EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009R0803

Uredba Sveta (ES) št. 803/2009 z dne 27. avgusta 2009 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, in tistih, poslanih s Tajvana, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom s Tajvana ali ne, in razveljavitvi izvzetja, odobrenega družbama Chup Hsin Enterprise Co. Ltd. in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd.

UL L 233, 4.9.2009, p. 1–17 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (HR)

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2009/803/oj

4.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 233/1


UREDBA SVETA (ES) št. 803/2009

z dne 27. avgusta 2009

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske, in tistih, poslanih s Tajvana, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom s Tajvana ali ne, in razveljavitvi izvzetja, odobrenega družbama Chup Hsin Enterprise Co. Ltd. in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd.

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 11(2) in (3) ter 13(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je po posvetovanju s svetovalnim odborom predložila Komisija,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Veljavni ukrepi in prejšnje preiskave

(1)

Z Uredbo Sveta (ES) št. 584/96 (2) je bila uvedena dokončna protidampinška dajatev na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla („pribor (fitingi) za cevi“ ali „zadevni izdelek“) s poreklom, med drugim, iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in Tajske („prvotna preiskava“). V skladu s členom 13(3) osnovne uredbe je Uredba Sveta (ES) št. 763/2000 (3) razširila te ukrepe na določen uvoz zadevnega izdelka, poslanega s Tajvana, na podlagi ugotovitev preiskave proti izogibanju tem ukrepom.

(2)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončne protidampinške dajatve, uvedene z Uredbo Sveta (ES) št. 964/2003 (4) na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske („zadevne države“) in tistih, poslanih s Tajvana, ki se prijavijo kot izdelki s poreklom s Tajvana ali ne, na podlagi pregleda zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prvi pregled zaradi izteka ukrepa“). Veljavna protidampinška dajatev za Ljudsko republiko Kitajsko je 58,6 % in za Tajsko 58,9 %, razen za družbi Thai Benkan Co. Ltd. in Awaji Materia Co. Ltd. (5), za kateri je 0 oz. 7,4 %. Tri tajvanske družbe, Chup Hsin Enterprise Co. Ltd, Rigid Industries Co. Ltd in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd., so izvzete iz razširitve ukrepov na Tajvan.

(3)

S Sklepom Komisije 96/252/ES (6) so bile sprejete zaveze nekaterih tajskih proizvajalcev. Te zaveze so bile umaknjene leta 2004 z Uredbo Sveta (ES) št. 1496/2004 (7) o spremembah Uredbe (ES) št. 964/2003.

(4)

V skladu s členom 13(3) osnovne uredbe so bili ukrepi v zvezi z zadevnim izdelkom s poreklom iz LRK z Uredbo Sveta (ES) št. 2052/2004 (8) razširjeni na uvoz, poslan iz Indonezije, z Uredbo Sveta (ES) št. 2053/2004 (9) na uvoz, poslan s Šrilanke, in z Uredbo Sveta (ES) št. 655/2006 (10) na uvoz, poslan s Filipinov, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano na Filipinih, v Indoneziji in na Šrilanki ali ne.

(5)

Protidampinški ukrepi, uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1001/2008 (11), zdaj veljajo tudi za uvoz zadevnega izdelka iz Republike Koreje in Malezije.

2.   Zahtevki za pregled

(6)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku (12) protidampinških ukrepov, ki veljajo za uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK in Tajske, prejela zahtevek za pregled v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe.

(7)

Zahtevek je 5. marca 2008 vložil Odbor za zaščito interesov industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje Evropske unije („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje pribora (fitingov) za cevi v Skupnosti.

(8)

Zahtevek v skladu s členom 11(2) je bil utemeljen s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(9)

Zahtevek v skladu s členom 11(3) je bil utemeljen z informacijami vložnika, da ukrep ne zadostuje več za preprečevanje škodljivega dampinga pri uvozu zadevnega izdelka iz LRK, zlasti, kar zadeva razširitev ukrepa na uvoz, poslan s Tajvana. Vložnik je predložil prima facie dokaze, da izvzetje uvoza, ki ga proizvajata družbi Chup Hsin Enterprise Co. Ltd in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd., iz razširjenega ukrepa ni več upravičeno, saj se za ti družbi zdi, da sta vpleteni v prakso izogibanja, kot je pretovarjanje pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK preko Tajvana.

(10)

Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in delnega vmesnega pregleda, omejenega na izvzetje pribora (fitingov) za cevi, ki ga proizvajata družbi Chup Hsin Enterprise Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan), iz razširitve protidampinških ukrepov, uvedenih na uvoz s poreklom iz LRK, na uvoz, poslan s Tajvana, zato je začela preglede (13) v skladu s členom 11(2) in (3) osnovne uredbe („sedanji pregledi“).

3.   Preiskava

3.1   Stranke, ki jih zadeva preiskava

(11)

Komisija je o začetku pregledov uradno obvestila proizvajalce Skupnosti vložnike, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike v zadevnih državah, vključno s Tajvanom, uvoznike/trgovce, uporabnike in njihova združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike vlad držav izvoznic.

(12)

Komisija je poslala vprašalnike vsem navedenim strankam ter tistim, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku. Komisija je zainteresiranim strankam dala tudi možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(13)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od obeh proizvajalcev izvoznikov s Tajvana in treh vzorčenih proizvajalcev Skupnosti ter treh vzorčenih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti (glej uvodne izjave od 14 do 17).

3.2   Vzorčenje

(14)

Zaradi očitno velikega števila proizvajalcev izvoznikov v LRK, nepovezanih uvoznikov zadevnega izdelka v Skupnosti in proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevek, je bilo v skladu s členom 17 osnovne uredbe v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru izbrala vzorec, je od navedenih strank zahtevala, naj predložijo informacije, navedene v obvestilu o začetku v poglavju 5.1.(a) (i) do (iii), in razposlala obrazce za vzorčenje, v katerih so morali vsi zadevni proizvajalci Skupnosti, proizvajalci izvozniki in uvozniki navesti posebne informacije o obsegu prodaje ter cenah.

(15)

Noben kitajski ali tajski proizvajalec izvoznik ni izpolnil vprašalnika, zato vzorčenja ni bilo mogoče uporabiti.

(16)

Izpolnjene obrazce za vzorčenje je poslalo devet proizvajalcev Skupnosti. Na podlagi obsega njihove prodaje na trgu Skupnosti v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil izbran vzorec štirih proizvajalcev Skupnosti. Komisija je od navedenih proizvajalcev zahtevala, naj popolno izpolnijo vprašalnik. Ena od izbranih družb ni popolno izpolnila vprašalnika in je bila zato izključena iz vzorca. Končni vzorec treh družb je pomenil več kot 59 % celotne proizvodnje industrije Skupnosti in 62 % obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti.

(17)

Izpolnjene obrazce za vzorčenje je poslalo devet uvoznikov zadevnega izdelka. Na podlagi obsega njihovega uvoza zadevnih izdelkov iz zadevnih držav v Skupnost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bil izbran vzorec štirih uvoznikov. Vendar ena od družb ni popolno izpolnila vprašalnika in je bila zato izključena iz vzorca.

3.3   Preiskovalni in preveritveni obiski

(18)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter interesa Skupnosti in preverjanje, ali je izvzetje nekaterega pribora (fitingov) za cevi, ki ga proizvajata družbi iz uvodne izjave (9), iz razširitve veljavnih protidampinških ukrepov proti LRK še vedno upravičeno s tem, da preprečuje škodljiv damping. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(a)

Vzorčeni proizvajalci Skupnosti

Erne Fittings GmbH, Schlins, Avstrija, vključno s povezano družbo Siekmann Fittings, GmbH, Lohne, Nemčija

Interfit S.A., Maubeuge, Francija

Virgilio Cena & Figli S.p.A, Brescia, Italija

(b)

Vzorčeni nepovezani uvozniki

BSS Group plc, Leicester, Združeno kraljestvo

Eurobridas Fittings, S.A., Zaragoza, Španija

Manfred Geldbach GmbH & Co., Gelsenkirchen, Nemčija

(c)

Proizvajalci izvozniki v Tajvanu

Chup Hsin Enterprise Co. Ltd, Kaohsiung

Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd, Kaohsiung

(d)

Proizvajalec v primerljivi državi, ZDA

Weldbend Corporation, Argo, Illinois, ZDA

3.4   Obdobje preiskave v zvezi s pregledom

(19)

Preiskava nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2007 do 31. marca 2008 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojava škode, je potekalo od 1. januarja 2004 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Obravnavani izdelek

(20)

Izdelek, ki se pregleduje, je enak kot v prvotni preiskavi in prvem pregledu zaradi izteka ukrepa: nekateri pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske.

(21)

Pribor (fitingi) za cevi se izdeluje predvsem z rezanjem in oblikovanjem cevi. Uporablja se za spajanje cevi in je v različnih oblikah: v obliki kolena, črke T, redukcijskih kosov in kapic ter različnih velikosti in kakovosti materiala. Uporablja se v glavnem v petrokemični industriji, gradbeništvu, pridobivanju energije, ladjedelništvu in industrijskih napeljavah. Pri prodaji za uporabo v petrokemični industriji se uporablja svetovni standard ANSI. Za druge namene pa se v Skupnosti najpogosteje uporablja standard DIN.

2.   Podobni izdelek

(22)

Tudi ta preiskava je kot prvotna preiskava in prvi pregled zaradi izteka ukrepa pokazala, da ima pribor (fitingi) za cevi, proizveden v zadevnih državah, ki se prodaja doma in/ali se izvozi v Skupnost, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemične lastnosti ter končne uporabe kot izdelki, ki jih v Skupnosti prodajajo proizvajalci Skupnosti vložniki, in se zato šteje za podoben izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVA DAMPINGA

(23)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe se je proučilo, ali je verjetno, da bi iztek ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

1.   Uvodne opombe

(24)

Ta preiskava je morala, kot je navedeno zgoraj, zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK in Tajske temeljiti na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo iz drugih virov, kot so zahtevek za pregled, podatki Eurostata, statistični podatki kitajskih carinskih organov in informacije, zbrane v primerljivi državi.

2.   Tajska

(a)   Normalna vrednost

(25)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev izvoznikov je normalna vrednost za Tajsko temeljila na podatkih iz zahtevka, tj. ocenjenih proizvodnih stroških na Tajskem, katerim je bilo dodanih 15 % za prodajne, splošne in administrativne odhodke ter 11 % za dobiček. Nič ni kazalo, da bi ta stopnja dobička presegala dobiček, ki ga običajno dosegajo drugi izvozniki ali proizvajalci pri prodaji izdelkov enake splošne kategorije na notranjem trgu države porekla, kot je določeno v členu 2(6)(c).

(b)   Izvozna cena

(26)

V skladu s členom 18 osnovne uredbe in zaradi nesodelovanja tajskih proizvajalcev izvoznikov je bila izvozna cena izračunana na podlagi podatkov Eurostata. Te številke so bile prilagojene glede na vrsto izdelka sorazmerno s tonažo posamezne vrste izdelka na podlagi informacij v zahtevku.

(c)   Primerjava

(27)

Za zagotovitev poštene primerjave je bila izvozna cena v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe prilagojena za stroške notranjega in čezmorskega prevoza, zavarovanja, provizij in pakiranja.

(d)   Stopnja dampinga

(28)

Komisija je za izračun stopnje dampinga v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe primerjala tehtano povprečno normalno vrednost s povprečno ceno izvoza v Skupnost na ravni franko tovarna in na enaki trgovinski ravni. Ta primerjava je pokazala, da je stopnja dampinga za Tajsko 17,8 % in je enaka znesku, za katerega je določena normalna vrednost presegala izvozno ceno.

3.   Ljudska republika Kitajska

(a)   Normalna vrednost: primerljiva država

(29)

Obstoječi ukrepi določajo eno samo dajatev na ravni države za celoten uvoz podobnega izdelka s poreklom iz LRK v Skupnost. V skladu s tem je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“). V prvotni preiskavi je bila za primerljivo državo izbrana Tajska. Vendar so bile v obvestilu o začetku kot primerljiva država predvidene Združene države Amerike, saj je industrija Skupnosti v svojem zahtevku za pregled navedla, da so Združene države zdaj ustreznejša izbira kot Tajska. Komisija si je prizadevala najti mogoče alternative v drugih tretjih državah, vendar razen ene družbe v ZDA ni hotela sodelovati nobena družba.

(30)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe se je izbira ZDA zdela ustrezna zaradi velikosti njihovega trga, ravni uvoza in posledične močne konkurence na tem trgu. Poleg tega se je glede na to, da pri preiskavi ni sodeloval noben tajski izvoznik, zdelo ustreznejše normalno vrednost za LRK osnovati na preverjenih podatkih sodelujoče družbe iz ZDA. Nobena zainteresirana stranka po objavi obvestila o začetku tudi ni poslala pripomb glede predloga, naj se za primerljivo državo uporabijo ZDA. Zato je normalna vrednost temeljila na podatkih, ki jih je predložil proizvajalec v ZDA.

(b)   Izvozna cena

(31)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo treba ugotovitve glede izvoza v Skupnost osnovati na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Izvozna cena je bila določena na podlagi enake metodologije kot v prvotni preiskavi, tj. statističnih podatkov kitajskih carinskih organov. Ti podatki so bili preverjeni glede na podatke Eurostata. Ugotovljene so bile precejšnje razlike pri količini in ceni. Na podlagi predhodno dokumentiranih dokazov o izogibanju v LRK, ki kažejo, da podatki Eurostata niso bili dovolj natančni, se je zdelo primerno, da se v tem pregledu ne uporabijo.

(c)   Primerjava

(32)

Za namen pravične primerjave in v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile v obliki prilagoditev ustrezno upoštevane razlike glede prevoza (čezmorski prevoz), stroškov zavarovanja, stroškov kredita in posredniških provizij, za katere se je štelo, da vplivajo na cene in primerljivost cen.

(d)   Stopnja dampinga

(33)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je tehtana povprečna normalna vrednost na osnovi franko tovarna v ZDA primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na osnovi franko tovarna na Kitajskem na enaki trgovinski ravni. Zgornja primerjava je pokazala obstoj 100-odstotne stopnje dampinga za LRK.

(e)   Sklep

(34)

Preiskava je pokazala, da se je uvoz iz obeh držav še naprej nadaljeval ob visokih stopnjah dampinga. S preiskavo ni bil ugotovljen noben razlog, zakaj bi raven dampinga izginila ali se znižala, če bi razveljavili ukrepe. Zato se sklene, da obstaja verjetnost nadaljnjega dampinga. Poleg tega je treba opozoriti, da se je obseg uvoza iz teh držav občutno povečal kljub visoki stopnji protidampinških dajatev, uvedeni na izvoz iz teh držav. Vseeno se je zdelo primerno proučiti tudi, ali bi se pri večjih izvoznih količinah ponovno pojavil damping, če bi se obstoječi ukrepi razveljavili.

4.   Razvoj uvoza ob razveljavitvi ukrepov

(35)

Za namen proučitve verjetnosti ponovnega pojava dampinga so bili ovrednoteni naslednji dejavniki: razvoj izvozne in/ali proizvodne zmogljivosti zadevnih držav, ozadje izogibanja v primeru LRK in odziv izvoznikov na trgih tretjih držav.

5.   Tajska

(36)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz Tajske je morala ta preiskava temeljiti na informacijah, ki so bile Komisiji na voljo iz drugih virov, tj. zahtevka za pregled. Letna proizvodna zmogljivost Tajske je bila na podlagi zahtevka ocenjena na 63 000 ton, pri čemer je domača potrošnja znašala samo 4 200 ton, zaradi česar je bila tajska industrija močno odvisna od izvoza. Letna proizvodnja je bila ocenjena na 38 000 ton. Posledično so bile neizkoriščene zmogljivosti ocenjene na 25 000 ton.

(37)

Preiskava je pokazala, da noben drug svetovni trg ne bi mogel pokriti te razpoložljive zmogljivosti, saj za Tajsko že veljajo protidampinški ukrepi. Ti ukrepi se za izdelek, ki v veliki meri ustreza izdelku iz te preiskave in je omejen na notranji premer 14 palcev, v ZDA gibljejo med 10,68 % in 52,6 %. Poleg tega se na podlagi preteklih izkušenj in zahtevka za ta pregled zdi, da so po vsem svetu in zlasti v jugovzhodni Aziji na splošno neznanske presežne zmogljivosti.

(38)

Zaradi obstoječih omejitev in visoke stopnje veljavnih ukrepov na drugih glavnih trgih bi se zato z ukinitvijo ukrepov bistven del tajske presežne zmogljivosti verjetno preusmeril na trg EU.

6.   Ljudska republika Kitajska

(a)   Proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti

(39)

Zaradi nesodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov so morale službe Komisije poseči po razpoložljivih dejstvih. O kitajski industriji ni veliko informacij, zato se naslednje ugotovitve opirajo na informacije iz zahtevka in statističnih podatkov kitajskih carinskih organov. Te ugotovitve potrjujejo tudi informacije, ki so bile objavljene v okviru podobnih postopkov v ZDA.

(40)

V skladu s temi viri je celotna kitajska proizvodna zmogljivost za zadevni izdelek znašala okrog 365 000 ton letno. Trenutni letni obseg kitajske proizvodnje je bil v zahtevku ocenjen na okrog 291 000 ton. Ta ocena je temeljila na obsegu kitajskega svetovnega izvoza, ki ga prikazuje trgovinska carinska statistika (približno 70 000 ton/letno), in na domači potrošnji, ki je ocenjena na približno 221 000 ton/letno.

(41)

Na podlagi tega bi bile neizkoriščene zmogljivosti Kitajske 74 000 ton, kar bi samo po sebi skoraj zadostovalo za preskrbo celotne potrošnje EU (79 813 ton).

(42)

Ker za LRK tako kot za Tajsko v ZDA tudi veljajo protidampinški ukrepi, ki se gibljejo med 35,06 % in 182,9 %, bi se bistven del kitajske presežne zmogljivosti verjetno preusmeril na trg EU.

(43)

Dejstvo, da je kitajskim proizvajalcem izvoznikom kljub obstoju visokih protidampinških dajatev (58,6 %), ki so v veljavi za uvoz s Kitajske, uspelo bistveno povečati izvoz v EU, in sicer z 2 550 ton leta 2004 na 10 268 ton v OPP, kaže na nadaljevanje velikega interesa kitajskih izvoznikov za trg EU.

7.   Ozadje izogibanja

(44)

Poleg tega so kitajski izvozniki pokazali, da so še naprej odločeni izvažati v EU na kakršen koli način, kot dokazujejo številni poskusi izogibanja ukrepom, uvedenih z Uredbo (ES) št. 964/2003, z zaporednim izvažanjem prek Tajvana, Indonezije, Šrilanke in Filipinov.

(45)

Na podlagi statističnih podatkov kitajskih carinskih organov je še bolj jasno, da je EU zelo privlačen trg za kitajske proizvajalce izvoznike, saj so med izvažanjem v EU dosegli nekatere svojih najvišjih izvoznih cen (čeprav dampinških).

8.   Sklep

(46)

Preiskava je pokazala, da so proizvajalci izvozniki v LRK in na Tajskem v OPP nadaljevali dampinško prakso.

(47)

Obe državi skupaj sta dosegli 99 000 ton neizkoriščenih zmogljivosti, kar je bilo bistveno več od celotne proizvodnje Skupnosti v OPP (86 723 ton) in celo več od celotne potrošnje Skupnosti v enakem obdobju (79 813 ton).

(48)

Ob dejstvu, da ima LRK zelo veliko neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in ker se je že izogibala ukrepom, obstaja velika verjetnost, da bi kitajski proizvajalci izvozniki bistveno povečali svoj dampinški izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, če bi obstoječe ukrepe razveljavili.

(49)

Glede Tajske je treba omeniti, da sta tajski družbi izvozno usmerjeni in glede na dejstvo, da je trg Skupnosti zelo privlačen, je zelo verjetno, da bi v primeru razveljavitve obstoječih ukrepov ti družbi ponovno izvažali obravnavani izdelek na trg Skupnosti v znatnih količinah in po dampinških cenah.

(50)

Nazadnje je treba omeniti še dampinško prakso kitajskih in tajskih proizvajalcev izvoznikov na trgu ZDA in oktobra 2005 obnovljene protidampinške ukrepe ZDA.

(51)

Skratka, zelo verjetno je, da se bo izdelek v primeru razveljavitve ukrepov ponovno uvažal iz zadevnih držav v Skupnost v znatnih količinah in po dampinških cenah.

D.   OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(52)

Industrijo Skupnosti so v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe sestavljali trije proizvajalci Skupnosti, v imenu katerih je bil vložen zahtevek in ki so bili tudi izbrani v vzorcu, ter šest proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo zahtevek. Na podlagi tega je industrija Skupnosti predstavljala večji delež celotne proizvodnje Skupnosti, tj. v tem primeru več kot 76 %.

E.   RAZMERE NA TRGU SKUPNOSTI

1.   Potrošnja na trgu Skupnosti

(53)

Celotna proizvodnja Skupnosti je bila določena na podlagi informacij, ki jih je predložilo devet proizvajalcev Skupnosti, ki podpirajo pritožbo, in ocenjenega obsega proizvodnje nesodelujočih proizvajalcev Skupnosti, navedenega v zahtevku.

(54)

Preiskava je pokazala, da je šel precejšen del prodaje proizvajalcev Skupnosti distributerjem z lastnim skladiščem, ki so zadevni izdelek nato izvozili iz Skupnosti, tj. ta prodaja ni bila namenjena potrošnji na trgu Skupnosti. Med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti obsega izvoza teh distributerjev z lastnim skladiščem na druge trge tretjih držav. Očitna potrošnja Skupnosti se je zato ugotavljala na podlagi celotnega obsega proizvodnje v Skupnosti, kakor je določeno v uvodni izjavi 53, ter na podlagi skupnega obsega uvoza in izvoza Skupnosti zadevnega izdelka, ki temelji na podatkih Eurostata.

(55)

Na podlagi tega se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti povečala za 28 %, in sicer z 62 317 ton v letu 2004 na 79 813 ton v OPP.

Preglednica 1 –   Potrošnja Skupnosti

Potrošnja Skupnosti

2004

2005

2006

2007

OPP

V tonah

62 317

57 492

64 919

77 095

79 813

Indeks (2004 = 100)

100

92

104

124

128

Letni trend

 

–8

12

20

4

Vir: Eurostat, zahtevek in preverjeni izpolnjeni vprašalniki industrije Skupnosti.

2.   Trenutni uvoz iz zadevnih držav

(a)   Obseg in tržni delež

(56)

Za določitev celotnega obsega uvoza zadevnega izdelka iz LRK se je zdelo primerno vključiti uvoz iz tistih držav, na katere so bili sedanji protidampinški ukrepi razširjeni v skladu s členom 13(3) osnovne uredbe, to so Šrilanka, Indonezija, Filipini in Tajvan (glej uvodni izjavi 2 in 4). Dejansko se je štelo, da so bili uvoženi izdelki iz teh držav v resnici izdelki s poreklom iz LRK. Na podlagi tega se je celoten obseg uvoza pribora (fitingov) za cevi iz LRK in Tajske povečal s 6 861 ton v letu 2004 na 17 605 ton v OPP, tj. za 157 %. Tržni delež tega uvoza, izražen kot odstotek potrošnje Skupnosti, se je povečal z 11 % v letu 2004 na 22 % v OPP.

Preglednica 2 –   Uvoz iz zadevnih držav

Uvoz (v tonah)

2004

2005

2006

2007

OPP

LRK, vključno s Šrilanko, Indonezijo, Filipini in Tajvanom

6 083

6 705

10 621

15 326

16 004

Tržni delež

10 %

12 %

16 %

20 %

20 %

Tajska

778

558

1 623

1 700

1 601

Tržni delež

1 %

1 %

2 %

2 %

2 %

Zadevne države skupaj

6 861

7 263

12 244

17 026

17 605

Tržni delež

11 %

13 %

19 %

22 %

22 %

Vir: Evropski statistični urad

(b)   Cene uvoza in nelojalno nižanje cen

(57)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov v LRK in na Tajskem je bila izvozna cena izračunana na podlagi podatkov Eurostata. Iz razlogov iz uvodne izjave 56 zgoraj, je bila povprečna izvozna cena iz LRK izračunana tudi na podlagi povprečnih izvoznih cen s Šrilanke, iz Indonezije in s Filipinov, tj. držav, na katere so bili ukrepi razširjeni zaradi prakse izogibanja. Na podlagi tega se je v obravnavanem obdobju povprečna izvozna cena zadevnega izdelka iz LRK, vključno z izogibanjem, zvišala za 17 %, tj. z 997 EUR/tono na 1 169 EUR/tono, s Tajske za 69 %, tj. s 1 223 EUR/tono na 2 067 EUR/tono, in s Tajvana za 22 %, tj. s 1 412 EUR/tono na 1 718 EUR/tono. Skupno se je povprečna cena izdelka iz zadevnih držav, vključno s Tajvanom, zvišala s 1 137 EUR v letu 2004 na 1 479 EUR v OPP, tj. za 30 %. Stroški proizvodnje so se v enakem obdobju zaradi zvišanja cene osnovne surovine, tj. jeklena cev, bistveno povečali.

(58)

Primerjava med cenami franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in primerno prilagojenimi cenami Eurostata je pokazala povprečno nelojalno nižanje cen 54,8 % za LRK, 20 % za Tajsko in 33,5 % za Tajvan.

3.   Uvoz iz drugih tretjih držav

(59)

Protidampinške dajatve veljajo za uvoz iz Republike Koreje in Malezije; uvoz iz teh dveh držav se je, kot poroča Eurostat, v obravnavanem obdobju zmanjšal na zelo nizek odstotek (tj. manj kot 1 % potrošnje Skupnosti).

(60)

Celotni obseg uvoza pribora (fitingov) za cevi iz tretjih držav, razen tistih, navedenih v prejšnji uvodni izjavi, se je povečal s 4 679 ton v letu 2004 na 10 563 ton na koncu OPP, tj. za 126 %. Tržni delež tega uvoza je dosegel 13 % potrošnje Skupnosti. To pomeni, da se je v obravnavanem obdobju povečal za 76 %, in sicer z 8 % na 13 %.

Preglednica 3 –   Uvoz in tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Uvoz iz drugih tretjih držav (v tonah)

4 679

6 134

6 795

9 993

10 563

Indeks (2004 = 100)

100

131

145

214

226

Tržni delež

8 %

11 %

10 %

13 %

13 %

Indeks (2004 = 100)

100

142

139

173

176

Vir: Eurostat in informacije o trgu, ki so jih predložili vložniki


Preglednica 4 –   Glavni uvoz v Skupnost

Glavni uvoz iz drugih tretjih držav v tonah in po državah

2004

2005

2006

2007

OPP

Izrael

78

945

1 231

2 455

3 293

Turčija

650

506

467

1 991

2 138

Vietnam

767

695

1 225

1 748

2 134

Indija

1 537

1 763

1 553

1 703

1 065

Vir: Eurostat in informacije o trgu, ki jih je predložil vložnik

4.   Gospodarski položaj industrije Skupnosti

4.1   Uvodna opomba

(61)

Gibanja gospodarskih kazalcev, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, zaposlovanje, produktivnost, prodaja, tržni delež in rast, so bila ocenjena na podlagi informacij, zbranih od vseh proizvajalcev Skupnosti, medtem ko so bila gibanja cen, dobičkonosnosti, denarnega toka, zmožnosti zbiranja kapitala in naložb, zalog, donosnosti naložb in plač ocenjena na podlagi preverjenih informacij, ki so jih vzorčeni proizvajalci Skupnosti predložili v popolno izpolnjenih vprašalnikih.

4.2   Podatki, ki se nanašajo na celotno industrijo Skupnosti

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(62)

Celotna proizvodnja industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 8 %, proizvodna zmogljivost pa za 5 %. V istem obdobju se je izkoriščenost zmogljivosti rahlo povečala. Vendar je pri tem treba upoštevati 28-odstotno povečanje potrošnje v Skupnosti.

Preglednica 5 –   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Obseg proizvodnje v tonah

80 044

73 049

82 950

85 536

86 723

Proizvodna zmogljivost v tonah

154 840

155 740

160 890

162 910

163 210

Izkoriščenost zmogljivosti v %

52

47

52

53

53

Vir: Eurostat, zahtevek in preverjeni izpolnjeni vprašalniki industrije Skupnosti.

(b)   Zaposlovanje in produktivnost

(63)

Stopnja zaposlenosti v industriji Skupnosti je ostala sorazmerno stabilna, razen v letu 2005, pri čemer se je v celotnem obravnavanem obdobju zmanjšala za 1 %. Produktivnost, izmerjena kot proizvodnja v tonah na zaposlenega, se je povečala za 9 %.

Preglednica 6 –   Zaposlenost in produktivnost

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Zaposlenost (na področju zadevnega izdelka)

1 297

1 073

1 268

1 289

1 287

Produktivnost (ton/zaposlenega)

62

68

65

66

67

(c)   Obseg prodaje in tržni delež

(64)

Obseg prodaje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti se je povečal za 4 %, z 59 399 ton v letu 2004 na 61 991 ton v OPP. Vendar so tržni deleži industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju stalno padali. Tako se je celotni tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za 21 %. Kot je bilo obrazloženo zgoraj, se precejšen del izdelkov Skupnosti proda distributerjem z lastnim skladiščem, ki jih izvozijo. Zato je bil tržni delež izražen kot delež celotne proizvodnje Skupnosti, zmanjšan za celoten izvoz v očitni potrošnji Skupnosti.

Preglednica 7 –   Obseg prodaje in tržni delež

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Obseg prodaje v EU nepovezanim strankam v tonah

59 399

51 461

57 299

60 193

61 991

Tržni delež

81 %

77 %

71 %

65 %

65 %

Indeks (2004 = 100)

100

94

87

80

79

(d)   Rast

(65)

Medtem ko se je potrošnja Skupnosti med letom 2004 in OPP povečala za 28 %, 21-odstotno zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti in vzporedno povečanje uvoza iz zadevnih držav jasno kažeta, da industrija Skupnosti ni mogla sodelovati pri rasti trga.

(e)   Višina stopnje dampinga

(66)

Vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti se glede na obseg, tržni delež in cene dampinškega uvoza iz zadevnih držav ne more šteti kot zanemarljiv.

(f)   Okrevanje od učinkov dampinga

(67)

Kot kaže pozitiven razvoj večine zgoraj navedenih kazalcev, je finančni položaj industrije Skupnosti v letih od 2004 do začetka 2008 delno okreval od škodljivih učinkov dampinškega uvoza s poreklom iz zadevnih držav.

4.3   Podatki, ki se nanašajo le na vzorčene proizvajalce Skupnosti

(a)   Zaloge

(68)

V celotnem obravnavanem obdobju so se zaloge povečale za 3 %. Obseg zalog je bil leta 2007 zaradi rastočih cen jeklenih cevi, zaradi katerih so si podjetja ustvarile večje zaloge, bistveno večji.

Preglednica 8 –   Zaloge

Obseg končnih zalog

2004

2005

2006

2007

OPP

V tonah

7 449

7 206

7 580

8 510

7 703

Vir: preverjeni odgovori vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

(b)   Povprečne prodajne cene

(69)

V obravnavanem obdobju so se povprečne prodajne cene, ki so jih na trgu Skupnosti zaračunavali vzorčeni proizvajalci Skupnosti, postopoma povišale. Celotno povišanje je med letom 2004 in OPP znašalo 57 %. Ta rast se deloma razlaga s povečanjem stroškov glavne surovine, jeklenih cevi, deloma pa z dejstvom, da sta dva proizvajalca Skupnosti proizvodnjo preusmerila na posebne, dražje vrste izdelka.

Preglednica 9 –   Povprečna prodajna cena

Prodajna cena

2004

2005

2006

2007

OPP

EUR/tono

1 779

2 128

2 482

2 738

2 790

Indeks (2004 = 100)

100

120

139

154

157

Vir: preverjeni odgovori vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

(c)   Povprečni stroški proizvodnje

(70)

Tudi povprečni stroški proizvodnje so se v obravnavanem obdobju postopoma povečali, predvsem zaradi višjih cen jekla. Povprečni stroški proizvodnje so se v OPP povečali s 1 628 EUR/tono na 2 401 EUR/tono, to je za 48 %.

Preglednica 10 –   Povprečni stroški proizvodnje

Stroški na enoto

2004

2005

2006

2007

OPP

EUR/tono

1 628

2 059

1 998

2 040

2 401

Indeks (2004 = 100)

100

127

123

125

148

Vir: preverjeni odgovori vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

(d)   Dobičkonosnost in denarni tok

(71)

Dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev Skupnosti se je gibala pozitivno, v skladu z zvišanjem prodajnih cen. Kljub velikim težavam v letih 2004 in 2005 je skupna dobičkonosnost v OPP dosegla 9,1 %. Delni razlog za to je bila preusmeritev na proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo v obravnavanem obdobju.

(72)

Med letoma 2004 in 2006 je denarni tok znatno nihal, nato pa se je do konca obravnavanega obdobja izrazito in postopoma povečeval.

Preglednica 11 –   Dobičkonosnost in denarni tok

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Dobičkonosnost

1,8 %

1,2 %

7,2 %

10,6 %

9,1 %

Indeks (2004 = 100)

100

70

403

598

514

Denarni tok (v 1 000 EUR)

3 320

1 425

7 577

10 100

12 308

Indeks (2004 = 100)

100

43

228

304

371

Vir: preverjeni odgovori vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

(e)   Naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala

(73)

Vzorčeni proizvajalci Skupnosti so v obravnavanem obdobju povečali naložbe za 115 %. Vlagali so predvsem v razvoj strojev in izboljšanje logističnih zmogljivosti za povečanje produktivnosti.

(74)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček/izguba zadevnega izdelka glede na neto knjigovodsko vrednost naložb, se je v obravnavanem obdobju bistveno povečala in se je razvijala enako kot dobičkonosnost.

(75)

Komisija ni prejela nobenih dokazov v zvezi z zmanjšanjem ali povečanjem zmožnosti zbiranja kapitala v obravnavanem obdobju.

Preglednica 12 –   Naložbe in donosnost naložb

 

2004

2005

2006

2007

OPP

Naložbe (v 1 000 EUR)

2 567

4 448

3 930

4 986

5 524

Indeks (2004 = 100)

100

173

153

194

215

Donosnost naložb

4 %

2 %

29 %

44 %

38 %

Vir: preverjeni odgovori vzorčenih proizvajalcev Skupnosti na vprašalnik.

5.   Sklep o položaju industrije Skupnosti

(76)

Kot je pokazal pozitiven razvoj večine kazalcev od leta 2004, so protidampinški ukrepi v obdobju ugodnega gospodarskega cikla pozitivno vplivali na položaj vzorčenih proizvajalcev Skupnosti. Industrija Skupnosti je povečala obseg prodaje ter cene. Tudi kazalci škode, kot so proizvodnja, proizvodna zmogljivost, dobičkonosnost, naložbe, donosnost naložb ter produktivnost, so se razvijali pozitivno. Večje naložbe, namenjene izboljšanju proizvodnih obratov, so kljub izgubi znatnih tržnih deležev neposredno vplivale na dobičkonosnost vzorčenih proizvajalcev.

(77)

Vendar je treba upoštevati, da morajo proizvajalci Skupnosti ohraniti določeno raven proizvodnje in obseg prodaje, da lahko pokrijejo stalne stroške. Pribor (fitingi) za cevi se proizvajajo s posebnimi prilagojenimi stroji, ki so pomemben stroškovni dejavnik. Vzorčene družbe so v obravnavanem obdobju poslovale s približno 50-odstotno zmogljivostjo in niso mogle znatno povečati svoje izkoriščenosti zmogljivosti. Zato zmanjšanja proizvodnje še vedno ogrožajo dobičkonosnost.

(78)

Industrija Skupnosti je ne glede na zgoraj opisan pozitiven razvoj v obravnavanem obdobju izgubila znaten del svojega tržnega deleža, in sicer se je z 81 % v letu 2004 zmanjšal na 65 % v OPP. Proizvajalcem Skupnosti je po zmanjšanju obsega prodaje uspelo ponovno doseči raven obsega prodaje izleta 2004, celotna potrošnja Skupnosti pa se je v istem obdobju povečala za 28 %. Očitno industriji Skupnosti ni uspelo izkoristiti znatne rasti potrošnje v Skupnosti. Nekateri pozitivni dejavniki so tudi posledica prevzema pomembnega proizvajalca Skupnosti iz Združenega kraljestva, čigar dejavnosti sta prevzeli dve družbi, ki podpirata zahtevek.

(79)

Glede na navedeno se lahko sklene, da je imela uvedba ukrepov proti LRK in Tajski določen pozitiven učinek na finančni položaj industrije Skupnosti, ki je lahko ponovno postala dobičkonosna. Industrija Skupnosti je sicer rahlo povečala proizvodnjo in obseg prodaje, a je izgubila tržne deleže, medtem ko se je povpraševanje na trgu Skupnosti močno povečalo. To kaže, da je industrija Skupnosti kljub naložbam v posodobitev proizvodnih obratov na splošno še vedno šibka in da je za pokritje velikih stalnih stroškov močno odvisna tako od zadostne ravni cen kot od zadostnega obsega proizvodnje.

F.   VERJETNOST PONOVNEGA POJAVA ŠKODE

(80)

Pri oceni verjetnih učinkov izteka veljavnih ukrepov so se upoštevali naslednji elementi:

(81)

Glede na znatne stopnje nelojalnega nižanja cen, ugotovljene v OPP, je cenovni pritisk na trgu Skupnosti še vedno zelo velik. Medtem ko so se stroški proizvodnje proizvajalcev Skupnosti v obravnavanem obdobju povečali za 48 % (zlasti zaradi zvišanja cene surovine, tj. jeklena cev), se je povprečna cena uvoza iz zadevnih držav zvišala samo za 30 %.

(82)

Zato se je tržni delež uvoza iz zadevnih držav v obravnavanem obdobju bistveno povečal. To kaže, da je industrija Skupnosti večji del svojega tržnega deleža izgubila zaradi uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah, ki je kljub veljavnim protidampinškim dajatvam znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti.

(83)

Poleg tega so razpoložljive neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 40 in 36, v zadevnih državah bistveno večje od celotne proizvodnje Skupnosti v OPP ali celotne potrošnje Skupnosti v enakem obdobju. Zato se lahko pričakuje, da bodo v primeru razveljavitve ukrepov na trg Skupnosti začele prodirati velike količine izdelkov, proizvedenih v teh državah. Zaradi visokih protidampinških ukrepov, ki veljajo na drugih morebitnih izvoznih trgih, je lažje prodreti na trg Skupnosti. Poleg tega številni poskusi izogibanja protidampinškim ukrepom potrjujejo veliko zanimanje proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav za trg Skupnosti.

(84)

Glede na preteklo in sedanje določanje cen proizvajalcev izvoznikov v zadevnih državah se pričakuje, da bo uvoz poceni in bo tako znatno nelojalno nižal cene industrije Skupnosti. Poceni uvoz bi zagotovo negativno vplival na industrijo Skupnosti, ki je okrevala samo zato, ker je lahko ohranila določeno raven cen, vendar pa je še vedno občutljiva za masiven uvoz po nizkih in dampinških cenah.

(85)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da bi ukinitev ukrepov po vsej verjetnosti povzročila ponoven pojav škode industriji Skupnosti zaradi dampinškega uvoza. Zlasti se pričakuje, da se bo raven cen v Skupnosti bistveno znižala in zelo negativno vplivala na stopnje dobička proizvajalcev Skupnosti, kar ne bi ogrozilo samo znatnih naložb, opravljenih od leta 2004, temveč bi tudi preprečilo nadaljnje naložbe. To bi neizogibno povzročilo tudi pomembno izgubo delovnih mest v industriji Skupnosti. Verjetnost ponovnega pojava škode se je zaradi sedanjega položaja, ki ga je povzročila gospodarska recesija, nedavno povečala.

G.   INTERES SKUPNOSTI

1.   Uvod

(86)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali bi bilo podaljšanje veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesi industrije Skupnosti kot celote. Ugotovitev interesa Skupnosti je temeljila na oceni vseh različnih vpletenih interesov, kot so interes industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev ter uporabnikov zadevnega izdelka.

(87)

Da bi Komisija ocenila verjetni vpliv nadaljevanja ali odprave ukrepov, je zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank. Komisija je poslala vprašalnike za vzorčenje 62 uvoznikom zadevnega izdelka in prejela devet odgovorov. Komisija je izbrala vzorec štirih družb, od katerih so tri predložile popolno izpolnjen vprašalnik. Uporabniki niso predložili informacij.

(88)

Poudariti je treba, da je v prejšnji preiskavi veljalo, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesi Skupnosti. Dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, torej analiza stanja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, poleg tega omogoča oceno vseh neprimernih negativnih učinkov sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(89)

Na podlagi tega se je proučilo, ali kljub ugotovitvam o nadaljevanju dampinga in verjetnosti ponovnega pojava škode obstajajo nujni razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče skleniti, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2.   Interesi industrije Skupnosti

(90)

Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno sposobna preživeti. To je potrdil pozitiven razvoj njenega gospodarskega položaja po uvedbi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov, ko je bila ponovno vzpostavljena učinkovita konkurenca. Dejansko so v zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja prizadevanja industrije Skupnosti za racionalizacijo proizvodnje in krepitev konkurenčnosti prinesla primeren dobiček. Tudi dobičkonosna izvozna dejavnost industrije Skupnosti se je razvijala pozitivno in dokazala, da je konkurenčna na trgih tretjih držav (izvoz vzorčenih proizvajalcev se je v obravnavanem obdobju povečal za 21 %).

(91)

Iz razlogov iz uvodne izjave 77 mora industrija Skupnosti, da bi dosegla ekonomijo obsega in tako ostala konkurenčna, proizvesti določeno količino standardnih izdelkov. Standardni izdelki so zato v neposredni konkurenci z uvozom iz LRK in s Tajske. Ekonomija obsega in s tem dobičkonosnost dejavnosti v Skupnosti bi se znatno zmanjšali, če bi na trg prišli izdelki po dampinških cenah. Zato je smiselno pričakovati, da bo industrija Skupnosti imela še naprej koristi od trenutno uvedenih ukrepov. Če se ukrepi ne bodo ohranili, je verjetno, da bo industrija Skupnosti utrpela znatno škodo.

3.   Interesi uvoznikov/trgovcev

(92)

Nobeden od sodelujočih uvoznikov ni uvozil zadevnega izdelka iz LRK ali s Tajske, temveč samo s Tajvana. Preiskava ni zagotovila dokazov, da so veljavni ukrepi znatno prizadeli uvoznike. Glede na tržni delež drugih tretjih držav (13 %) je očitno, da so uvozniki lahko našli druge vire dobave, kar kaže, da so konkurenčni pogoji na trgu Skupnosti zagotovljeni.

(93)

Kot je opisano spodaj v uvodnih izjavah od 98 do 105, je bilo sedanje izvzetje dveh proizvajalcev izvoznikov s Tajvana zaradi domnevne prakse izogibanja na novo ocenjeno. Uvozniki so bili prepričani, da bi v primeru razveljavitve izvzetja teh družb lahko našli druge vire dobave. Zato ohranitev ukrepov zaradi drugih dobavnih kanalov ne bo imela znatnega negativnega učinka na uvoznike. Vendar je treba omeniti, da bi lahko nastale nekatere težave za tržno nišo britanskih standardnih izdelkov, ki jih, kot je znano, dobavljata samo en evropski in en tajvanski proizvajalec. Ta učinek pa se bo najbrž občutil samo kratkoročno, dokler se ne pojavijo drugi viri.

(94)

Zato se sklene, da uvedba trenutno veljavnih protidampinških ukrepov ni znatno negativno vplivala na gospodarski položaj uvoznikov zadevnega izdelka. To potrjuje dejstvo, da so uvozniki še naprej trgovali z zadevnim izdelkom v znatnih količinah in v obravnavanem obdobju celo povečali obseg uvoza. Zato tudi ni verjetno, da bi podaljšanje veljavnosti ukrepov povzročilo poslabšanje njihovega gospodarskega položaja v prihodnosti.

4.   Interesi uporabnikov

(95)

Uporabnici zadevnega izdelka sta predvsem petrokemična in gradbena industrija. Komisija je razposlala vprašalnike devetim uporabnikom. Pri sedanji preiskavi ni sodeloval ali se javil noben uporabnik. Pomanjkanje sodelovanja potrjuje, da je pribor (fitingi) za cevi zelo majhen del njihovih celotnih proizvodnih stroškov in zdi se, da jim veljavni ukrepi niso povzročili nikakršne izgube konkurenčnosti.

5.   Sklep o interesu Skupnosti

(96)

Preiskava je pokazala, da so obstoječi protidampinški ukrepi industriji Skupnosti omogočili, da postane dobičkonosna, čeprav je zaradi nadaljevanja dampinškega uvoza izgubila znatni del tržnega deleža. Morebitna ukinitev ukrepov bi ogrozila okrevanje industrije Skupnosti in mogoče povzročila njeno izginotje.

(97)

Poleg tega se zdi, da obstoječi ukrepi v preteklosti niso imeli večjega negativnega vpliva na gospodarski in finančni položaj uporabnikov in uvoznikov. Zato se sklene, da ni nobenih nujnih razlogov proti nadaljevanju veljavnosti obstoječih protidampinških ukrepov.

H.   VMESNI PREGLED V ZVEZI Z IZVZETIMI TAJVANSKIMI DRUŽBAMI

1.   Ozadje

(98)

Z Uredbo (ES) št. 763/2000 so bili protidampinški ukrepi, uvedeni na uvoz s poreklom iz LRK, leta 2000 razširjeni na uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi iz železa ali jekla, poslanega s Tajvana, razen na tistega, ki ga proizvajajo in izvažajo družbe Chup Hsin Enterprise Co. Ltd („Chup Hsin“), Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd, („Nian Hong“) in Rigid Industries Co., Ltd. (Kaohsiung, Tajvan), ker je bilo za te družbe ugotovljeno, da se niso izogibale ukrepom.

(99)

Sedanji delni vmesni pregled je bil omejen na pregled nerazširitve dajatev, odobrene družbama Chup Hsin in Nian Hong.

(100)

Obe družbi sta sodelovali pri tej preiskavi tako, da sta izpolnili vprašalnik Komisije in sprejeli preveritveni obisk v svojih prostorih.

(101)

Ena od družb je na dokument o končnem razkritju odgovorila, da začetek sedanje preiskave ni bil utemeljen. Konkretno je družba navedla, da proti njej ne veljajo nobeni ukrepi, ki bi se lahko pregledali, saj je bila leta 2000 izvzeta iz razširjenih ukrepov. V zvezi s tem se je družba sklicevala na poročilo pritožbenega organa STO v zadevi mehiškega govejega mesa in riža. V tem poročilu je razložen člen 5(8) protidampinškega sporazuma, kot se uporablja za nove preiskave, pri katerih imajo izvozniki stopnjo dampinga de minimis. Člen 5(8) se dejansko izrecno nanaša na „uporabo v skladu s členom 5(1)“. Vendar je bila v tem primeru proti družbi Chup Hsin in drugima dvema družbama začeta preiskava proti izogibanju na podlagi člena 13 osnovne uredbe in ne nova protidampinška preiskava. Dejansko je bilo pri uvozu s Tajvana za leto 2000 ugotovljeno izogibanje ukrepom, uvedenim za LRK, pri čemer se je tri družbe izvzelo, ker takrat niso uvažale zadevnega izdelka iz LRK. Osnovna uredba ne izključuje pregleda takega izvzetja, če obstajajo dokazi o izogibanju. Zato je bil začetek tega vmesnega pregleda dejansko utemeljen in pravno veljaven. Na podlagi tega se trditev družbe zavrne.

(102)

Ker je bila nerazširitev dajatev določena na podlagi ugotovitev prvotne preiskave proti izogibanju, se je v sedanjem pregledu proučilo, ali so navedene ugotovitve še vedno resnične. V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe se je proučilo, ali so izpolnjeni pogoji za izogibanje.

2.   Sprememba v vzorcu trgovanja

(103)

Glede družbe Nian Hong je bilo ugotovljeno, da iz LRK uvaža pribor (fitinge) za cevi vseh vrst (v obliki kolena, redukcijskih kosov, kapic in črke T). Družba je trdila, da ne uvaža zadevnega izdelka, temveč polizdelke. Vendar s preiskavo ni bilo mogoče potrditi teh trditev. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je vložek družbe Nian Hong v te izdelke omejen na prirezovanje robov, označevanje logotipa družbe in pakiranje, kar pomeni manj kot 10 % celotnih stroškov proizvodnje. Poleg tega je bila na tajvanski carinski deklaraciji o uvozu iz LRK navedena oznaka KN zadevnega izdelka (7307 93), tj. končni izdelek.

(104)

V izpolnjenem vprašalniku družbe Chup Hsin niso bili navedeni nobeni nakupi ali ustrezne nadaljnje prodaje pribora (fitingov) za cevi s kitajskim poreklom. Šele med preveritvenim obiskom na kraju samem je bilo ugotovljeno, da družba uvaža pribor (fitinge) za cevi iz LRK. Zbrani dokazi so pokazali, da navedeni uvoz poteka prek japonske družbe. Družba je po preveritvenem obisku trdila, da ves uvoz pribora (fitingov) za cevi s kitajskim poreklom prodaja na tajvanskem notranjem trgu. Družba je predložila popravljene podatke iz nekaterih preglednic izpolnjenega vprašalnika. Vendar se je dejstvo, da so bile informacije o uvozu iz LRK prvotno izpuščene, štelo kot zavajajoče v smislu člena 18 osnovne uredbe in je zbudilo resne dvome o zanesljivosti informacij, predloženih pred preveritvenim obiskom in po njem.

(105)

Kot je bilo navedeno zgoraj, je bil razlog za prvotno odobritev izvzetja družbama Chup Hsin in Nian Hong, da družbi takrat nista kupovali pribora (fitingov) za cevi iz LRK, kar pa ni več res. Glede na razkrito prakso izogibanja se ugotavlja sprememba v vzorcu trgovanja, saj izdelke s poreklom iz LRK sedaj prek Tajvana pošiljata tudi zgoraj navedeni družbi.

3.   Nezadosten ustrezen vzrok ali nezadostna ekonomska upravičenost

(106)

Praksa ponovnega izvažanja uvoženih kitajskih izdelkov za nobeno družbo ni imela drugega ustreznega vzroka ali zadostne ekonomske upravičenosti, kot je izogibanje protidampinškim ukrepom.

(107)

V primeru družbe Nian Hong so bili izdelki samo malce spremenjeni in je bila dodana vrednost k zadevnemu izdelku tako zelo majhna.

(108)

Pri družbi Chup Hsin se je dejstvo, da družba v izpolnjenem vprašalniku ni navedla, da uvaža kitajski izdelek, po eni strani štelo kot zavajajoče, po drugi strani pa kot kazalec za to, da je vedela, da se izogiba ukrepom, uvedenim na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK. Poleg tega je bilo na podlagi dokazil, ki sta jih predložili družbi, med preiskavo ugotovljeno, da je mogoče uvoziti izdelke iz tretje države na Tajvan in jih ponovno izvoziti s tajvanskim potrdilom o poreklu, ne da bi bili bistveno spremenjeni.

4.   Razvrednotenje popravljalnih učinkov dajatve v smislu cen in/ali količin podobnih izdelkov

(109)

Na podlagi podatkov Eurostata se je celoten izvoz s Tajvana v Skupnost povečal za 209 %, in sicer z 2 372 ton v letu 2003 na 7 335 ton v OPP. Vendar je obseg izvoza med letoma 2003 in 2005 ostal bolj ali manj stabilen, od leta 2006 do konca OPP pa se je občutno povečal. Tajvanski družbi, ki sta skoraj celoten tajvanski izvoz zadevnega izdelka v EU v OPP izvedli sami, sta med letom 2005 in OPP svoj izvoz v EU povečali za 206 %.

(110)

Obseg zadevnega uvoza je pomenil 9 % potrošnje Skupnosti, kar se šteje za znaten delež. Zato je jasno, da je ta izrazita sprememba v trgovinskih tokovih oslabila popravljalne učinke ukrepov glede na količine, uvožene na trg Skupnosti.

(111)

Glede cen izdelkov, poslanih s Tajvana, so podatki Eurostata pokazali, da so povprečne izvozne cene uvoza s Tajvana v OPP dosegle 1 718 EUR/tono, kar je bilo znatno manj od cen industrije Skupnosti (– 33,5 %). Primerjava med cenami franko tovarna vzorčenih proizvajalcev Skupnosti in preverjenimi izvoznimi cenami družb Chup Hsin in Nian Hong je pokazala povprečno prodajo pod ceno 86,6 % oziroma 71 %, tj. odstotek, za katerega so bile izvozne cene teh družb nižje od neškodljivih cen industrije Skupnosti. Zato popravljalni učinki uvedene protidampinške dajatve cenovno slabijo.

(112)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da sta sprememba v trgovinskih tokovih ter znatno povečanje uvoza s Tajvana po zelo nizkih cenah oslabila popravljalne učinke protidampinških ukrepov glede na količino in cene podobnega izdelka.

5.   Dokazi o dampingu v zvezi z normalnimi vrednostmi, ki so bile pred tem določene za podobne izdelke

(113)

Da bi ugotovili, ali je mogoče najti dokaze za damping v zvezi z zadevnim izdelkom, ki sta ga tajvanski družbi izvažali v Skupnost v OP, so bile izvozne cene določene na podlagi podatkov družb.

(114)

V skladu s členom 13(1) osnovne uredbe so se te izvozne cene primerjale s predhodno določeno normalno vrednostjo za podobni izdelek. V prejšnjem pregledu zaradi izteka ukrepa leta 2003 je bilo ugotovljeno, da je Tajska država z ustreznim primerljivim tržnim gospodarstvom za primerjavo z LRK za namen določitve normalne vrednosti.

(115)

Zaradi poštene primerjave so bile med normalno vrednostjo in izvozno ceno narejene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen. Te prilagoditve so bile na podlagi informacij, zbranih med preveritvenimi obiski, opravljene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe glede na stroške prevoza in kredita.

(116)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti, določene v prvotni preiskavi, in tehtanega povprečja izvoznih cen v tej preiskavi v zvezi s pregledom, izraženih kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, pokazala, da je uvoz pribora (fitingov) za cevi teh dveh tajvanskih družb dampinški. Ugotovljeni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF na meji Skupnosti brez plačane dajatve, sta bili 56,09 % za Chup Hsin in 44,77 % za Nian Hong.

6.   Sklep o pregledu izvzetij iz razširitve ukrepov na uvoz s Tajvana

(117)

Glede na zgoraj ugotovljeno izogibanje in v skladu s prvim stavkom člena 13(1) osnovne uredbe je treba obstoječe protidampinške ukrepe na uvoz zadevnih izdelkov s poreklom iz LRK razširiti na uvoz enakih izdelkov, poslanih od družb Chup Hsin in Nian Hong.

7.   Trajna narava spremenjenih okoliščin

(118)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe se je proučevalo tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko obravnavajo kot trajne.

(119)

Preiskava je glede družbe Nian Hong pokazala, da ta družba že nekaj let nima dejanske proizvodnje in da v Skupnost izvaža samo pribor (fitinge) za cevi, uvožene iz LRK. Glede na to, da je dejanska proizvodnja že nekaj let zaustavljena, ni razloga, da bi verjeli, da ta položaj ni trajen.

(120)

V zvezi z družbo Chup Hsin so se informacije, ki jih je predložila, kot je navedeno v uvodni izjavi 104, štele kot nezanesljive. Dejstvo, da družba v odgovoru na vprašalnik Komisije ni navedla izdelkov, uvoženih iz Kitajske, se šteje kot dokaz, da se je zavedala izogibanja, poleg tega pa ni informacij, ki bi kazale, da družba ne namerava nadaljevati te prakse v prihodnosti.

(121)

V teh okoliščinah se ugotovitve iz OPP lahko štejejo za trajne. Končno in v skladu s členom 11(3) je glede na prakso izogibanja, ugotovljeno pri dveh proizvajalcih izvoznikih s Tajvana, in sicer Chup Hsin in Nian Hong, primerno umakniti ti izvzetji iz razširjenih ukrepov.

I.   PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(122)

O bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov in razveljavitev izvzetja iz razširitve dajatve na uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvajata družbi Chup Hsin in Nian Hong, so bile obveščene vse zadevne stranke. Po razkritju jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(123)

Eden od proizvajalcev izvoznikov, za katerega je bilo umaknjeno izvzetje, je po zgoraj navedenem razkritju ponudil zavezo v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe.

(124)

Ta ponudba je bila proučena in ugotovljeno je bilo, da je bila uradna ponudba dana po izteku roka za predložitev stališč z nezadostno utemeljitvijo zamude. Ponudba je domnevno temeljila na obsegu izvoza v OPP, omejenem na lastno proizvodnjo družbe in proizvodnjo, dobavljeno od izvajalca na Tajvanu, za katero do količinske zgornje meje ne bi veljale protidampinške dajatve.

(125)

Vendar glede na to, da družba med preiskavo na kraju samem ni mogla dokazati, koliko njene prodaje v Skupnost je bilo proizvedene na Tajvanu in koliko uvožene iz LRK, trditev družbe, da se podatki o izvozu lahko preverijo v ustreznih podatkovnih zbirkah, ni resnična, saj izvoz v Skupnost lahko vključuje izdelke s poreklom iz LRK. Poleg tega se je dejstvo, da družba ni poročala o uvozu iz LRK v OPP, štelo kot zavajajoče v smislu člena 18 osnovne uredbe in je zbudilo resne dvome o zanesljivosti informacij, ki jih je družba predložila pred preveritvenim obiskom in po njem.

(126)

Iz zgoraj navedenih razlogov ponujena zaveza zadevnega proizvajalca izvoznika ni sprejemljiva.

(127)

Iz navedenega sledi, da bi bilo treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe protidampinške dajatve na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz LRK in Tajske ali poslanega s Tajvana, uvedene z Uredbo (ES) št. 964/2003, ohraniti.

(128)

Zato bi bilo treba ohraniti tudi razširitev ukrepov v zvezi z zadevnim izdelkom s poreklom iz LRK na uvoz, poslan iz Indonezije, z Uredbo (ES) št. 2052/2004, na uvoz, poslan s Šrilanke, z Uredbo (ES) št. 2053/2004 in na uvoz, poslan s Filipinov, z Uredbo (ES) št. 655/2006 ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano na Filipinih, v Indoneziji in na Šrilanki ali ne.

(129)

Izvzetje nekaterega pribora (fitingov) za cevi, ki ga proizvajata družbi Chup Hsin in Nian Hong, iz razširitve protidampinških ukrepov se umakne. Zato bodo za ti družbi v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe veljale enake protidampinške dajatve kot za proizvajalce v LRK –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz pribora (fitingov) za cevi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Tajske (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, ter se trenutno uvršča v oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19, ex 7307 99 30 in ex 7307 99 90 (oznake TARIC 7307931191, 7307931193, 7307931194, 7307931195, 7307931199, 7307931991, 7307931993, 7307931994, 7307931995, 7307931999, 7307993092, 7307993093, 7307993094, 7307993095, 7307993098, 7307999092, 7307999093, 7307999094, 7307999095, 7307999098).

2.   Stopnja veljavne dokončne protidampinške dajatve za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatev za izdelke iz odstavka 1, ki jih proizvajajo spodaj navedene družbe, je:

Država

Družba

Stopnja dajatve (%)

Dodatna oznaka TARIC

Ljudska republika Kitajska

Vse družbe

58,6

Tajska

Awaji Materia (Thailand) Co. Ltd. Samutprakarn

7,4

8850

 

Thai Benkan Co. Ltd. Prapadaeng - Samutprakarn

0

A118

 

Vse druge družbe

58,9

A999

3.   Če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe o carinskih dajatvah.

Člen 2

Dokončna protidampinška dajatev, uvedena s členom 1 na uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, se s tem razširi na uvoz enakega pribora (fitingov), poslanega s Tajvana (oznake TARIC: 7307931191, 7307931991, 7307993092 in 7307999092; dodatna oznaka TARIC A999), iz Indonezije (oznake TARIC: 7307931193, 7307931993, 7307993093 in 7307999093), s Šrilanke (oznake TARIC: 7307931194, 7307931994, 7307993094 in 7307999094) in s Filipinov (oznake TARIC: 7307931195, 7307931995, 7307993095 in 7307999095), ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano na Tajvanu, v Indoneziji, na Šrilanki in na Filipinih ali ne, razen tistega, ki ga proizvaja družba Rigid Industries Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A099). Razveljavi se izvzetje iz razširitve dajatve na uvoz enakega pribora (fitingov), ki ga proizvajata družbi Chup Hsin Enterprise Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A098) in Nian Hong Pipe Fittings Co. Ltd, Kaohsiung (Tajvan) (dodatna oznaka TARIC A100).

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. avgusta 2009

Za Svet

Predsednik

C. BILDT


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

(2)  UL L 84, 3.4.1996, str. 1.

(3)  UL L 94, 14.4.2000, str. 1.

(4)  UL L 139, 6.6.2003, str. 1.

(5)  Prej Awaji Sangyo Co Ltd., glej UL C 152, 6.7.2007, str. 16.

(6)  UL L 84, 3.4.1996, str. 46.

(7)  UL L 275, 25.8.2004, str. 1.

(8)  UL L 355, 1.12.2004, str. 4.

(9)  UL L 355, 1.12.2004, str. 9.

(10)  UL L 116, 29.4.2006, str. 1.

(11)  UL L 275, 16.10.2008, str. 18.

(12)  UL C 238, 10.10.2007, str. 20.

(13)  UL C 138, 5.6.2008, str. 42.


Top