzivni denarni politiki centralnih bank in precejšnjemu povečevanju proračunskih primanjkljajev se predvideva, da bo inflacija vpričo realne rasti, ki bo pod zmožnostmi, nizka.

(33)

Na podlagi teh predpostavk LBBW pričakuje naslednje vplive na svojo osnovno dejavnost. Donosi v zasebnem bančništvu, ki temeljijo predvsem na poslovanju z vrednostnimi papirji, bodo še naprej zmerni. Provizije bi se lahko znatno zmanjšale in predvidoma ne bodo tako hitro zrasle, saj se bodo zasebniki verjetno odločali za druge oblike naložb, predvsem za depozite. Tudi nove zakonske zahteve in visoka stopnja preglednosti produktov bodo po vsej verjetnosti še bolj povečevali pritisk na marže. Nasprotno se pričakuje, da se bo povečal dobiček iz poslovanja z gospodarskimi družbami, predvsem srednje velikimi podjetji. Zaradi delnega umika domačih in mednarodnih tekmecev vidi LBBW tudi možnosti, da se razvije kot matična banka srednje velikih podjetij in na tem področju leta 2010 pričakuje rastoče povpraševanje. Poleg tega LBBW izhaja iz dejstva, da se bodo donosi dodatno izboljšali z navzkrižno prodajo, predvsem s prodajo hedging instrumentov za kritje tveganj v zvezi z obrestmi, valutami in borznim blagom.

(34)

Glede poslovanja z velikimi strankami LBBW srednjeročno pričakuje rastoče povpraševanje po posojilih, klasičnih produktih lastnega in zunanjega kapitala, pa tudi bilančnih prestrukturiranjih. LBBW ima pri poslovanju na finančnih trgih trenutno dobiček od enkratnih učinkov in izredno ugodnih pogojev financiranja, ki so posledica velikih količin denarja, ki jih je pod ugodnimi pogoji zagotovila Evropska centralna banka. Vendar pa LBBW srednjeročno izhaja iz dejstva, da se bo obseg trga ob normalizaciji volatilnosti na finančnih trgih in gospodarskega razvoja spet pozitivno razvijal. Konkretno računa na zmerno rast strukturiranih produktov kapitalskega trga in njegovo širšo uveljavitev.

(35)

Glede na ta pričakovanja naj bi se zmanjšala odvisnost LBBW od oportunističnega poslovanja, delež stabilnejših virov dohodka pa naj bi se povečal. Zmanjšali naj bi tržna tveganja, donose iz poslovanja za svoj račun pa nadomestili s prihodki od provizij. Doslej relativno visoka koncentracija kreditnega tveganja je že bila zmanjšana in se bo še naprej zmanjševala.

(36)

Po pesimističnem scenariju, v katerem so tvegana sredstva za leta 2011, 2012 in 2013 določena več kot 10 % višje kot v osnovnem scenariju, bi bili kapitalski deleži precej manjši kot po realističnem scenariju. Kljub temu bi banka še vedno izpolnjevala zahteve glede regulatornega kapitala, saj delež temeljnega kapitala nikoli ne bi padel pod 7 %, skupni delež lastnega kapitala v vsakem letu pa bi znašal vsaj 10 %. Ko so se ugotavljale pričakovane izgube iz kreditnega poslovanja s podjetji, je banka dodatno testirala izjemne situacije, saj bi lahko upad svetovne trgovine to področje zaradi izvozne naravnanosti strank na njihove glavne trge še posebej prizadel. Čeprav bi se kapitalski deleži dalje poslabševali, bi imela banka še vedno dovolj kapitalskih rezerv.

(37)

LBBW ima raznolik splet financiranja. Financira se predvsem prek (i) hranilnic in drugih finančnih institutov, ii) zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev ter (iii) obveznosti svojih strank. Banka zaradi načrta prestrukturiranja ne bo imela ponovno težav s financiranjem. Tudi financiranje iz obveznic, za katere jamči država in bodo zapadle leta 2015, v skladu z načrtom ne bo ustvarilo finančne vrzeli, saj bodo sredstva, ki so podlaga teh obveznic, postopoma ukinjena. Banka ima na voljo precejšen vir upravičenih sredstev pri centralni banki, po katerih lahko poseže, če bi imela likvidnostne težave. Poleg tega na podlagi analiz in testiranj izjemnih situacij, interno opravljenih zaradi upravljanja likvidnosti, izhaja, da bi banka lahko celo ob neugodnih pogojih brez likvidnostnih težav obvladala nadaljnji upad bonitetne ocene.

(38)

Nemčija je zagotovila, da bo LBBW uresničila načrt prestrukturiranja, ter poslala naslednja zagotovila (v zvezi z zmanjšanjem bilančne vsote in portfeljem tveganih sredstev ter odprodajami) in zaveze glede ravnanj:

Zvezna vlada in LBBW s tem zagotavljata naslednje strukturne ukrepe za prestrukturiranje LBBW:

[…]

Zvezna vlada in LBBW zagotavljata, da se bo LBBW držala naslednjih zavez glede ravnanj:

Zagotovila glede upravljanja družbe

Druga zagotovila

(39)

Nemčija prosi za odobritev načrta prestrukturiranja. Ne oporeka, da gre pri ukrepih za pomoč. Vendar trdi, da so ukrepi po opravljeni prilagoditvi povračila za ukrep pomoči in predložitvi obljub kot pomoči za prestrukturiranje v skladu s členom 107(3)(b) PDEU združljivi z notranjim trgom.

(40)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila pomisleke glede združljivosti prvotnega ukrepa s Sporočilom Komisije o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (13) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o oslabljenih sredstvih), predvsem glede vrednotenja in porazdelitve bremena. Vendar so bile po njenem mnenju zahteve sporočila o oslabljenih sredstvih glede omejitve sredstev, upravičenih za dodelitev ukrepov finančne pomoči, oblike upravljanja sredstev, transparentnosti in razkrivanja ter cene jamstva izpolnjene.

(41)

Pomisleki Komisije o vrednotenju so se nanašali na uporabljeno metodo in izhodiščne predpostavke, ki so jih izvedenci LBBW uporabili za izračun dejanske gospodarske vrednosti portfeljev in se Komisiji niso zdele dovolj previdne. Po njenem mnenju so bile premalo zadržane predvsem predpostavke glede verjetnosti neplačila, zneskov donosov, razvoja cen nepremičnin na nekaterih trgih in korelacij. Poleg tega portfelj ABS ni bil v celoti zavarovan.

(42)

Zato je Komisija izrazila pomisleke glede porazdelitve bremena (vključno s povračilom), saj bi vsak popravek dejanske gospodarske vrednosti neposredno vplival na vrednotenje cene jamstva.

(43)

V skladu s členom 107(1) PDEU je pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami.

(44)

Komisija je že v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da gre pri dokapitalizaciji LBBW in ukrepu pomoči za državno pomoč. Element državne pomoči v kapitalski injekciji znaša 5 milijard EUR. V skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih znesek pomoči pri ukrepu pomoči ustreza razliki med vrednostjo sredstev ob prenosu in tržno vrednostjo. Vrednost ob prenosu ustreza nominalni vrednosti portfelja z odbitkom prve izgube. Če izhajamo iz tržne vrednosti 18,143 milijarde EUR (10,137 milijarde EUR in 8,006 milijarde EUR) in gospodarske vrednosti 27,915 milijarde EUR (15,635 milijarde EUR in 12,280 milijarde EUR), znaša skupni znesek pomoči za ukrep pomoči 9,772 milijarde EUR.

(45)

Skupni znesek pomoči za oba ukrepa znaša približno 14,8 milijarde EUR, kar ustreza več kot 9 % tveganih sredstev LBBW.

(46)

V skladu s členom 107(3)(b) PDEU lahko Komisija odloči, da je pomoč združljiva z notranjim trgom, kadar je namenjena „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“. Komisija ugotavlja, da nevarnost resne motnje za gospodarsko življenje v Nemčiji še vedno obstaja in da so ukrepi v podporo bankam primerni za obravnavanje te nevarnosti. Zato je treba pomoči naprej preveriti na podlagi člena 107(3)(b) PDEU.

(47)

Oba ukrepa sta bila v odločitvi za sprožitev postopka odobrena za določen čas na podlagi člena 107(3)(b) PDEU in upoštevnih sporočil Komisije (Sporočilo o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe v zvezi s finančnimi institucijami v okviru trenutne svetovne finančne krize (14) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o bančništvu), Sporočilo o dokapitalizaciji finančnih institucij v trenutni finančni krizi: omejitev pomoči na najmanjšo potrebno in zaščitni ukrepi za preprečevanje neupravičenega izkrivljanja konkurence (15) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o dokapitalizaciji), Sporočilo o obravnavanju oslabljenih sredstev v bančnem sektorju Skupnosti (16) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o oslabljenih sredstvih) in Sporočilo o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (17) (v nadaljnjem besedilu: sporočilo o prestrukturiranju)). Ker pa je imela Komisija v zvezi z ukrepom pomoči še vedno pomisleke glede konkurence, je sprožila preiskavo. Zato mora Komisija v trenutni fazi preiskave najprej preveriti, ali v zvezi z ukrepom pomoči še vedno obstajajo pomisleki glede konkurence, potem pa, ali je podaljšanje pomoči, odobrene za določen čas kot pomoč za prestrukturiranje, združljivo z notranjim trgom.

(48)

Komisija preveri ukrep pomoči v skladu s členom 107(3)(b) PDEU in na podlagi sporočila o oslabljenih sredstvih (18). V skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih gre pri ukrepih, ki banki prihranijo izkaz izgub oziroma oblikovanje rezerv za morebitne izpade njenih oslabljenih sredstev (ali jih izravnajo) in/ali sprostijo lastni kapital, za ukrepe pomoči, glede katerih je treba zaradi specifičnih meril preveriti, ali so združljivi z notranjim trgom. To preverjanje poteka na podlagi naslednjih meril: i) upravičenost sredstev za dodelitev pomoči, ii) preglednost in razkritje, iii) upravljanje sredstev, iv) primernost in konsistentnost metodologije vrednotenja, v) ustreznost povračila in porazdelitve bremena ter vi) potrebnost preverjanja načrta prestrukturiranja, ki ga je treba predložiti, kar opravi Komisija.

(49)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da sprejeti ukrep pomoči za LBBW – če se izvzamejo merila metodologije vrednotenja in porazdelitve bremena, vključno s povračilom – izpolnjuje vsa zgoraj navedena merila. Nemčija je lahko te pomisleke ovrgla z več predlogi za spremembe.

(50)

Komisija je v okviru preiskave ovrednotila portfelj ob podpori svojih notranjih strokovnjakov in zunanjih izvedencev. Dejanska vrednost portfelja ABS je [14–15] milijard EUR in je tako za [1–2] milijardi EUR nižja od vrednosti, ki jo je navedla LBBW. Nasprotno pa je bila dejanska gospodarska vrednost portfelja SEALINK točna. Tako so bili dvomi Komisije glede vrednotenja sredstev, upravičenih za dodelitev pomoči, potrjeni.

(51)

Med preverjanjem različnih ukrepov pomoči so bile Komisiji predstavljene različne metode, ki so jih prizadete banke uporabile za izračun dejanske gospodarske vrednosti portfelja. Pri strukturiranih kreditnih produktih obstaja možnost (ki jo je izbrala LBBW), da se za predpostavke glede verjetnosti neplačila, korelacij in izgub iz posojil za sredstva, ki so njihova podlaga, testirajo izjemne situacije.

(52)

Pri preverjanju vprašanja, ali so bile predpostavke dovolj previdne, se je Komisija osredotočila na druge primere, predvsem na bankin portfelj SEALINK in preiskave tretjih oseb. Pri tem se je oprla na različne predpostavke glede na razred sredstev. Da bi ugotovila, kako bi te predpostavke vplivale na portfelj ABS, je Komisija prosila strokovnjake LBBW, naj na njihovi podlagi še enkrat ovrednotijo ponderiran naključni vzorec s 40 pozicijami in pet največjih pozicij.

(53)

Zaradi kaskadne strukture strukturiranih kreditnih tranš so se pri preverjanju predpostavk s testiranji izjemnih situacij pokazali zelo različni učinki. Pri nekaterih razredih sredstev, kot so na primer nekonformna posojila v Združenem kraljestvu, so bile tranše portfelja še posebej trdne. Tako se je njihova dejanska gospodarska vrednost zelo približala tržni le pri previdnih predpostavkah, čeprav je bila njihova tržna vrednost praviloma pod nominalno. Čisto drugače je bilo pri tranšah nekaterih s hipoteko podprtih vrednostnih papirjev in komercialnih hipotečnih obveznic. Pri teh razredih sredstev se največja nesorazmerja niso pokazala le med obema portfeljema LBBW, temveč tudi glede drugih primerov. Posledično je imelo vrednotenje naključnega vzorca na podlagi teh novih, previdnih predpostavk za posledico skupno vrednost naključnega vzorca 1 559 milijonov EUR, kar se za 143 milijonov EUR razlikuje od cene, ki so jo na podlagi modela „osnovnega scenarija“ ugotovili strokovnjaki LBBW.

(54)

Komisija je potencialne učinke na celoten portfelj ugotovila z ekstrapolacijo. Pri tem je upoštevala več kvalitativnih vidikov naključnega vzorca, da bi se izognila nesorazmerni okrepitvi določenih učinkov. Izračuni so pokazali, da naj bi glede na metodo ekstrapolacije in korekcijski faktor pričakovane izgube znašale med 2,9 milijarde EUR in 4,3 milijarde EUR.

(55)

Ob izločitvi določenih značilnosti portfelja, ki bi lahko imele neutemeljene negativne učinke na ravni portfelja, je Komisija ugotovila, da so pri kar najbolj uravnoteženem preverjanju pričakovane izgube za celotni portfelj znašale [3–4] milijarde EUR. Tako je bila dejanska gospodarska vrednost ocenjena na [14–15] milijard EUR, kar je [1–2] milijardi EUR nižje kot v priglasitvi.

(56)

V skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih morajo banke v čim večji meri same nositi stroške, povezane z oslabljenimi sredstvi. Tako je treba sredstva prenesti po ceni, ki ustreza dejanski gospodarski vrednosti ali je nižja od nje. Zato je najprej potreben odpis na podlagi dejanske gospodarske vrednosti ali, ob jamstvu, vključitev klavzule „prve izgube“, po kateri prva izguba, ki jo mora nositi banka upravičenka, ustreza razliki med knjigovodsko in dejansko gospodarsko vrednostjo.

(57)

V obravnavani zadevi o državni pomoči je bil ukrep pomoči uveden brez predhodnega odpisa na podlagi dejanske gospodarske vrednosti portfelja ABS. Da bi LBBW zagotovila zahtevano porazdelitev bremena, se je strinjala, da bo prevzela prvo tveganje, ki pokrije prve izgube iz jamstvenega portfelja v skupnem znesku 1,9 milijarde EUR; medtem je bil ta znesek v celoti odpisan.

(58)

Na podlagi Komisijinega popravka dejanske gospodarske vrednosti portfelja ABS na znesek, ki je bil za [1–2] milijardi EUR nižji od prvotnega ovrednotenja bank, pričakovane izgube v portfelju ABS niso bile več vnaprej prestrežene z odpisom ali dovolj visoko prvo izgubo. Da bi zagotovili združljivost ukrepov s predpisi o državnih pomočeh v smislu sporočila o oslabljenih sredstvih, je bil tako potreben dodaten odpis, ki je upošteval znižanje dejanske gospodarske vrednosti, pri jamstvu za sredstva pa je bil potreben popravek „vrednosti ob prenosu“ (to je povišanje navezne točke) na dejansko gospodarsko vrednost. V tem primeru tak odpis zaradi računovodskih razlogov ne bi bil mogoč, ne da bi spremenili strukturo transakcije, saj so strukturirani vrednostni papirji z ukrepom pomoči zaščiteni pred morebitnimi izgubami.

(59)

Tako je vrednost ob prenosu višja od dejanske gospodarske vrednosti. Ob prevzemu tveganja nad dejansko gospodarsko vrednostjo merilo popolne predhodne porazdelitve bremena, določene v sporočilu o oslabljenih sredstvih, ni izpolnjeno. Zato je element pomoči v ukrepu pomoči ustrezno višji in ga je mogoče odobriti le, če ukrep vsebuje določbe, ki omogočajo poznejšo terjatev vračila teh dodatnih pomoči (npr. prek mehanizma za vračilo neupravičeno prejetih sredstev), ali predvideva obsežno prestrukturiranje (glej točko 41 in razdelek 5.2 sporočila o oslabljenih sredstvih).

(60)

Pri mehanizmu za vračilo neupravičeno prejetih sredstev banka upravičenka običajno pozneje vrne prednost, ki izhaja iz večjega prevzetega tveganja, kar pomeni, da bi morala vrniti celoten znesek, zavarovan z jamstvom, ki presega dejansko gospodarsko vrednost. Če ni mogoče terjati celotnega vračila, je treba predvideti daljnosežne izravnalne ukrepe.

(61)

Pri jamstvu je mogoče poravnanje terjatve zagotoviti s primernim povračilom zneska, ki presega dejansko gospodarsko vrednost. V obravnavanem primeru se za jamstvo, ki presega 1,5 milijarde EUR, plača 10-odstotno povračilo letno. To povračilo pokrije prednost, ki izhaja iz razbremenitve kapitala, za zajamčene 1,5 milijarde EUR (takratna stopnja povračila 6,25 %), pa tudi povišanje za 3,75 % (tako da je skupni znesek 56,25 milijona EUR letno) (19).

(62)

Na prvi pogled se zdi to povišanje morda majhno. Vendar je treba opozoriti, da – kot je že bilo navedeno – ob prihodnjih izgubah državno jamstvo učinkuje le, če je bila izčrpana možnost prve izgube v znesku 1,9 milijarde EUR. Tako ni verjetno, da bo jamstvo uveljavljeno, dokler dežela Baden-Württemberg, ki je državno pomoč odobrila, iz premij, ki jih je plačala LBBW, ne oblikuje obsežnih rezerv za tovrstna plačila (20). Ker ni jasno, kdaj bodo nastale potencialne izgube, ki jih je ugotovila Komisija, se lahko zgodi, da bodo plačila premij skupaj zadoščala za pokritje vseh morebiti nastalih izgub. Tako povišanje povračila pripeva k odpravi prvotnega dvoma Komisije glede porazdelitve bremena. Poleg tega bi lahko obseg in domet prestrukturiranja, ki ga je obljubila banka, in izravnalni ukrepi zadostno nadomestili morebitne pomanjkljivosti predpisane terjatve vračila. V tej točki je lahko Komisija ovrgla pomisleke glede ustrezne porazdelitve bremena.

(63)

Ker je bila dejanska vrednost portfelja SEALINK potrjena, niso potrebne prilagoditve za ta del.

(64)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka ugotovila, da povračilo, ki ga je plačala banka upravičenka, primerno upošteva tveganje prihodnjih izgub, ki presegajo tveganje, izraženo v dejanski gospodarski vrednosti v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih. Povračilo je bilo izračunano na podlagi obrestne mere, ki je bila podlaga za ustrezno dokapitalizacijo, pri čemer je bil v skladu s sporočilom o oslabljenih sredstvih kot merilo uporabljen kapitalski učinek pomoči.

(65)

Glede na kapitalski učinek pomoči pa bi bilo treba povračilo znižati za 0,75 % na 6,25 %. Regulatorni kapital mora vsebovati vsaj 50 % temeljnega kapitala. Po veljavnih pravnih predpisih (21) sekundarni kapital ne sme preseči 100 % temeljnega kapitala. To pomeni, da je lahko lastni kapital sestavljen iz 50 % temeljnega kapitala in 50 % sekundarnega kapitala, da so izpolnjene zahteve varnega poslovanja. Ker se v skladu s priporočilom Evropske centralne banke z dne 20. novembra 2008 glede ukrepov dokapitalizacije cena za temeljni in cena za sekundarni kapital razlikujeta za 1,5 %, je primerno znižanje za 150 bazičnih točk (22). Če bi v skladu s sporočilom o dokapitalizaciji obveljalo, da je 7 % ustrezno povračilo za temeljni kapital brez likvidnostne injekcije, potem bi bilo treba sekundarni kapital povrniti po stopnji 5,5 %. Srednja vrednost obeh stopenj je 6,25 %.

(66)

Na podlagi zgornjih premislekov mora LBBW povrniti kapitalski učinek pomoči v znesku 4,476 milijarde EUR po 6,25 % letno, kar ustreza znesku 279,75 milijona EUR letno. Skupaj s terjanim vračilom v znesku 56,24 milijona EUR znaša to povračilo 336 milijonov EUR letno, kar je sorazmerno glede na zgoraj razloženo.

(67)

Komisija mora preveriti nadaljevanje vseh dosedanjih ukrepov reševanja v obliki pomoči za prestrukturiranje. Preverjanje, ali je pomoč za prestrukturiranje združljiva z notranjim trgom, ob upoštevanju finančne krize temelji na sporočilu Komisije o prestrukturiranju. Čeprav prejšnje odločbe vsebujejo sklicevanja na Smernice Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (23), je Komisija v točki 49 sporočila o prestrukturiranju pojasnila, da bo vse ukrepe pomoči, ki ji bodo priglašeni do vključno 31. decembra 2010, preverjala kot ukrepe pomoči za prestrukturiranje bank na podlagi sporočila o prestrukturiranju in ne na podlagi Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.

(68)

Glede potrebnosti in obsega prestrukturiranja v sporočilu o prestrukturiranju ni določeno, pod katerimi pogoji mora banka v danem primeru predložiti načrt prestrukturiranja, temveč se glede tega sklicuje na prejšnja sporočila. Po mnenju Komisije je LBBW potrebovala obsežno prestrukturiranje, saj je pomoč preprečila, da bi banko zaprli na podlagi bančnega nadzora, in je v celoti ustrezala več kot 2 % celotnega portfelja tveganih sredstev banke. To mnenje je skladno s točko 4 sporočila o prestrukturiranju in točko 55 sporočila o oslabljenih sredstvih.

(69)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju mora biti v načrtu prestrukturiranja najprej razloženo, da je proces prestrukturiranja, uporabljen za banko upravičenko, primeren, da se zagotovi ponovna vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja. Poleg tega mora znesek pomoči ostati omejen na nujno potrebni minimum, upravičenka in njeni imetniki deležev pa morajo v prestrukturiranju v čim večji meri sodelovati z lastnimi sredstvi. Treba je sprejeti ukrepe, da se omejijo izkrivljanja konkurence, ki nastanejo zaradi umetnega podpiranja tržne moči upravičenke, in da se zagotovi ohranitev konkurenčnega bančnega sektorja. Poleg tega je treba pojasniti vprašanja nadzora in postopkovnih vidikov.

(70)

S presojo konkurenčnosti načrta prestrukturiranja Komisija zagotavlja, da je banka zmožna ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje brez državne pomoči (razdelek 2 sporočila o prestrukturiranju).

(71)

V skladu s sporočilom o prestrukturiranju je dolgoročno uspešno poslovanje zagotovljeno, ko je prestrukturirana banka na podlagi lastne moči in v skladu z upoštevnimi merili varnega poslovanja sposobna samostojno konkurirati za kapital na trgu. To pomeni, da je banka sposobna kriti vse stroške in zagotoviti ustrezno donosnost lastnega kapitala ob upoštevanju svojega profila tveganja. Pri dolgoročno uspešnem poslovanju se tudi zahteva, da se vsaka prejeta državna pomoč sčasoma odplača, kot je predvideno ob dodelitvi pomoči, ali pa se zanjo plača nadomestilo po običajnih tržnih pogojih, s čimer se zagotovi prenehanje vseh oblik dodatne državne pomoči. Dolgoročno uspešno poslovanje naj bi ponovno vzpostavili z notranjimi merili in na podlagi kredibilnega načrta prestrukturiranja. Poleg tega mora načrt prestrukturiranja opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne slabosti ter opisati, kako bi se lahko lotili reševanja njenih problemov. Prestrukturiranje zahteva, da se opustijo vse dejavnosti, ki bi srednjeročno zaradi strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo.

(72)

Prvič, prestrukturiranje, ki ga je LBBW uvedla na podlagi načrta prestrukturiranja, ki ga je predložila Nemčija, se zdi primerno za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja LBBW. V načrtu prestrukturiranj se za leto 2013 načrtujeta [9–11]-odstotni delež temeljnega kapitala in [10–12]-odstotna donosnost lastnega kapitala. Te številke – razen v pogojih izjemnih položajev – precej presegajo predpisano stopnjo z vidika varnega poslovanja in ustrezajo pričakovanjem, ki jih trg pričakuje od banke s profilom, kot ga ima LBBW. V skladu z načrtom prestrukturiranja bo LBBW sposobna pokriti vse svoje stroške in leta 2013 začeti odplačevati državno pomoč. Poleg tega ni nobenih dokazov o morebitnih težavah s financiranjem. Med krizo se je likvidnost LBBW izkazala za stabilno in banka ima še vedno na voljo dovolj likvidnostnih rezerv. Preverjeni so bili prihodnje financiranje in stroški financiranja.

(73)

Banka niti po pesimističnem scenariju za LBBW ne bi potrebovala nadaljnje pomoči, delež temeljnega kapitala med prestrukturiranjem ne bi padel pod 7,0 %, leta 2013 bi njegov delež znašal [9–10] %, donosnost lastnega kapitala pa bi bila [6–7] %. Čeprav bi se stroški tveganja in tvegana sredstva še naprej povečevali, bi banka kljub temu izpolnjevala zahteve glede kapitalske ustreznosti za varno poslovanje.

(74)

Predelani poslovni model LBBW je odločilen dejavnik za zagotovitev realne možnosti ponovne vzpostavitve uspešnega poslovanja. LBBW naj bi se preoblikovala v poslovno banko, ki je jasno osredotočena na srednje velika podjetja in zasebne stranke ter delu svojih strank (podjetjem in hranilnicam) zagotavlja vrsto storitev podjetniškega financiranja in finančnega svetovanja ter izbranih produktov v investicijskem bančništvu. Njena ponudba obsega dobro uvedene produkte, ki jih uporablja široka baza strank (sem štejejo tudi dolgoletna razmerja z matično banko). To bi lahko bila dobra podlaga za zanesljivo komercialno bančništvo, kar bi omogočilo ukinitev preračunljivih poslov, ki temeljijo na kapitalskem trgu.

(75)

Komisija je kredibilnost načrta prestrukturiranja preverila na podlagi dosedanjih poslovnih rezultatov LBBW in aktualnih poročil LBBW (vključno z rezultati v poslovodnem informacijskem sistemu in poročili o upravljanju tveganj). Poleg tega se je oprla na vrednotenja tveganj, ki so jih opravili pristojni nadzorni organi v skladu z upoštevnimi evropskimi direktivami, in na poročila bonitetnih agencij. Komisija je preverila načrtovanje in izhodiščne predpostavke glede združljivosti z najnovejšimi gospodarskimi napovedmi in scenariji, ki jih je uporabila tudi v drugih zadevah o državni pomoči.

(76)

Načrt prestrukturiranja upošteva trenutno razpoložljive upoštevne informacije in dejstvo, da so izjave o prihodnjem razvoju mogoče le v omejeni meri. Predpostavke o nadaljnjem razvoju tveganj, rezultatov in kapitalske osnove se zdijo dovolj pesimistične. Tveganja, ki izhajajo iz obsežnega in relativno koncentriranega kreditnega poslovanja (tudi tista, povezana z naložbami v strukturirane vrednostne papirje, ki so dejansko še največja), so bila z ukrepom pomoči zamejena in tako ustrezno obravnavana. Za preostala tveganja, ki izhajajo iz drugih sredstev in tveganj kreditnega poslovanja, LBBW za leto 2009 celo v primerjavi z letom 2008 predvideva, da se bo zaščita pred tveganji precej povečala. Od leta 2010 se bodo stroški tveganja zniževali in do leta 2013 dosegli običajno raven. Vendar se izhaja iz dejstva, da bodo stroški tveganja LBBW tudi v normaliziranih okoliščinah ostali dvakrat višji od dosedanje zaščite pred tveganji in bodo ustrezali stroškom tveganj konkurentov.

(77)

Načrt prestrukturiranja poleg tega ne predvideva hitrega okrevanja, temveč nasprotno znatno povečanje tveganj in izgub iz posojil. Načrt prestrukturiranja upošteva te vidike z večjo zaščito pred tveganji in višjimi zahtevami glede lastnega kapitala na podlagi migracij tveganj in višjih izgub zaradi neplačil. To je rezultat skupnih izračunov vseh poslovalnic LBBW glede upravljanja tveganj in dajanja posojil ter tako rezultat kombinacije zasnove, ki temelji bolj na modelu, in ocene strokovnjakov. Medtem ko iz modelov izhaja počasnejše okrevanje in zato v nasprotju z oceno strokovnjakov predvidevajo v celoti večjo verjetnost neplačila, pa strokovnjaki menijo, da so izgube na podlagi neplačil, predvidene v modelih, ocenjene prenizko. Podatki obeh strani so bili ustrezno očiščeni. Poleg tega je tako iz zgodovinskih primerjav kot iz primerjav sedanjih načrtov razvidna visoka stopnja konsistentnosti z zunanjimi kazalniki poslovnega cikla in gospodarskimi kazalniki ter je mogoče razbrati, da so bili pri načrtovanju upoštevani učinki recesije v poslovnem ciklu.

(78)

Dalje iz načrta prestrukturiranja izhaja, da bodo stroški tveganja za nove posle in posojila znatno nižji kot doslej, saj bo mogoče tveganja s prestrukturiranjem precej zmanjšati, kreditna boniteta v osnovni dejavnosti pa bo boljša. Tako se sploh ne bo več vlagalo v strukturirane vrednostne papirje. Z največjim tveganjem obremenjeni portfelji so bili predmet ukrepov pomoči, ki na podlagi rezultatov preverjanja Komisije lahko veljajo za zadostne. Zato glede tega ni pričakovati nadaljnjih izgub. Vendar LBBW v fazi prestrukturiranja pričakuje precejšnje povečanje stroškov tveganja, pri čemer se predvideva, da bodo ti stroški višji od dosedanje zaščite pred tveganji. Pričakovanja glede razvoja kreditnih tveganj so previdna.

(79)

Medtem ko so napovedi za izgube zaradi neplačil zadržane, pa so verjetnosti neplačila – predvsem glede poslovanja z gospodarskimi družbami – predvidene v manjšem obsegu, kot ga predvideva Komisija. Vendar je LBBW lahko dokazala, da so pričakovane izgube precej presegale zgodovinske podatke (za zadnjo recesijo v Nemčiji) in so ustrezale pričakovanjem drugih bank z enako skupino strank. Poleg tega je banka poudarila finančno moč teh strank (gospodarskih družb) v primerjavi z drugimi podjetji v Evropi in prednosti, ki izhajajo iz močnih razmerij z matično banko. Zraven je utemeljevala, da pričakovane izgube tega tržnega segmenta, ki je posebej pomemben za celotno kreditno tveganje LBBW, ustrezajo pričakovanjem konkurentov.

(80)

Nekoliko negotovosti je glede razvoja tržnih tveganj, pri čemer pa naložbe v strukturirane vrednostne papirje kot eden največjih dejavnikov tveganja niso več pomembne. Poleg tega bo precej zmanjšano poslovanje za svoj račun, področje poravnave poslov z vrednostnimi papirji pa bo usmerjeno v upravljanje premoženja in poslovanje s strankami. Poleg tega bo zmanjšana ponudba skupaj obravnavanih produktov, njihova kompleksnost pa omejena. Tako bo v načrtu prestrukturiranja ustrezno upoštevano tržno tveganje.

(81)

Še en pomemben vidik je razvoj stroškov. LBBW izhaja iz dejstva, da bo lahko privarčevala 25 % upravnih stroškov. Ker sta v načrtu prestrukturiranja predvidena približno 20-odstotno zmanjšanje števila delovnih mest ter večja vitkost strukture, poslovnih področij in produktov so tovrstne napovedi verodostojne.

(82)

Čeprav so se sredstva in poslovne dejavnosti precej zmanjšali, pričakuje LBBW le manjši upad prihodkov v primerjavi s prejšnjimi. Medtem ko bodo tvegana sredstva zmanjšana za približno 30 %, se predvideva, da bo doseženih 87 % prihodkov iz leta 2009. Sestava prihodkov se bo spremenila, saj bodo pomembnejši prihodki iz poslovanja s podjetji. Poleg tega se bo sicer predvidevalo, da bo poslovno področje kapitalskih trgov banki še naprej prinašalo donose, vendar bodo prihodki iz poslovanja za svoj račun nadomeščeni s prihodki iz premij. Na koncu se predvideva, da bodo donosi stabilnejši in manj odvisni od nihanj tržnih cen.

(83)

Drugič, da bo načrt prestrukturiranja primeren v skladu s sporočilom o prestrukturiranju, mora ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje banke, opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne slabosti ter opisati, kako bi se s predlaganimi ukrepi prestrukturiranja lahko lotili reševanja problemov banke. Po mnenju Komisije je načrt prestrukturiranja primeren, saj predvideva opustitev nesorazmerno obsežnega poslovanja s kreditnimi nadomestki ter zmanjšanje obsega in kompleksnosti dejavnosti LBBW na kapitalskih trgih in poslovanja v tujini, da se bo banka osredotočila na osnovne dejavnosti, ki se nanašajo predvsem na zasebno bančništvo ter poslovanje z malimi in srednje velikimi podjetji na regionalnih trgih.

(84)

Prav tako mora načrt prestrukturiranja obravnavati tudi obstoječe in potencialne slabosti v strukturi upravljanja družbe. Komisija ugotavlja, da načrt prestrukturiranja predvideva temeljne spremembe pravne oblike in upravljanja družbe, tako da bo LBBW manj izpostavljena nedopustnemu vplivu imetnikov deležev in bo v celoti zagotovljen boljši nadzor podjetja.

(85)

Ukrepi, ki jih je treba uresničiti, bodo zagotovili, da se LBBW ne bo razlikovala od svojih tekmecev niti glede statuta, poslovne politike in notranjih postopkov, niti glede vloge in sestave organov po statutu. Na voljo je dovolj preventivnih zaščitnih ukrepov, ki preprečujejo, da bi se poslovne odločitve sprejemale drugače kot na podlagi gospodarskih premislekov. Poleg tega se bo precej izboljšala kakovost nadzora podjetja. Poleg tega je vloga različnih organov (skupščine lastnikov, nadzornega sveta in uprave) jasnejša in dosledno ločena; ko se bodo v nadzorne svete vključili neodvisni strokovnjaki in izvedel preizkus primernosti za vse člane, se bo povečala strokovnost nadzornega sveta.

(86)

Tako so se banka in njeni imetniki deležev dogovorili za okvir upravljanja družbe, ki popolnoma ustreza zahtevam, ki veljajo za zasebna podjetja, ter predvideva upoštevanje (prostovoljnega) nemškega kodeksa upravljanja družb. Poleg tega bo v zakon o Landesbank Baden-Württemberg in statut LBBW uvedena stroga uporaba gospodarskih načel.

(87)

Dosedanja skupščina ustanoviteljev je zaradi daljnosežnih pristojnosti potencialen vir neprimernega vplivanja in bo preoblikovana v generalno skupščino ali skupščino lastnikov, ki ne bo več imela možnosti vpliva. Predvideno je jasnejše ločevanje nalog in področij odgovornosti vodstva podjetja in nadzornega sveta. V skladu z nemškim kodeksom upravljanja družb tretjino sedežev v nadzornem svetu zasedajo neodvisni člani. Merila za ugotavljanje primernosti, ki jih je uvedel zvezni urad za nadzor finančnih storitev (Bundesanstalt für Finanzdienstleistungsaufsicht (BaFin)), ki naj bi zagotovila, da imajo imenovani člani nadzornega sveta minimalno strokovno znanje, veljajo za vse člane. Med prestrukturiranjem bo mesto predsednika upravnega odbora zasedal neodvisni član. Odbor za revizijo/bilanco in odbor za tveganja sta v skladu z načeli najboljšega upravljanja za banke, zanju pa veljajo še strožja merila za ugotavljanje primernosti. Da bi se zagotovil dokončni značaj teh sprememb v okviru upravljanja družbe, se bo banka iz osebe javnega prava preoblikovala v delniško družbo.

(88)

Poleg tega bodo oziroma so že bili spremenjeni koncepti in postopki upravljanja tveganj, da bi še bolj zmanjšali število odločitev, ki vsebujejo prevzem tveganja, vendar niso sprejete na podlagi čisto gospodarskih načel. Ti ukrepi v okviru možnosti zagotavljajo, da vidiki upravljanja družbe ne bodo ogrozili uspešnega poslovanja banke prihodnosti.

(89)

Poleg tega ni nobenih dokazov, da bo LBBW nadaljevala poslovne dejavnosti, ki bi srednjeročno iz strukturnih razlogov še naprej ustvarjale izgubo ali banko izpostavljale tveganjem, ki ne bi ustrezala kakovosti njenega upravljanja tveganj ali kapitalski ustreznosti. Poslovanje s kreditnimi nadomestki se popolnoma opušča, obstoječi portfelji se ukinjajo, poslovanje za svoj račun naj bi močno zmanjšali, kreditno tveganje – predvsem tveganje koncentracije v osnovnih poslovnih področjih LBBW – pa se bo strožje preverjalo in prav tako precej zmanjšalo. Profili donosa in tveganja LBBW bodo v celoti preglednejši in preprostejši.

(90)

LBBW je iz krize izluščila svoj nauk ter se lotila vrste sprememb v poslovni strategiji in upravljanju tveganj, zaradi česar naj bi bila v prihodnosti manj občutljiva. To vključuje predvsem osredotočenje na poslovna področja, kjer ima posebno strokovno znanje in kjer obstajajo dolgoletna kreditna razmerja, ter zmanjšanje tveganja koncentracije.

(91)

V celoti gledano je načrt prestrukturiranja LBBW primeren za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja banke.

(92)

V skladu z razdelkom 3 sporočila o prestrukturiranju mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka upravičenka pa mora zagotoviti ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja. Iz načrta prestrukturiranja izhaja, da LBBW v skladu z načrtom prestrukturiranja predvideva ustrezno porazdelitev bremena, tako da se preprečijo moralna tveganja.

(93)

Načrt prestrukturiranja ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerih bi lahko predvidevali, da pomoč presega kritje stroškov, potrebnih za ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja. Prejeta pomoč je potrebna za zagotovitev, da ima LBBW v osnovnem scenariju na voljo dovolj kapitalskih rezerv in da bo ob neugodnejšem scenariju sposobna izpolniti regulativne zahteve glede zadostne kapitalske ustreznosti. LBBW ni prejela več kapitala, kot je bilo potrebno.

(94)

Poleg tega je zaradi omejenosti virov in prepovedi pridobitev, ki jo je obljubila Nemčija, izključena možnost, da bi se državna sredstva uporabila za pridobivanje deležev podjetij ali nove naložbe.

(95)

Kot je predvideno v točki 24 sporočila o prestrukturiranju, LBBW krije del stroškov prestrukturiranja, tako da plača ustrezno nadomestilo za kapitalsko injekcijo in ukrep pomoči.

(96)

Poleg tega LBBW prispeva k prestrukturiranju z obsežnimi odprodajami (vključno s prodajo enot, pomembnih za njen poslovni model).

(97)

Ker so imetniki deležev vložili kapital v banko sorazmerno s svojo udeležbo, so vsaj na skupine imetnikov deležev bremena ustrezno porazdeljena.

(98)

Vendar tudi imetniki najmanjših deležev na podlagi prepovedi, da ne smejo likvidirati rezerv za zagotovitev kuponov za instrumente temeljnega in sekundarnega kapitala, prispevajo k prestrukturiranju LBBW. V skladu s točko 26 sporočila o prestrukturiranju banka ne sme uporabiti državne pomoči za izplačilo nadomestila za lastna sredstva, če ni ustvarjen zadostni dobiček. Nemčija se je strinjala, da bodo v naslednjih treh letih kapitalski instrumenti uporabljeni le, ko za to ne bo treba likvidirati rezerv. Posledično je zagotovljeno, da pride do nadomestila za lastna sredstva le pri zadostnem dobičku in da se državne pomoči ne smejo uporabiti za izplačila imetnikom deležev.

(99)

V skladu z razdelkom 4 sporočila o prestrukturiranju imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, pomembno vlogo, saj so potrebni, da preprečijo nadaljnji obstoj izkrivljanja konkurence, ki je bilo povzročeno s prevzemanjem pretiranih tveganj in nezanesljivih poslovnih modelov. Taki ukrepi morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno posluje. Narava in oblika takih ukrepov se določita na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trga oziroma trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

(100)

V skladu s točko 31 sporočila o prestrukturiranju Komisija ocenjuje višino pomoči in izkrivljanje konkurence, ki izvira iz take pomoči, tako da znesek pomoči upošteva v absolutnem smislu in tudi v razmerju do tveganih sredstev banke. Pomoč v tem primeru znaša 14,8 milijarde EUR ter vključuje dokapitalizacijo v znesku 5 milijard EUR in pomoč v obliki ukrepa pomoči v znesku 9,8 milijarde EUR. Po izvršitvi ukrepov znesek pomoči presega 9 % tveganih sredstev. Kapitalski ekvivalent ukrepa znaša [40–50] % lastnih sredstev LBBW (na dan 30. junija 2009). Ker je banka upravičenka s tem prejela veliko pomoč, so potrebni daljnosežni ukrepi, da bi omejili morebitno izkrivljanje konkurence, ki izvira iz državne pomoči.

(101)

Glede vrednosti in obsega ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, je treba poleg tega upoštevati obseg lastnega prispevka banke upravičenke in porazdelitev bremena. Ob upoštevanju zgornje ugotovitve, da sta bila lastni prispevek in porazdelitev bremena ustrezna, niso potrebni dodatni daljnosežni ukrepi. Da bi Nemčija omejila morebitno izkrivljanje konkurence, je obljubila, da bo sprejela strukturne ukrepe in tudi vrsto zavez glede ravnanj.

(102)

LBBW bo v okviru strukturnih ukrepov z ukinitvijo nestrateških dejavnosti in prodajo pridruženih družb zmanjšala bilančno vsoto za 41 % v primerjavi z bilančno vsoto na dan 31. decembra 2008. Obstoječa tvegana sredstva bodo zmanjšana za [40–60] %.

(103)

Predvidena sta odprodaja velikega števila hčerinskih družb v Nemčiji in tujini ter prodaja deležev v družbah, ki so v skupni lasti kreditnih institucij javnega prava v Nemčiji in so zelo pomembne za sodelovanje kreditnih institucij javnega prava. LBBW se je strinjala glede precejšnjih posegov v svoj portfelj pridruženih družb. Odprodaje med drugim zadevajo edino družbo LBBW, ki lahko izda […] v […], enote, ki so del osnovne dejavnosti LBBW (namreč deleži v podjetjih „S-Finanzgruppe“), ter evropske hčerinske družbe LBBW […] in LBBW Luxembourg, ki zagotavljajo storitve za ključne nemške stranke zunaj nemškega trga. Nemčija se je strinjala, da bo LBBW poskrbela, da vrednost enot, ki naj bi jih odprodali, ne bo okrnjena zaradi prevzema strank ali osebja teh enot. Popolno in pravilno likvidacijo odprodaj bo ves čas in v celoti nadziral in podrobno preverjal ustrezno kvalificiran izvedenec. Odprodaje morajo biti opravljene najpozneje do konca obdobja prestrukturiranja. V nasprotnem primeru bo imenovan odsvojitveni fiduciar, ki bo pristojen za likvidacijo odprodaj […].

(104)

Precejšen del teh zmanjšanj bo posledica opustitev poslovanja s kreditnimi nadomestki.

(105)

Dodatni ukrepi za odpravo pomislekov glede konkurence, ki se nanašajo na značilnost trgov, na katerih bo banka upravičenka poslovala po prestrukturiranju (glej točko 32 sporočila o prestrukturiranju), niso potrebni. To je utemeljeno z majhno navzočnostjo prestrukturirane banke na trgu. Načeloma ostaja LBBW trdno navzoča na trgu v osnovni regiji Baden-Württemberg. Banka sistemsko ni pomembna zaradi svojega močnega položaja domačega posojilodajalca, temveč bolj zaradi prepletenosti z drugimi bankami in institucionalnimi vlagatelji. Zato niso potrebni dodatni ukrepi za zagotovitev oziroma ponovno vzpostavitev konkurenčnega trga. Komisija vendarle ocenjuje kot pozitivno, da LBBW predvideva odprodaje tudi na njenih glavnih trgih. Načrtovano zmanjšanje osnovnih poslovnih področij bi lahko odprlo več poslovnih možnosti konkurentom v osnovnih regijah in lahko velja kot dodatni element obsežnega prestrukturiranja.

(106)

Poleg teh daljnosežnih strukturnih ukrepov je LBBW zagotovila, da bo spoštovala vrsto zavez glede ravnanj. Te obljube presegajo golo obveznost, da se bo odpovedala agresivnemu trženju. Nemčija je obljubila, da LBBW na glavnih trgih, to je na področju poslovanja z malimi in srednje velikimi podjetji in zasebnega bančništva v Nemčiji, tri leta ne sme ponujati ugodnejših pogojev od pogojev desetih najpomembnejših tekmecev po tržnem deležu. LBBW torej ne bi smela biti v položaju, da ponudi boljše pogoje kot tekmeci, ki niso prejeli državne pomoči.

(107)

Poleg tega se je LBBW strinjala s prepovedjo pridobitev, v skladu s katero banka ne sme pridobiti konkurenčnih podjetij. To preprečuje neorgansko rast LBBW, financirano z državno pomočjo. Poleg tega sta se z zagotovitvijo, da si bo banka srednjeročno prizadevala za dvomestno donosnost lastnega kapitala in da bodo določene referenčne obrestne mere za nove posle, ki ne vsebujejo izkrivljanja na podlagi obveznosti jamstva garanta, zmanjšala tveganje in možnost konkurence s konkurenčnimi bankami, ki niso prejele državne pomoči, ki ne bo temeljila na storitvah, temveč ceni.

(108)

Poleg tega bo z novo strukturo podjetja, v kateri bo poslovno področje, ki naj bi ga ukinili, jasno ločeno od osnovnih poslovnih področij, ter z novo razmejitvijo in ločitvijo različnih panog poslovanja poskrbljeno za večjo preglednost. Z znatnim zmanjšanjem poslovanja na kapitalskem trgu je manj možnosti za prikrivanje morebitnih nezadovoljivih operativnih rezultatov iz kreditnega poslovanja, tako da se bo izboljšala tržna disciplina in s tem zmanjšalo potencialno izkrivljanje konkurence.

(109)

Ob upoštevanju tega svežnja različnih ukrepov, ki se med seboj dopolnjujejo, Komisija ugotavlja, da je bilo sprejetih dovolj preventivnih zaščitnih ukrepov za omejitev morebitnega izkrivljanja konkurence kljub visoki pomoči za LBBW.

(110)

V skladu z razdelkom 5 sporočila o prestrukturiranju je treba Komisiji redno zagotavljati podrobna poročila, da bi preverila, ali se načrt prestrukturiranja ustrezno izvaja. Prvo poročilo je treba predložiti Komisiji najpozneje šest mesecev po odobritvi načrta prestrukturiranja. Da bi Komisija lahko preverila, ali se načrt prestrukturiranja pravilno izvaja, bo Nemčija imenovala skrbnika, pristojnega za spremljanje, in vsako leto predložila poročilo o napredku. Prvo poročilo je treba predložiti maja 2010. Zato Komisija ugotavlja, da je poskrbljeno za pravilno spremljanje izvajanja načrta prestrukturiranja.

(111)

Praksa Komisije je, da državi članici v primeru izrednih okoliščin dovoli prilagoditev zagotovil (24). Zato bo Komisija, kadar bo stvarno utemeljeno, na zahtevo Nemčije odobrila podaljšanja rokov za izvedbo ali ukinitev in/ali nadomestitev enega ali vseh zagotovljenih ukrepov.

(112)

Prvič, Komisija je glede sprememb, ki jih je 3. decembra 2009 predložila Nemčija, ugotovila, da je ukrep pomoči skladen s sporočilom o oslabljenih sredstvih in posledično združljiv z notranjim trgom po členu 107(3)(b) PDEU. S tem spremenjenim ukrepom so bili odpravljeni pomisleki Komisije glede konkurence, ki jih je navedla v odločitvi o sprožitvi postopka z dne 30. junija 2009.

(113)

Drugič, Komisija ugotavlja, da so ukrepi prestrukturiranja primerni za ponovno vzpostavitev dolgoročno uspešnega poslovanja LBBW, da poskrbijo za zadostno porazdelitev bremena, ter da so primerni in ustrezni, da odtehtajo izkrivljanje konkurence, pogojeno z obravnavanimi ukrepi pomoči. Predloženi načrt prestrukturiranja LBBW izpolnjuje merila sporočila o prestrukturiranju, tako da ukrepi prestrukturiranja v skladu s členom 107(3)(b) PDEU lahko obveljajo za združljive z notranjim trgom. Zato se kapitalska injekcija in jamstva, kot je predvideno v načrtu prestrukturiranja, lahko odobrijo –