8.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/48

(1)

Komisija je 9. julija 2008 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2), objavila začetek protidampinškega postopka glede uvoza nekaterih brezšivnih cevi („BC“) iz železa ali jekla s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“ ali „LRK“) v Skupnost.

(2)

Postopek se je začel na podlagi pritožbe, ki jo je 28. maja 2008 vložil Zaščitni odbor industrije brezšivnih cevi Evropske unije („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večino, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla v Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu v zvezi z navedenim izdelkom ter o predvideni in neposredni nevarnosti znatne škode, ki je nastala zaradi tega, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Komisija je pritožnika, druge znane proizvajalce v Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, vključno z njihovimi združenji, ter predstavnike države izvoznice uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(4)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(5)

Da bi se proizvajalcem izvoznikom v LRK omogočila predložitev zahtevka za tržnogospodarsko obravnavo (TGO) ali individualno obravnavo (IO), če tako želijo, je Komisija proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku postopka, poslala obrazce za zahtevek. Deset (skupin) družb je zahtevalo TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe, ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Zaradi domnevno velikega števila proizvajalcev izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Skupnosti je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje za določitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in če bi bilo, izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki, uvozniki in proizvajalci v Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo, kot določa obvestilo o začetku, osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju preiskave (od 1. julija 2007 do 30. junija 2008).

(7)

Po proučitvi predloženih informacij in ob upoštevanju velikega števila proizvajalcev izvoznikov in proizvajalcev Skupnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati, je bilo sklenjeno, da je potrebno vzorčenje v zvezi s temi proizvajalci. Glede na omejeno število uvoznikov, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, je bilo sklenjeno, da ni potrebno vzorčenje v zvezi z nepovezanimi uvozniki.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem izvoznikom, vzorčenim proizvajalcem Skupnosti, uvoznikom ter vsem znanim uporabnikom in združenjem uporabnikov. Vzorčeni proizvajalci izvozniki v LRK, vsi proizvajalci Skupnosti, razen ene družbe, ki je predložila le delne informacije, šest uvoznikov in pet uporabnikov je predložilo v celoti izpolnjene vprašalnike.

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode ali nevarnosti škode in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili izvedeni v prostorih naslednjih družb:

(10)

Zaradi potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bila preveritev z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države opravljena v prostorih naslednje družbe:

(11)

Komisija je glede proizvajalcev izvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza, ki ga je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz štirih (skupin) družb, ki predstavljajo 70 % obsega izvoza sodelujočih strank iz LKR v Skupnost. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje z zadevnimi strankami, ki niso predložile pripomb.

(12)

Komisija je glede proizvajalcev Skupnosti v skladu s členom 17 osnovne uredbe izbrala vzorec, ki temelji na največjem reprezentativnem obsegu proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, ki bi ga bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Izbrani vzorec je sestavljen iz petih skupin družb (skupaj devet družb), ki predstavljajo 62 % celotne proizvodnje v Skupnosti. V skladu s členom 17(2) osnovne uredbe je bilo opravljeno posvetovanje s sodelujočimi proizvajalci, ki niso predložili pripomb v zvezi z izbranim vzorcem. Zaradi omejenega števila sodelujočih uvoznikov Skupnosti je bilo sklenjeno, da uporaba tehnik vzorčenja v njihovem primeru ni bila potrebna.

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 (OP). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od leta 2005 do konca obdobja preiskave (obravnavano obdobje).

(14)

Zadevni izdelek zajema nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla, s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm, z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (3), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (zadevni izdelek). V obvestilu o začetku (glej uvodno izjavo 1 zgoraj) je navedeno, da je zadevni izdelek običajno uvrščen pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93 ter da so bile te kode KN navedene le kot informacija. Vseeno je bilo pri preiskavi ugotovljeno, da tri od teh kod KN ne veljajo za zadevni izdelek, tj. ex 7304 11 00, ex 7304 22 00 in ex 7304 24 00, ter da manjka pet drugih kod KN, tj. ex 7304 31 20, ex 7304 39 10, ex 7304 39 52, ex 7304 51 81 in ex 7304 59 10.

(15)

Zadevni izdelek se uporablja v različne namene, na primer za mehansko uporabo (tudi v avtomobilski in strojni industriji), v gradbeništvu za pilote, v proizvodnji energije kot kotlovne cevi, kot cevni material za naftovode (OCTG – „oil country tubular goods“), ki se v naftni industriji uporablja kot vrtalne, zaščitne in proizvodne cevi, ter kot cevovod za tekočine ali pline.

(16)

BC so pri dobavi uporabnikom zelo različnih oblik. Cevi so lahko pocinkane, navojne, dobavljene kot „green tubes“ (tj. cevi, ki niso toplotno obdelane), s posebnim zaključkom, razrezane ali nerazrezane. Obstaja veliko različnih parametrov, ki določajo lastnosti cevi, zato je večina BC izdelanih po naročilu strank. BC so običajno zvarjene. V posebnih primerih pa se lahko povežejo z navoji ali se uporabljajo nepovezane, vendar pa se lahko še vedno zvarijo.

(17)

Preiskava je pokazala, da imajo vsi tipi zadevnega izdelka kljub razlikam v končni uporabi različnih vrst brezšivnih cevi enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti. Zato se šteje, da sestavljajo en izdelek.

(18)

Združenje kitajskih proizvajalcev je ugotovilo, da je treba cevi OCTG izključiti iz opredelitve zadevnega izdelka, ker imajo različne uporabe, različne specifikacije in različne lastnosti ter niso zamenljive z drugimi cevmi, obseg izvoza iz LRK v EU pa je omejen. Vendar je preiskava pokazala, da imajo cevi OCTG med drugim kemijske lastnosti, primerljive s kemijskimi lastnostmi drugih vrst BC, saj za vse velja prag 0,86 CEV. Poleg tega imajo druge skupne osnovne lastnosti s preostalimi vrstami BC, kot sta na primer zunanji premer in debelina sten. V zvezi s končnimi uporabami cevi OCTG je bilo ugotovljeno, da so nekatere cevi OCTG zamenljive z drugimi nelegiranimi jeklenimi cevmi. Glede na to, da imajo cevi OCTG enake osnovne lastnosti kot druge brezšivne cevi in so delno medsebojno zamenljive, je bilo začasno sklenjeno, da ni razloga za izključitev te vrste iz opredelitve izdelka.

(19)

Za zadevni izdelek in brezšivne cevi, proizvedene in prodane na notranjem trgu LRK ter na notranjem trgu ZDA, ki so bile začasno uporabljene kot primerljiva država, ter brezšivne cevi, ki jih industrija Skupnosti proizvede in proda v Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da imajo enake osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti in uporabe. Zato se začasno šteje, da so ti izdelki podobni v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe.

(20)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(21)

Ta merila so zaradi večje jasnosti povzeta tako:

(22)

Trije vzorčeni proizvajalci izvozniki so v tej preiskavi zahtevali TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in so v predpisanih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO:

(23)

Komisija je pridobila vse potrebne informacije o zgoraj navedenih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih in po potrebi preverila informacije, navedene v zahtevku za TGO, v prostorih zadevnih družb.

(24)

Preiskava je pokazala, da TGO ni mogoče odobriti nobeni od treh skupin kitajskih družb, saj nobena ni izpolnjevala vseh meril iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe iz naslednjih razlogov.

(25)

Nobena od treh (skupin) družb ni dokazala, da izpolnjuje merilo 3, in zdi se, da so se iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva prenesla znatna izkrivljanja – tj. vse tri družbe (skupine družb) so imele ugodnosti od preferenčne davčne obravnave, dve družbi (skupini družb) sta dobili sredstva pod tržno vrednostjo. Po razkritju ugotovitev TGO sta dve družbi (skupini družb) trdili, da dejstvo, da sta imeli posebne davčne ugodnosti, ne more biti v nasprotju z merilom 3, saj bi se znižanja davkov uporabljala tudi v državah s tržnim gospodarstvom. Ugotavlja se, da so za zadevne družbe veljale različne preferenčne obravnave na podlagi davčne politike, saj so bile izvzete iz lokalnega davka na prihodek in so imele tako imenovane davčne počitnice, in sicer dveletno obdobje popolnih in triletno obdobje polovičnih davčnih oprostitev, ki so bile namenjene družbam s tujimi vlagatelji in mešanim družbam s kitajskimi in drugimi tujimi vlagatelji. S temi preferencialnimi davčnimi sistemi so torej družbe imele pomembno ugodnost, ki je verjetno močno vplivala na stroške in cene v OP. Tretja družba (skupina družb) je trdila, da davčna ugodnost, ki jo je imela, od 1. januarja 2008 ne velja več in da je bilo znižanje davkov izvedeno na podlagi enkratne davčne ureditve, ki ni mogla vplivati na stroške podjetja v naslednjih letih, ter da je bila poleg tega davčna oprostitev zelo majhna. Ta skupina družb je imela koristi od znižanja davkov za stroje, kupljene na notranjem trgu v letih 2006 in 2007 (tj. v OP). Prejete ugodnosti ni mogoče obravnavati kot zanemarljive, zato se ugotavlja, da je zagotovo pomembno vplivala na stroške in cene v OP.

(26)

Poleg tega dve družbi (skupini družb) nista izpolnjevali merila 2 v zvezi z računovodstvom, saj je bilo ugotovljeno, da je ena družba opravila pobotanje obveznosti in terjatev računovodskih izkazov, druga družba pa ni imela popolnih računovodskih izkazov, pri čemer se obračunsko načelo ni dosledno uporabljalo. Po razkritju ugotovitev TGO je ena družba trdila, da zaradi majhnosti, dejstva, da ne kotira na borzi, in sedeža na podeželju zanjo mednarodni računovodski standardi niso zavezujoči. Vendar je treba ta zahtevek zavrniti, saj so bile ugotovljene zelo resne kršitve, zlasti so bila revidirana letna poročila nepopolna na pomembnih področjih, prav tako pa ni bilo upoštevano obračunsko načelo. Ta osnovna računovodska načela je treba upoštevati ne glede na pravni status, velikost in sedež družbe. Druga skupina družb je trdila, da je revizor zagotovil, da je bilanca stanja v revidiranem računovodskem izkazu v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in je znova razvrstila že pobotane računovodske izkaze kot terjatve in obveznosti. Ugotavlja se, da ta zahtevek ni bil vložen pred razkritjem in zlasti ne med preveritvenim obiskom, zato ga ni mogoče preveriti. Poleg tega se ugotavlja, da navedena skupina družb ne zanika prakse pobotanja, ki že sama po sebi ni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. Ta zahtevek se zato zavrne.

(27)

Poleg tega dve skupini družb nista dokazali, da odločitve v zvezi s stroški in vlaganji sprejemata kot odgovor na tržne signale in brez večjega vmešavanja države, zato nista dokazali, da izpolnjujeta merilo 1. Ena družba je po razkritju trdila, da navedeni razlogi za neizpolnjevanje tega merila ne temeljijo na objektivnih dokazih, saj naj bi bila družba svobodna pri odločanju o prodaji in cenah kljub določbi v njenih revidiranih računovodskih izkazih v zvezi s cenovno politiko med povezanimi strankami. Družba je trdila, da to ni omejitev, ampak zahteva za razkritje podatkov revizorju pri pregledu transakcij med „povezanimi strankami“. Vseeno ta izjava ni zadostna razlaga za izrecno določbo v revidiranih računovodskih izkazih, v kateri je navedeno, da „če ceno določi državni blagovni oddelek, mora prevladati cena tega oddelka“. Ta argument se zato zavrne. Druga družba je trdila, da jo kljub dejstvu, da je večinoma v lasti države, dejansko nadzoruje zasebno podjetje brez vmešavanja države. Vendar družba ni navedla nobenih novih argumentov, ki bi lahko spremenili odločitev, da glede na dejansko sestavo sveta direktorjev, pri čemer večina direktorjev zastopa državna podjetja, vmešavanje države ne more biti izključeno, in da družba ni dokazala, da se odločitve sprejemajo brez večjega vmešavanja države, zato ni izpolnila tega merila. Ugotavlja se tudi, da je razkritje ugotovitev TGO za to skupino družb vključevalo primer odločitve, ki ni bila sprejeta kot odgovor na tržne signale, ampak morda pod prevelikim vplivom države (brezplačen najem pravice do uporabe zemljišč), družba pa ni imela nobenih pripomb.

(28)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države, ki jih zajema navedeni člen, po potrebi vzpostavi dajatev na ravni države, razen v primerih, ko lahko družbe dokažejo, da izpolnjujejo vsa merila iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(29)

Vse tri kitajske družbe ali skupine družb, ki so zahtevale TGO, so zahtevale tudi IO, če jim ne bi bil odobren TGO.

(30)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da sta dve družbi ali skupini družb od treh dokazali, da v celoti izpolnjujeta vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(31)

Večina delnic tretje družbe ali skupine družb je v lasti države. Tudi zato, ker je večina delnic v lasti države, ki ima velik vpliv na kitajsko jeklarstvo, mogočega izogibanja ni mogoče izključiti.

(32)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri le naslednjima dvema družbama izvoznicama:

(33)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za družbe, ki jim TGO ni bilo mogoče odobriti, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(34)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, in pozvala zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem.

(35)

Ena zainteresirana stranka je komentirala izbiro primerljive države in predlagala, da bi bili Ukrajina ali Indija primernejši za določitev normalne vrednosti.

(36)

Ukrajina naj bi bila primernejša izbira, saj bi bila proizvodni proces in dostop do surovin poleg svobodne konkurence na njenem trgu podobna razmeram v LRK. Ugotavlja se, da so bile 30. junija 2006 uvedene protidampinške dajatve na uvoz BC s poreklom iz Ukrajine, ki se gibljejo med 12,3 % in 25,7 %. Čeprav je na ukrajinskem trgu več proizvajalcev, dejstvo, da je bil leta 2006 ugotovljen damping, kaže, da so morda tržne razmere izkrivljene, zato bi bilo dvomljivo uporabljati te domače cene in stroške. Vsekakor noben ukrajinski proizvajalec ni sodeloval pri preiskavi.

(37)

Ista zainteresirana stranka je trdila, da bi bila tudi Indija boljša nadomestna možnost kot ZDA, ter navedla ime indijskega proizvajalca podobnega izdelka. Vendar ta proizvajalec ni želel sodelovati. Glede na to, da indijski proizvajalci niso želeli sodelovati, Indije ni mogoče izbrati za primerljivo državo.

(38)

Poleg tega velikost trga ZDA, število domačih proizvajalcev in velik obseg uvoza nakazujejo, da je trg ZDA konkurenčen, zato so bile ZDA začasno izbrane za najustreznejšo primerljivo državo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 zgoraj, je en proizvajalec iz ZDA sodeloval pri preiskavi in predložil vse potrebne informacije. Drug proizvajalec iz ZDA je predložil nekaj nepopolnih informacij, ki so na splošno potrdile informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz ZDA.

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, opredeljena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države, in sicer v skladu s spodaj opredeljeno metodologijo.

(40)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej za vsakega proizvajalca v primerljivi državi preverila, ali je njegova domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v OP, to je ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % kitajskega izvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(41)

Poleg tega se je za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki jo je proizvajalec iz ZDA prodal na notranjem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, ugotavljalo, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja neke vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je obseg prodaje te vrste izdelka neodvisnim strankam na notranjem trgu med IO predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, ki so jo kitajski proizvajalci prodali za izvoz v Skupnost.

(42)

Komisija je naknadno preverila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana na notranjem trgu v reprezentativnih količinah, šteje, da je bila prodana v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Pri tem je bil za vsako vrsto izdelka opredeljen delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na notranjem trgu v OP.

(43)

Kadar je obseg prodaje vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je bila enaka ali višja kot izračunani stroški proizvodnje, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste in kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste enaka ali višja kot stroški proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste v OP, ne glede na to, ali je bila prodaja dobičkonosna ali ne.

(44)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje neke vrste izdelka predstavljal 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosnih prodaj le navedene vrste.

(45)

Pri izvozu zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Skupnosti, se je izvozna cena določala v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(46)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene franko tovarna. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene, in primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so upravičene, pravilne in podprte s preverjenimi dokazi. Prilagoditev je bila odobrena za stroške pomorskega prevoza, zavarovalne in manipulativne stroške, stroške natovarjanja in s tem povezane stroške, stroške preiskave ter za provizije in bančne stroške.

(47)

Če so med zadevnim izdelkom, ki so ga družbe v primerljivi državi prodale na notranjem trgu, in zadevnim izdelkom, ki je bil prodan za izvoz v Skupnost, obstajale fizikalne razlike, je bila prilagoditev izvedena v skladu s členom 2(10)(a) osnovne uredbe. Ta prilagoditev ustreza razumni oceni tržne vrednosti razlike.

(48)

Začasne dampinške stopnje so bile izražene v odstotku cene CIF meja Skupnosti, dajatev neplačana.

(49)

V skladu s členom 2(11) in 2(12) osnovne uredbe so bile za sodelujoče proizvajalce izvoznike stopnje dampinga določene na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno.

(50)

Stopnja dampinga za vzorčene družbe, ki jim nista bila odobrena niti TGO niti IO, ter za nevzorčene sodelujoče družbe je bila izračunana kot povprečje štirih vzorčenih družb.

(51)

Glede na to, da je bila raven sodelovanja pri preiskavi nizka, pri čemer so sodelujoče družbe predstavljale približno 40 % vsega uvoza iz LRK v OP, je bila za nesodelujoče družbe stopnja dampinga za vso državo določena na podlagi najvišje stopnje, ki je bila ugotovljena za reprezentativne vrste sodelujočega proizvajalca, ki mu nista bili odobreni niti TGO niti IO.

(52)

Začasne stopnje dampinga so zato naslednje:

(53)

Podoben izdelek proizvaja v Skupnosti triindvajset proizvajalcev. Za proizvodnjo teh triindvajsetih proizvajalcev Skupnosti se zato šteje, da predstavlja proizvodnjo Skupnosti v skladu s členom 4(1) osnovne uredbe.

(54)

Od teh triindvajsetih proizvajalcev je skupaj petnajst proizvajalcev, ki so večinoma člani združenja pritožnika, izrazilo interes za sodelovanje v postopku v roku iz obvestila o začetku in ustrezno sodelovalo pri preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da teh petnajst proizvajalcev predstavlja večji delež celotne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, v tem primeru približno 90 %. Teh petnajst sodelujočih proizvajalcev zato predstavlja industrijo Skupnosti v skladu s členoma 4(1) in 5(4) osnovne uredbe ter bodo v nadaljnjem besedilu imenovani „industrija Skupnosti“. Preostali proizvajalci Skupnosti bodo v nadaljevanju imenovani „drugi proizvajalci Skupnosti“. Ti drugi proizvajalci Skupnosti niso dejavno podprli pritožbe, vendar ji ne nasprotujejo.

(55)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 0, je bil izbran vzorec petih proizvajalcev, kar predstavlja 62 % celotne proizvodnje Skupnosti. Ker so ti proizvajalci skupine družb, je bil vzorec sestavljen iz skupaj devetih posameznih družb.

(56)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti v EU, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, ki jih je pridobil Eurostat, kar zadeva druge proizvajalce Skupnosti, pa so podatki temeljili na ocenah pritožnika.

(57)

Trg Skupnosti za zadevni izdelek in podobni izdelek med letom 2005 in OP enakomerno povečal za približno 24 %. Največje povečanje je bilo v letih 2006 in 2007, ko se je potrošnja povečala za 17 odstotnih točk.

(58)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je trg Skupnosti zadevnega izdelka razdeljen na naslednje glavne tržne segmente: strojništvo in gradbeništvo (približno 60 %), proizvodnja energije (približno 10 %), OCTG (približno 8 %) in cevi za cevovode (približno 8 %). Zadevni izdelek se zato večinoma uporablja v strojništvu in gradbeništvu, saj sta se ta sektorja v letu 2007 zelo hitro razvijala.

(59)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK v Skupnost se je med obravnavanim obdobjem znatno povečal. Uvoz v EU se je od leta 2005 povečal za več kot dvajsetkrat.

(60)

Razčlenitev uvoza iz LRK po različnih tržnih segmentih kaže, da kitajski uvoz zajema zlasti strojništvo in gradbeništvo (približno 65 %) ter cevi za cevovode (približno 15 %), medtem ko OCTG in proizvodnja energije prispevata k manj kot 5 % uvoza.

(61)

Tržni delež uvoza iz LRK je v letu 2005 znašal 1 % in se je v zadevnem obdobju enakomerno povečal za skoraj 16 odstotnih točk. Podrobneje, v letih 2005 in 2006 se je povečal za 4 odstotne točke, v letih 2006 in 2007 za nadaljnjih 10 odstotnih točk, v OP pa za 2 odstotni točki. V OP je tržni delež kitajskega uvoza znašal 17,1 %.

(62)

Kitajski uvoz kljub temu ni enakomerno porazdeljen v različnih segmentih, ki sestavljajo trg Skupnosti. Tržni delež kitajskega uvoza je v OP znašal približno 38 % v segmentu cevi za cevovode, 19 % v strojništvu in gradbeništvu, 9 % v OCTG in približno 7 % v segmentu proizvodnje energije.

(63)

Povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je med letom 2005 in 2007 sunkovito znižala za 9 % in se nato med letom 2007 in OP zvišala za 2 odstotni točki. Na splošno se je povprečna cena uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK med letom 2005 in OP znižala za 7 %.

(64)

Primerjava cen posameznih modelov je bila opravljena med prodajnimi cenami kitajskih proizvajalcev izvoznikov in prodajnimi cenami industrije Skupnosti v Skupnosti. V ta namen so se cene industrije Skupnosti, zaračunane nepovezanim strankam, primerjale s cenami sodelujočih proizvajalcev izvoznikov zadevne države. Če je bilo to potrebno, so bile izvedene prilagoditve zaradi upoštevanja razlik v stopnji trgovine in stroškov, nastalih po uvozu.

(65)

Za izračun nelojalnega nižanja cen so bile uporabljene vse popolne in preverljive informacije za OP, ki so jih predložili vzorčeni sodelujoči proizvajalci Skupnosti. Primerjava je pokazala, da je bila v OP tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen, izražena kot odstotek prodajnih cen industrije Skupnosti, 24-odstotna.

(66)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo stanje industrije Skupnosti. Spodaj prikazani podatki se nanašajo na celotno industrijo Skupnosti glede prodaje in tržnih deležev ter na vzorčene družbe glede vseh preostalih kazalnikov. Podatki v zvezi s tremi vzorčenimi družbami so bili izključeni, ker: (i) je bila ena družba del velike skupine za obdelovanje jekla do izločitve z ustanovitvijo neodvisnega podjetja maja 2007, kar pomeni, da informacije pred izločitvijo in po njej ne bi bile primerljive, (ii) druga družba ni predložila dovolj natančnih podatkov in (iii) ena družba ni mogla predložiti dejanskih podatkov za leto 2008 in napovedi za leto 2009. Za dosledne informacije za analizo kazalnikov škode in analizo nevarnosti škode je bilo treba tudi tretjo družbo izključiti iz analize kazalnikov škode. Vendar ta izključitev zaradi sorazmerno majhne teže teh treh družb v vzorcu nikakor ne vpliva na splošno sliko, ki jo prikazujejo kazalniki.

(67)

Proizvodnja vzorčenih proizvajalcev se je z ravni približno 2 000 000 ton leta 2005 povečala na več kot 2 200 000 ton leta 2007, in sicer zaradi povečanega povpraševanja, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 0, nato pa se je zmanjšala v OP. Proizvodnja se je v obravnavanem obdobju skupno povečala za 7 % in je v OP znašala približno 2 150 000 ton.

(68)

Proizvodna zmogljivost je bila ugotovljena na podlagi nazivne zmogljivosti proizvodnih enot, ki jih imajo vzorčeni proizvajalci, ob upoštevanju motenj v proizvodnji in dejstva, da je bila v nekaterih primerih zmogljivost delno uporabljena za druge izdelke, proizvedene z istimi proizvodnimi linijami.

(69)

Proizvodna zmogljivost vzorčenih proizvajalcev je ostala stabilna na ravni približno 2 400 000 ton v celotnem obravnavanem obdobju.

(70)

Izkoriščenost zmogljivosti je leta 2005 znašala 83 %, v preostalem obravnavanem obdobju pa se je povečala na približno 90 %. To kaže na razlike v obsegu proizvodnje, kot je opisano v uvodni izjavi 0. Izkoriščenost zmogljivosti se je skupaj povečala le za 7 odstotnih točk, kar je majhno povečanje v primerjavi z znatnim povečanjem potrošnje, ki je opisano v uvodni izjavi 0.

(71)

Vseeno je treba poudariti, da so vzorčeni proizvajalci zaradi visoke ravni potrošnje poslovali pri visokih stopnjah proizvodne zmogljivosti. Možnost za dosego visokih ravni izkoriščenosti zmogljivosti se šteje za pomemben element za dosego zadovoljivih ravni dobičkonosnosti za podobni izdelek. Razmere v obravnavanem obdobju se na primer jasno razlikujejo od razmer, ki so prevladovale v letih od 2002 do 2004, ko je zaradi pritiska dampinškega uvoza s poreklom, med drugim, iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti znašala le približno od 66 do 75 %, industrija Skupnosti pa je imela od 5- do 10-odstotno izgubo.

(72)

Raven končnih zalog vzorčenih proizvajalcev se je leta 2006 povišala za 16 %, leta 2007 se je rahlo znižala za 3 odstotne točke, v OP pa še za dodatno odstotno točko. Poudariti je treba, da je večina proizvodnje odvisna od naročil. Zato se šteje, da je relevantnost tega kazalnika v analizi škode omejena.

(73)

Obseg prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti je v OP znašal približno 2 000 000 ton, kar je 14 % več kot v letu 2005. To povečanje je treba pripisati znatnemu povečanju potrošnje, opisanemu v uvodni izjavi 0, katerega pozitivni učinek pa se je le delno izražal v povečanju prodaje industrije Skupnosti.

(74)

Opozoriti je treba, da si kitajski uvoz in prodaja industrije Skupnosti konkurirata večinoma v treh tržnih segmentih: v strojništvu, gradbeništvu in pri ceveh za cevovode. Dejansko je 65 % prodaje industrije Skupnosti in približno 80 % kitajskega uvoza namenjenega tem trem tržnim segmentom.

(75)

Industrija Skupnosti je v obravnavanem obdobju izgubila 5 odstotnih točk tržnega deleža, ki se je z 69 % leta 2005 zmanjšal na 64 % v OP. To kaže na dejstvo, da je industrija Skupnosti zaradi vedno večjega obsega kitajskega uvoza imela le delne ugodnosti od znatnega povečanja potrošnje. Opozoriti je treba, da se je tržni delež kitajskega uvoza v istem obdobju povečal z 1 % na 17,1 % (glej uvodno izjavo 61).

(76)

Med letom 2005 in OP, ko se je potrošnja Skupnosti povečala za 24 %, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečal le za 14 %, tržni delež industrije Skupnosti pa se je zmanjšal za 5 odstotnih točk. Po drugi strani se je obseg kitajskega uvoza povečal za več kot dvajsetkrat, njegov tržni delež pa se je v istem obdobju povečal za 16 odstotnih točk. Zato se sklepa, da industrija Skupnosti kljub manjši rasti zagotovo ni mogla v celoti izkoristiti bistvenega povečanja povpraševanja na trgu, medtem ko je imel od tega kitajski uvoz nesorazmerne koristi.

(77)

Raven zaposlenosti vzorčenih proizvajalcev se je med letoma 2005 in 2007 enakomerno zvišala za 6 %. Med letom 2007 in OP se je znižala za 6 odstotnih točk. Zaposlenost vzorčenih proizvajalcev med letom 2005 in OP je bila stabilna in je znašala približno 9 100 oseb. To kaže, da so vzorčeni proizvajalci izboljšali učinkovitost, saj se je hkrati za 7 % povečal obseg proizvodnje (glej uvodno izjavo 67).

(78)

Produktivnost delovne sile vzorčenih proizvajalcev, merjena kot proizvodnja (v tonah) na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju enakomerno povečevala in v OP dosegla 7 % višjo raven kot leta 2005. To je v skladu z dejstvom, da je zaposlenost v obravnavanem obdobju ostala stabilna, hkrati pa se je proizvodnja povečala za 7 %.

(79)

Povprečna plača na zaposlenega se je povečala za 7 % v letih 2005 in 2006 ter za dodatnih 8 odstotnih točk v letih 2006 in 2007, v letu 2007 in OP pa je ostala skoraj stabilna. Povprečna plača zaposlenega se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala za 16 %. Povišanje povprečnih stroškov plač je deloma posledica dejstva, da se je zmanjšanje števila delovnih mest za tiste proizvajalce Skupnosti, pri katerih so bile povprečne plače sorazmerno nizke, izravnalo s povečanjem števila osebja pri proizvajalcih Skupnosti, pri katerih so bile povprečne plače sorazmerno visoke. Ker je bilo povprečno povišanje plač delno nadomeščeno z bistvenim povečanjem produktivnosti, celotni učinek v smislu stroškov dela ni bil posebno velik.

(80)

Prodajne cene vzorčenih proizvajalcev so se med letoma 2005 in 2007 znatno povišale za 21 %, v OP pa ostale stabilne. Sočasno povišanje prodajnih cen in povečanja obsega prodaje je mogoče razložiti z dejstvom, da so se v istem obdobju povišali tudi stroški. Proizvajalcem Skupnosti je uspelo to povečanje stroškov izraziti v prodajnih cenah in ga prenesti na stranke. Zato je začel povečan pritisk kitajskih izdelkov kazati prve jasne učinke na prodajne cene šele v OP, ko so cene industrije Skupnosti ostale stabilne kljub povišanju stroškov za 4 odstotne točke.

(81)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, so se stroški večinoma povišali zaradi povišanja cen surovin. Dejansko se je industrija Skupnosti izkazala za zelo učinkovito pri obvladovanju poviševanja stroškov dela in drugih splošnih stroškov. Vendar bi bilo mogoče povišanje cen surovin izravnati le z ustreznim povišanjem prodajnih cen, to pa je bilo v obravnavanem obdobju vedno težje.

(82)

Dobičkonosnost prodaje podobnega izdelka vzorčenih proizvajalcev, izražena kot odstotek neto prodaje, se je v obravnavanem obdobju povečala z 12,1 % leta 2005 na 17,9 % leta 2007. V OP se je nato zmanjšala na 15,4 %. Dobičkonosnost se je torej med letom 2005 in OP povečala za 3 odstotne točke.

(83)

Donosnost naložb (DN), izražena kot dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu dobičkonosnosti. Z ravni 47 % leta 2005 se je povečala na 85 % leta 2006. Leta 2007 se je zmanjšala na 79 %, v OP pa še na 52 %. Donosnost naložb se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala za 4,6 odstotnih točk.

(84)

Neto denarni tok iz poslovanja je v letu 2005 znašal skoraj 367 milijonov EUR. Leta 2006 se je povečal na približno 684 milijonov EUR, leta 2007 pa na 1 milijardo EUR, preden se je v OP zmanjšal na približno 630 milijonov EUR. Ni bilo nobenih znakov, da bi imela industrija Skupnosti težave pri zbiranju kapitala.

(85)

Letne naložbe vzorčenih družb v proizvodnjo podobnega izdelka so se v letih 2005 in 2006 povečale za 83 %, v letih 2006 in 2007 za dodatnih 94 odstotnih točk, v OP pa so se le malo povečale. Naložbe med letom 2005 in OP so se v celoti povečale za približno 185 %. Glavni cilji teh naložb industrije Skupnosti so bili izboljšanje kakovosti izdelka, povečanje učinkovitosti obratov, razvoj novih izdelkov in procesov ter izboljšanje industrijske varnosti in varstva okolja. Vendar naložbe niso prispevale k povečanju proizvodne zmogljivosti.

(86)

Šteje se, da je industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju zelo veliko sredstev usmerila v naložbe. To je treba razumeti ob upoštevanju zelo nizke ravni naložb, ki je bila mogoča v preteklih letih, ko so bile ravni dobičkonosnosti industrije Skupnosti zelo nizke ali celo negativne. Zaradi daljših obdobij, v katerih je industrija Skupnosti trpela, med drugim, zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine, in v katerih je bilo treba naložbe zelo zmanjšati (4), ni bilo mogoče doseči potrebne ravni naložb. Izboljšana raven dobička v obravnavanem obdobju je bila zato bistvena, da je lahko industrija Skupnosti izvedla naložbe, ki so se tako dolgo odlagale. Nobena naložba ni bila izvedena z namenom povečanja proizvodne zmogljivosti zaradi vedno večje zaskrbljenosti glede možnosti izkoriščanja povečanja povpraševanja ob izjemno povečanem kitajskem uvozu.

(87)

Vpliv dejanskih stopenj dampinga na industrijo Skupnosti bi se lahko glede na obseg, tržni delež in cene uvoza iz zadevne države štel za velik. Opozoriti je treba, da so bili leta 2006 uvedeni protidampinški ukrepi, da bi ublažili učinke škodljivega dampinga zaradi uvoza iz več drugih držav. Dobri finančni rezultati, ki jih je industrija Skupnosti dosegla v obravnavanem obdobju, so ji zagotovo omogočili, da si je nekoliko opomogla po preteklem dampingu. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da industrija Skupnosti ni mogla v celoti izkoristiti izjemne širitve trga v analiziranem obdobju (glej uvodno izjavo 75), saj so bili tržni deleži nekdanjega uvoza, za katerega so bili uvedeni ukrepi, nadomeščeni s poceni kitajskim uvozom, zaradi katerega so se tudi delno zmanjšali tržni deleži industrije Skupnosti. To je zagotovo oviralo popolno okrevanje industrije Skupnosti,njena vlaganja in povečanje proizvodne zmogljivosti, da bi se odzvala na razširitev trga (glej uvodno izjavo 86). Zato je mogoče skleniti, da okrevanja industrije Skupnosti po preteklem dampingu ni mogoče šteti za celovito in da je industrija Skupnosti še zmeraj občutljiva na škodljiv učinek, ki ga morda povzroča navzočnost velikih količin dampinškega uvoza na trg Skupnosti.

(88)

Preverjeni podatki kažejo nekatere znake škode. Dejansko je lahko industrija Skupnosti pri znatno naraščajočem trgu (+ 24 %) le delno povečala prodajo na trgu Skupnosti (+ 14 %), kar je povzročilo zmanjšanje njenega tržnega deleža (z 69 % na 64 %). Vendar je industriji Skupnosti v tem okviru uspelo obdržati dovolj visoko raven izkoriščenosti zmogljivosti in cen, da je njena dobičkonosnost ostala na ustrezni ravni (približno 15 % v OP). Škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je bila torej omejena in ni povzročila večjih gospodarskih težav.

(89)

Glede na zgoraj navedeno se sklene, da industrija Skupnosti v OP ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe. Poudariti pa je treba, da je bila industrija Skupnosti pred OP izpostavljena škodljivemu dampingu, zaradi katerega so bili sprejeti protidampinški ukrepi leta 2006. Industrija Skupnosti je lahko delno okrevala po preteklih škodljivih razmerah zlasti zaradi zelo velikega povečanja trga med letom 2005 in OP. Čeprav so bili s sprejetjem protidampinških ukrepov junija 2006 odpravljeni škodljivi učinki dampinškega uvoza s poreklom iz več držav, se je velik delež dampinških izdelkov, tj. kitajski uvoz, v OP na trgu Skupnosti prodajal po zelo nizkih cenah. Če bi se tržne razmere spremenile in bi se ustavila širitev trga, ki je bila ugotovljena v obravnavanem obdobju, pretekli trend rasti pa bi se obrnil, bi bila industrija Skupnosti v celoti izpostavljena mogočim škodljivim učinkom, ki izhajajo iz tega dampinškega uvoza. Zato se sklene, da je bila industrija Skupnosti ob koncu OP ogrožena, čeprav v OP ni utrpela znatne škode.

(90)

Da bi lahko ocenili, ali je bila industrija Skupnosti morda izpostavljena nevarnosti škode, je bilo treba dodatno analizirati nekatere elemente, opredeljene za obravnavano obdobje in OP. Ta nadaljnja analiza je bila izvedena na podlagi informacij, zbranih v zvezi z glavnimi kazalniki škode za leti 2008 in 2009. V ta namen so se v vprašalnikih za vzorčene družbe zahtevale informacije, posodobljene so bile statistične informacije, analizirani pa so bili tudi drugi elementi, ki so jih predložile stranke. Na podlagi tega je bilo ugotovljeno naslednje:

(91)

Potrošnja Skupnosti, ki se je do OP povečevala, se bo po ocenah od konca OP do leta 2009 bistveno zmanjšala, in sicer za najmanj 30 %. Ta ocena temelji na razpoložljivih javnih informacijah, ki so bile podprte tudi s podatki pritožnika in napovedmi, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci Skupnosti.

(92)

Poleg tega je pritožnik predložil informacije po tržnih segmentih, v katerih je napovedano veliko zmanjšanje v vseh sektorjih, razen v segmentu OCTG, ki se šteje za manj občutljivega na sicer splošno bistveno zmanjšanje povpraševanja.

(93)

Dampinški uvoz iz LRK se je do konca OP še naprej bistveno povečeval. Njegov naraščajoči letni trend je potrjen vsaj do konca leta 2008. Glede na zmanjševanje potrošnje v zadnjih mesecih leta 2008 se pričakuje, da se bo tržni delež dampinškega uvoza povečeval tudi v letu 2009.

(94)

Kitajski uvoz naj bi po napovedih večinoma ostal osredotočen na strojništvo in gradbeništvo ter na cevi za cevovode, kot je navedeno v uvodni izjavi 0.

(95)

Čeprav se bo zaradi krčenja trga zmanjšalo povpraševanje po celotnem obsegu uvoza, pri čemer naj to zmanjšanje po pričakovanjih ne bi bilo veliko, se bo sorazmerno povečal tržni delež kitajskega uvoza v segmentih, v katerih je bil že od nekdaj trden. Dejansko bo poceni uvoz na trgu, ki je vedno bolj usmerjen k zniževanju stroškov, verjetno postal še privlačnejši.

(96)

Posledično naj bi se po napovedih ocenjeni tržni delež kitajskega uvoza povečal. Tržni delež kitajskega uvoza bi se lahko v letih 2008 in 2009 za nekaj odstotnih točk celo povečal, odvisno od razvoja potrošnje, v skladu z agresivno politiko širitve trga, opaženo v zadnjih letih, kakor je navedeno v uvodnih izjavah 61 ter 114 in 115.

(97)

Združenje kitajskih izvoznikov (CISA) je glede cen uvoza zadevnega izdelka trdilo, da so se te cene po OP bistveno povišale.

(98)

Potrjeno je, da podatki urada Eurostat dejansko nakazujejo tako povišanje po OP. V zvezi s tem se ugotavlja, da je v nekaterih primerih to povišanje znatno (vse do od 33 do 43 %). Vendar pa je preiskava pokazala, da se v tem povišanju izraža splošno povišanje cen nekaterih surovin (jekla, odpadkov železa in surovega železa) in stroškov energije, do katerega je od aprila do oktobra 2008 prišlo po vsem svetu, ter da s tem povišanjem ni bilo odpravljeno nelojalno nižanje cen, ki je očitno še vedno zelo navzoče.

(99)

Proizvodnja industrije Skupnosti naj bi se po napovedih med OP in 2009 zmanjšala za od 20 do 35 odstotnih točk. Ta trend so potrdile napovedi, ki so jih predložile vzorčene družbe. Iz analize teh napovedi je mogoče sklepati, da se v splošnem zmanjšanju proizvodnje izraža tudi dejstvo, da se je na podlagi splošnega zmanjšanja potrošnje povpraševanje po nekaterih vrstah izdelka zmanjšalo manj kot povpraševanje po drugih izdelkih, zato se bo po napovedih ponudba spremenila.

(100)

Iz informacij, ki so jih predložile vzorčene družbe, se zdi, da naj bi proizvodna zmogljivost po napovedih leta 2009 ostala stabilna, medtem ko naj bi se izkoriščenost zmogljivosti po napovedih v istem letu znatno zmanjšala, in sicer na približno 70-odstotno raven. To je v skladu z izjemnim zmanjšanjem potrošnje, kot je opisano v uvodni izjavi 91. Preveritveni obiski so dejansko že pokazali naslednje: (i) zmanjšanje števila izmen (najbolj običajno z 18 na 15 na teden), (ii) povečano uporabo programa razreševanja presežnih delavcev in začasnega odpuščanja osebja, (iii) podaljšana zaprtja med počitnicami. Opozoriti je treba, da so pretekle preiskave že pokazale, da industrija Skupnosti pri stopnjah izkoriščenosti zmogljivosti pod 75 % verjetno ne bo trajnostno poslovala (glej uvodno izjavo 71).

(101)

Prodaja industrije Skupnosti na trgu ES naj bi se po napovedih bistveno zmanjšala iz istih razlogov, kot so pojasnjeni v uvodni izjavi 0, vsaj v skladu z zmanjšanjem potrošnje, vendar najbrž celo bolj glede na napovedi vzorčenih proizvajalcev Skupnosti.

(102)

Ker naj bi industrija Skupnosti po napovedih še naprej izgubljala tržni delež na trgu ES zaradi dampinškega kitajskega uvoza, se bo morala bolj usmeriti k izvoznim trgom. Vzorčene družbe so dejansko poročale o zmanjšanju prodaje v Skupnosti, ki je večje od zmanjšanja celotne proizvodnje, saj bi proizvodnja za izvoz ostala relativno stabilna v primerjavi s proizvodnjo blaga, namenjenega trgu Skupnosti. Vzrok za to je dejstvo, da je izvozna dejavnost industrije Skupnosti osredotočena na OCTG (35 %), cevi za cevovode (25 %) in proizvodnjo energije (13 %), medtem ko cevi v strojništvu in gradbeništvu pomenijo le 16 % izvoza industrije Skupnosti (v primerjavi s 60-odstotno prodajo v Evropski skupnosti, glej uvodno izjavo 73).

(103)

Industrija Skupnosti je predložila informacije, ki kažejo, da se je obseg prodaje že zmanjšal in/ali naj bi se po napovedih bistveno zmanjšal, zlasti v nekaterih tržnih segmentih, kjer navzočnost kitajskega blaga vedno bolj kaže svojo prodorno moč (tj. v strojništvu in gradbeništvu ter pri ceveh za cevovode).

(104)

Vzorčeni proizvajalci so za prodajne cene napovedali, da bodo v povprečju ostale stabilne v primerjavi s cenami v OP.

(105)

Vendar razvoj prodajnih cen ne bi v celoti predstavljal dejanskega znižanja cen posameznih izdelkov, do katerega naj bi prišlo. In sicer zato, ker industrija Skupnosti poskuša razviti cevi višjega razreda zaradi cenovnega pritiska kitajskega uvoza. Delež izdelkov nižjega razreda bi se v celotni prodaji industrije Skupnosti posledično zmanjšal bistveno bolj kot bi znašalo povprečno zmanjšanje celotne prodaje, zato bi bila utež izdelkov z višjo prodajno ceno sorazmerno večja. Zato se napoveduje, da naj bi bilo povprečno znižanje cen bolj omejeno kot znižanje cen tistih izdelkov, ki bolj neposredno konkurirajo dampinškemu kitajskemu uvozu.

(106)

Zato so bile pri industriji Skupnosti zbrane informacije v zvezi s cenovnim razvojem več reprezentativnih vrst izdelkov, za katere je bilo ugotovljeno, da so v OP neposredno konkurirale dampinškemu kitajskemu uvozu. Na podlagi te analize je bilo ugotovljeno, da so se cene pomembnih vrst izdelkov, ki so bili v OP v velikih količinah uvoženi iz LRK, v drugi polovici leta 2008 povišale, da bi se v cenah delno izrazilo povišanje stroškov iz uvodne izjave 98.

(107)

Vzorčene družbe so bile tudi pozvane, naj predložijo podatke v zvezi z napovedanim razvojem stroškov za zadevni izdelek in v zvezi z večjimi stroški.

(108)

Predloženi podatki kažejo, da je verjetno splošno povišanje stroškov. To je posledica dveh glavnih dejavnikov. Prvič, zmanjšanje delovne sile zaradi nižjih stopenj proizvodnje in stopenj izkoriščenosti zmogljivosti naj po pričakovanjih ne bi povzročilo ustreznega znižanja stroškov dela zaradi uporabe začasne brezposelnosti in manjšega števila delovnih ur, ki lahko povišajo povprečne stroške dela. Drugič, sprememba ponudbe v korist izdelkov z višjo vrednostjo (čeprav ne nujno z večjo dobičkonosnostjo) pomeni, da bi se v povprečju tudi stroški (vključno s stroški surovin) povišali. Poleg tega bi očitno zmanjšanje učinkovitosti zaradi zmanjšanega obsega in suboptimalne izkoriščenosti zmogljivosti povzročilo sorazmerno povišanje fiksnih stroškov.

(109)

Tržni delež industrije Skupnosti naj bi se med OP in letom 2009 po napovedih zmanjšal za nekaj odstotnih točk zaradi povečanja pritiska dampinškega kitajskega uvoza (glej uvodni izjavi 93 in 101) na evropskem trgu, ki se močno zmanjšuje.

(110)

Dobičkonosnost industrije Skupnosti se je v skladu s podatki, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti, med OP in letom 2008 rahlo zmanjšala, in sicer za 0,5 odstotne točke. Vendar naj bi se dobičkonosnost do konca leta 2008 zelo upadla in se po napovedih leta 2009 bistveno zmanjšala, in sicer na približno 2 %.

(111)

Opozoriti je treba, da je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti že v preteklosti zelo majhna v obdobjih, v katerih je bila stopnja izkoriščenosti zmogljivosti pod 75 %. To je bilo dokazano za obdobje preiskave, ki ga je zajela preiskava, zaključena z Uredbo (ES) št. 954/2006 (5), ko se je izkoriščenost zmogljivosti močno zmanjšala zaradi pritiska dampinškega uvoza, med drugim iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine.

(112)

Zgornja analiza v zvezi z verjetnim razvojem potrošnje, dampinškega uvoza kitajskih izdelkov in glavnih kazalnikov škode za obdobje med OP in letom 2009 (glej uvodne izjave 90 do 111) kaže, da se gospodarski položaj industrije Skupnosti že bistveno poslabšuje in naj bi se po napovedih v bližnji prihodnosti še dodatno poslabšal. To jasno nakazuje očitno zmanjšanje proizvodnje, obsega prodaje Evropske skupnosti, tržnih deležev in dobičkonosnosti (približno –13 odstotnih točk). Ta ocena je bila narejena na podlagi podatkov, povezanih z napovedmi, ki so podprte z dovolj natančnimi dokazi. Zlasti trende v obdobju po OP in do konca leta 2008 bi bilo večinoma mogoče preveriti že med opravljenimi preveritvenimi obiski. Dodatni dokazi (zlasti v zvezi z znižanjem prodajnih cen in obsega prodaje za leto 2009) so bili predloženi med preiskavo. Čeprav, kot pri vsaki napovedi, ni mogoče zagotovo trditi, da se bodo navedeni trendi uresničili natančno po pričakovanjih, je zelo verjetno, da se bodo. Zato se sklene, da se je industrija Skupnosti že v prvih mesecih leta 2009 srečala z nevarnostjo znatne škode.

(113)

V skladu s členom 3(9) osnovne uredbe se je proučilo, katera dejstva, če sploh katera, bi ustvarila položaj, v katerem bi dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti. V zvezi s tem je bila posebna pozornost namenjena: (i) razvoju dampinškega uvoza, (ii) razpoložljivosti prostih zmogljivosti izvoznikov, (iii) ravni cen kitajskega uvoza in (iv) obsegu zalog.

(114)

Uvoz iz LRK se je med letom 2005 in OP bistveno povečal s 26 000 na 543 000 ton, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 59. Ta uvoz se je vedno izvajal po zelo nizki ceni, s čimer se je bistveno zniževala vsaka druga cena, ki so jo drugi viri dobave ponudili na trgu Skupnosti. Bistveno povečanje tržnega deleža tega dampinškega uvoza (glej uvodno izjavo 61) potrjuje, da razvoj tega uvoza ni bil posledica povečanja povpraševanja. Nasprotno se zdi, da je k takemu razvoju bistveno prispevala pomembna strategija, ki je temeljila na nadomestitvi trga, na katerem je prej prevladoval dampinški uvoz iz drugih virov (glej uvodno izjavo 141 spodaj) z namenom, da bi čim bolj agresivno prodrli na nov trg. Povišanje uvoznih cen, ugotovljeno v drugi polovici leta 2008, je v celoti posledica bistvenega povišanja stroškov surovin, ki se je preneslo na svetovno povišanje stroškov za brezšivne cevi in se nikakor ne ujema z nobenim namenom zmanjšanja razlik v ceni drugih dobaviteljev na trgu ES.

(115)

Na podlagi tega se ugotavlja, da ni mogoče določiti neposredne povezave med razvojem potrošnje in stopnjo dampinškega uvoza. Namesto tega se ugotavlja, da bi se dampinški uvoz med letom 2005 in OP vsekakor povečal, tudi v razmerah stabilne potrošnje, edina razlika bi bila, da bi povečanje bolj vplivalo na tržne deleže drugih dobaviteljev. Ni mogoče izključiti, da bi industrija Skupnosti že v obravnavanem obdobju utrpela znatno škodo, če se potrošnja ne bi povečevala s tako hitrostjo, kot se je. Zato se ugotavlja, da padajoči trend glede na splošno stanje na trgu Skupnosti ne bi bistveno vplival na razvoj obsega dampinškega uvoza. Agresivna strategija, ki se je v obravnavanem obdobju uporabljala za prodor na trg Skupnosti, se bo po vsej verjetnosti še naprej izvajala, s splošnim ciljem pridobivanja tržnih deležev na račun drugih gospodarskih akterjev s poceni dampinškim uvozom.

(116)

Najnovejši razpoložljivi podatki za celotno leto 2008 kažejo, da je obseg uvoza znašal 507 589 ton, to je več kot leta 2007, a malo manj kot v OP. Poleg tega podatki za zadnja dva meseca leta 2008 kažejo, da se je uvoz celo povečal v primerjavi z enakim obdobjem v preteklem letu (84 000 ton leta 2008 v primerjavi z 79 000 tonami leta 2007), ne glede na to, da je preiskava pokazala, da so bili jasni znaki zmanjšanja povpraševanja na trgu Skupnosti že novembra 2008. Zato je mogoče sklepati, da se lahko obseg uvoza iz LRK na podlagi najnovejših razpoložljivih informacij šteje vsaj za stabilnega. V zvezi s tem se ugotavlja, da je treba te informacije vedno proučiti in analizirati v okviru razvoja potrošnje, tudi če bi razvoj dampinškega uvoza kratkoročno pokazal drugačen trend v primerjavi s preteklostjo, tj. uvoz bi ostal stabilen ali bi se začel zmanjševati. Drugače povedano, ugotovitve v zvezi s tem dejavnikom ne smejo temeljiti na enostavnem opazovanju razvoja obsega dampinškega uvoza v absolutnem smislu, ampak je treba ustrezno upoštevati tržni kontekst razvoja in predpostavko, ali bi se lahko pojavilo povečanje ali zmanjšanje tržnega deleža tega dampinškega uvoza ali ne. Iz razpoložljivih informacij je jasno, da se je tržni delež dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju pokazal ne le bistveno povečal, ampak tudi, da se v obdobju, ko se je povpraševanje že začelo zmanjševati, ni ustavil oziroma se trend ni obrnil. Zato se ugotavlja, da se bo tržni delež dampinškega kitajskega uvoza povečal (glej uvodno izjavo 96). Zato se sklene, da se bo pritisk tega dampinškega uvoza na trg Skupnosti glede na pričakovano bistveno zmanjšanje potrošnje verjetno bistveno povečal.

(117)

Analiza informacij, ki so jih predložili vzorčeni proizvajalci izvozniki, je pokazala, da se bo po napovedih v letu 2008 samo v teh družbah zmogljivost povečala na vsaj 740 000 ton. Poleg tega industrija Skupnosti domneva, da dve vzorčeni družbi načrtujeta gradnjo brezšivnih mlinov, katerih zmogljivosti bodo do sredine leta 2009 znašale 500 000 ton. Napovedano povečanje zmogljivosti je seveda mogoče preveriti šele, ko je taka zmogljivost prisotna; zato je težko oceniti prihodnjo razpoložljivost proste zmogljivosti v LRK. Vendar je mogoče že na podlagi izpolnjenih vprašalnikov vzorčenih kitajskih izvoznikov ob upoštevanju dejstva, da je celotna potrošnja Skupnosti v OP po izračunih znašala 3 300 000 ton, sklepati, da je na Kitajskem na voljo velika proizvodna zmogljivost. Pritožnik je tudi predložil verodostojne informacije o gradnji dveh novih obratov za proizvodnjo brezšivnih cevi v LRK januarja 2009. Ta dva obrata, oba z zmogljivostjo približno 400 000 ton, sta sposobna oskrbeti eno četrtino trga ES.

(118)

Poleg tega informacije, ki jih je predložilo kitajsko združenje proizvajalcev (CISA), kažejo, da celotna kitajska proizvodnja znaša približno 20 milijonov ton. Vzorčeni kitajski proizvajalci so poročali, da je njihov uvoz v povprečju pomenil 27 % njihove celotne prodaje v OP v primerjavi s 17 %, kolikor je leta 2005 znašal njihov obseg izvoza. Zato je mogoče skleniti, da so se kitajski izvozniki v obravnavanem obdobju bistveno bolj usmerili v izvoz, kar je povzročilo zelo veliko povečanje izvoza v absolutnem smislu, saj se je celotna prodaja vzorčenih proizvajalcev v obravnavanem obdobju povečala za več kot 56 %. Nobenih znakov ni, da bi se ta trend, ki je skupni učinek povečanja proizvodnje in povečanja stopnje izvoza, v bližnji prihodnosti obrnil.

(119)

Delež kitajskega izvoza v Skupnost (kot delež celotnega kitajskega izvoza) se je v obravnavanem obdobju bistveno povečal, in sicer z 1 % leta 2005 na 9 % v OP. To potrjuje, da so se v obravnavanem obdobju že bistveno spremenile izvozne dejavnosti, Skupnost pa je dobila velik pomen v splošni tržni strategiji kitajskih izvoznikov. Drugi pomembni trgi so ZDA s 36 % (z 31 % leta 2007), Alžirija (6 %, z 2 % leta 2006) in Južna Koreja (6 %, s 3 % leta 2005). Na podlagi tega je mogoče pričakovati, da bo velik delež novoustvarjene presežne zmogljivosti usmerjen v trg Evropske skupnosti. Poleg tega je mogoče v kratkem pričakovati bistveno krčenje nekaterih od teh trgov, zlasti trga ZDA, tako da se bo lahko obseg izvoza, sproščenega s teh trgov, brez težav preusmeril na trg ES. Ta preusmeritev do zdaj morda ni bila obsežnejša, ker so bile v skladu s kitajskimi statističnimi podatki in informacijami, ki so jih dali vzorčeni kitajski proizvajalci, cene na trgu ES do zdaj nižje kot na drugih trgih. Vendar je mogoče pričakovati, da bo mogoče v primeru bistvenega zmanjšanja obsega prodaje na drugih trgih pomisleke glede ravni cene zlahka zavreči zaradi potrebe po ohranitvi dovolj visokih ravni obsega proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega se pričakuje, da bodo trgi, kot je Skupnost, na katere je dokazano mogoče relativno brez težav in zelo uspešno prodreti, postali priljubljena tarča vsake take preusmeritvene politike.

(120)

Cene kitajskega uvoza so bile v obravnavanem obdobju bistveno nižje ne le od cen industrije Skupnosti, ampak tudi od cen drugih držav. To potrjuje analiza nelojalnega nižanja cen iz uvodnih izjav 65 in 142. Zelo obsežno in sistematično (tj. relativno homogeno za vsako posamezno vrsto) nelojalno nižanje cen je zagotovilo nenehno povečevanje tržnega deleža dampinškega uvoza v obravnavanem obdobju. Zato je v obravnavanem obdobju obstajala jasna povezava med povečanjem tržnih deležev dampinškega uvoza in zmanjšanjem tržnih deležev prodaje od drugih virov, vključno z industrijo Skupnosti, kar je bilo mogoče doseči prek prednosti, pridobljene z očitno razliko v prodajnih cenah. Če to industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju ne bi povzročilo znatne škode, bi bil razlog le to, da je širitev trga Skupnosti zagotovila industriji Skupnosti zadostno podlago za ohranitev njene proizvodnje, proizvodne zmogljivosti, prodaje in ravni dobičkonosnosti.

(121)

Nobenega razloga ni za sklepanje, da v gospodarskem okolju, za katero je značilno veliko zmanjševanje povpraševanja, morda obstaja nagnjenost k povišanju nizkih cen. Nasprotno, od dobavitelja se v razmerah zmanjševanja potrošnje pričakuje, da bodo nizke cene še naprej ostale nizke, da bi se dodatno povečali tržni deleži ali bi se vsaj ohranili in utrdili obstoječi deleži. Sočasno bodo tisti proizvajalci blaga, v katero je zajet zadevni izdelek, ki so že kupovali poceni blago, izvajali pritisk za ohranitev takih nizkih cen ali celo njihovo znižanje, da bodo ohranili svoj stroškovni proračun. Proizvajalci, ki so v preteklosti dajali prednost dražjim izdelkom, bodo želeli znižati proizvodne stroške, kadar bo to mogoče, in bodo tako dali prednost cenejšim surovinam, čeprav lahko to zahteva nekaj žrtev, npr. kakovost izdelka in zanesljivost oskrbe.

(122)

V uvodni izjavi 98 je bilo navedeno, da so se cene kitajskega uvoza po OP nekoliko povišale. Ker se v tem povišanju izraža predvsem svetovno povišanje cene nekaterih pomembnih surovin, ni mogoče izključiti, da je tako povišanje le začasno in se bo vrnilo v prejšnje stanje, takoj ko se bo znižala cena teh surovin. Ker so te surovine bazični proizvodi, se je opaženo povišanje njihovih cen izražalo v končni ceni brezšivnih cevi vseh proizvajalcev v mogočem obsegu. Tudi industrija Skupnosti je morala tako povišanje stroškov izraziti v prodajnih cenah, ki so se zato povišale. Ker so se vse cene na trgu povišale, cene dampinškega uvoza še naprej ostajajo bistveno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti, tudi v obdobju po OP.

(123)

Ugotovljeno je bilo, da je negativni učinek zelo nizkih cen dampinškega uvoza dvojen: (i) po eni strani bo velika razlika v ceni verjetno povzročila preusmeritev k dampinškemu uvozu, ker bodo uporabniki verjetneje kupovali večje količine blaga, ki se prodaja po nizkih cenah; (ii) po drugi strani bodo kupci tako nizke cene na trgu verjetno izkoristili kot pogajalsko orodje za znižanje cen, ki jih ponujajo proizvajalci Skupnosti in drugi viri, ter tako povzročili negativni učinek v smislu zmanjšanja obsega in nižjih cen. Medtem ko so ti učinki vprašljivi v razmerah, v katerih razlike v ceni niso velike, bo v obravnavanem primeru in ob upoštevanju zelo obsežnega nelojalnega nižanja cen posledična škoda po pričakovanjih zelo velika.

(124)

Ta dejavnik ni tako pomemben za analizo, ker zaloge običajno hranijo trgovci (skladiščniki), in ne proizvajalci. Čeprav je industrija Skupnosti tako domnevala, ni bilo mogoče dokazati, da bi lahko skladiščne dejavnosti dosegle obseg, ki bi lahko v bližnji prihodnosti zelo vplival na trg.

(125)

Prav tako je treba poudariti, da nobeden od vzorčenih kitajskih proizvajalcev ni izpolnjeval meril TGO, med drugim zato, ker se šteje, da te družbe še vedno delujejo pod vplivom države (nobena od njih ne izpolnjuje vsaj merila 1 ali 3). Med svetovno gospodarsko krizo je verjetno, da bo kitajsko vlado verjetno zamikalo, da bi še naprej izvajala posege za podporo teh družb (ali njihovih dobaviteljev), s čimer jim bo pomagala pri ohranjanju nizkih stroškov in ohranjanju, če ne celo povečanju njihove cenovne prednosti na trgu ES. Ugotavlja se, da kitajski izvozniki delujejo v okolju, ki jim brez težav zagotavlja priložnosti za nadaljnje ohranjanje njihove cenovne prednosti, tudi v primeru, ko bi drugi dobavitelji na trgu Skupnosti znižali cene, da bi se zmanjšala vrzel med cenami dampinškega uvoza, ki je prevladoval v obravnavanem obdobju. Tudi če bi pritisk zaradi obsežnega nelojalnega nižanja cen, ki je bilo v OP opaženo pri dampinškem uvozu, povzročil znižanje ravni cen industrije Skupnosti, ni mogoče izključiti dodatnega znižanja cen, ki bi ga kitajski izvozniki izvedli zaradi ohranjanja razlike, ki je bila ugotovljena v OP.

(126)

Dejavnike nevarnosti škode, analizirane v uvodnih izjavah 113 do 125, je treba razumeti ob upoštevanju posebnih razmer na trgu, ki so se po OP spremenile in bodo na trgu ES verjetno vsaj v bližnji prihodnosti ostale nespremenjene. Kitajski uvoz ob potrošnji, ki se znatno zmanjšuje, kakor je navedeno v uvodni izjavi 91, pomeni veliko nevarnost škode zaradi:

Začasno se sklene, da bi kitajski dampinški uvoz brez ukrepov neizbežno povzročil znatno škodo občutljivi industriji Skupnosti, zlasti v smislu zmanjšane prodaje, tržnega deleža, proizvodnje in dobičkonosnosti.

(127)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil škodo ali za industrijo Skupnosti pomeni nevarnost škode, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Skupnosti ali bili povod za povzročitev škode industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti drugi dejavniki, ne bi bila pripisana dampinškemu uvozu.

(128)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je med letom 2005 in OP povečal za več kot dvajsetkrat, in sicer s 26 273 ton na 542 840 ton, njegov delež na trgu Skupnosti pa se je povečal za več kot 16 odstotnih točk (z 1 % na 17,1 %). Povprečna cena tega uvoza se je med letom 2005 in OP znižala ter je ostala bistveno nižja od povprečne cene vseh drugih virov oskrbe.

(129)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 65, je bilo nelojalno nižanje cen kitajskega uvoza skupno 24-odstotno na podlagi tehtanega povprečja. Poudariti je treba tudi, da se je v istem obdobju isti dampinški uvoz prodajal po bistveno nižjih cenah od cen uvoza od katerega koli drugega vira (glej uvodno izjavo 143).

(130)

Uvoz iz LRK v obdobju od leta 2005 do OP ni povzročil škode, ki bi se lahko štela za znatno. Vendar obstaja očitno časovno sovpadanje bistvenega povečanja kitajskega uvoza in poslabšanja nekaterih kazalnikov škode, kot je zmanjšanje tržnega deleža industrije Skupnosti, ki se je med povečevanjem potrošnje zmanjšal za 5 odstotnih točk. Povečanje dampinškega kitajskega uvoza je bilo zato razlog, zakaj industrija Skupnosti ni bila sposobna v celoti izkoristiti povečanega povpraševanja na trgu Skupnosti. V zvezi s tem je treba tudi poudariti, da obstaja očitno časovno sovpadanje hitrega povečanja tržnega deleža kitajskih izdelkov in posledičnega bistvenega zmanjšanja tržnega deleža uvoza iz Rusije in Ukrajine, ki sta bila najbližja konkurenta v smislu cen.

(131)

Poleg tega se glede na bistveno nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti zaradi uvoza iz LRK šteje, da je ta dampinški uvoz v celoti pritiskal na cene na trgu Skupnosti od OP, s čimer je industriji Skupnosti preprečil povišanje njenih prodajnih cen do stopnje, potrebne za vzdrževanje dosežene ravni dobičkonosnosti.

(132)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 89, je bilo ne glede na padajoči trend nekaterih kazalnikov škode zaradi kitajskega uvoza ugotovljeno, da celotna škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, ni bila znatna. Vendar je treba te ugotovitve obravnavati ob upoštevanju analize možnosti v zvezi z razvojem potrošnje, uvoza in nekaterih kazalnikov škode, izvedene za obdobje po OP in navedene v uvodnih izjavah 91 do 112.

(133)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 93 zgoraj, informacije, povezane z nedavnim obdobjem med OP in decembrom 2008, kažejo, da se obseg dampinškega uvoza v zadnjih dveh mesecih tega leta v primerjavi z letom 2007 ni zmanjšal, in to kljub očitnim znakom, da se je potrošnja Skupnosti že zmanjševala v novembru in decembru 2008. To kaže, da začetno zmanjšanje potrošnje ni vplivalo na obseg uvoza, katerega tržni delež se je celo povečal. Ni mogoče sklepati, da se bo ta trend po podobnem, če ne celo slabšem kratkoročnem scenariju obrnil.

(134)

Vendar bo tudi v primeru, če se bo dampinški uvoz v absolutnem smislu delno zmanjšal, njegov tržni delež na trgu, ki se bo po napovedih relativno hitro krčil, ostal stabilen ali se celo povečal. Tudi če bi se obseg kitajskega uvoza začel sorazmerno bolj zmanjševati kot bi se zmanjševala potrošnja, velja, da je treba že samo navzočnost velikega obsega poceni kitajskega blaga ob hkratnem zmanjševanju potrošnje šteti za vzrok škode, ker bo navzočnost izvajala velik negativni pritisk na splošno raven cen na trgu. Ko je ponudba prevelika in ko stranke poskušajo znižati svoje proizvodne stroške, da bi ohranile konkurenčnost, se bodo cene surovin zelo verjetno znižale na najnižjo raven (kolikor znaša kitajska cena). Pomisleki o kakovosti in varnosti oskrbe, ki so trenutno morda bili v korist industrije Skupnosti, bodo verjetno imeli manjšo vlogo, industrija Skupnosti pa bo prisiljena znižati cene zaradi pritiska poceni kitajskih izdelkov na trg.

(135)

Ob upoštevanju, da industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode, vendar je bila na koncu OP ogrožena (glej uvodno izjavo 89), da obstajajo vsi pogoji za pojav škode po OP (glej uvodno izjavo 112) ter da je izpolnjen tudi pogoj nevarnosti škode iz uvodne izjave 126, se sklene, da obstaja vzročna zveza med neposredno grožnjo dampinškega kitajskega uvoza in škodo, ki naj bi jo po napovedih utrpela industrija Skupnosti.

(136)

Ugotovljeno je bilo, da so nekatere družbe v industriji Skupnosti uvozile omejene količine zadevnega izdelka iz LRK in drugih držav. Ta uvoz (za katerega se ocenjuje, da znaša manj kot 2 % celotnega uvoza iz LRK) je bil izveden za izpolnitev posebnih zahtev strank, ki povprašujejo bodisi po izdelkih s specifikacijami, ki jih ti proizvajalci Skupnosti ne proizvajajo, bodisi po blagu po izjemno nizki ceni. Glede na uvoz zelo majhnih količin se ne šteje, da bi ta uvoz morda lahko prekinil vzročno zvezo, opredeljeno zgoraj.

(137)

Poleg tega je ena skupina proizvajalcev Skupnosti povezana s kitajskim proizvajalcem izvoznikom prek manjšinskega deleža. Vendar je bilo ugotovljeno, da ta kitajski proizvajalec izvoznik ne izvaža v Skupnost za družbe, povezane z zadevnim proizvajalcem Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da tak manjšinski delež ne vpliva na položaj industrije Skupnosti in nanj verjetno ne bo vplival niti v prihodnosti.

(138)

Ena skupina proizvajalcev Skupnosti je uvozila velike količine jeklenih cevi od povezanih družb iz Argentine in Mehike. Ti izdelki so bili večinoma izdelki velike vrednosti, kot so cevi za cevovode in OCTG, ter so predstavljali manj kot 10 % proizvodnje Skupnosti te skupine. Poleg tega je primerjava po posameznih modelih pokazala, da ta uvoz ni nelojalno zniževal prodajnih cen industrije Skupnosti. Zato je bilo sklenjeno, da ta uvoz industriji Skupnosti ni povzročil ali v prihodnosti ne bo povzročil nobene škode.

(139)

Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je obseg izvoza v obravnavanem obdobju ostal stabilen. Prav tako je bila proučena izvozna dejavnost industrije Skupnosti, na podlagi česar je mogoče povzeti, da ne bo prispevala k škodi industrije Skupnosti. Prvič, mogoči učinki teh dejavnosti so bili med preiskavo ustrezno izolirani in proučeni. Drugič, kot je navedeno v uvodni izjavi 102, bo izvoz industrije Skupnosti po napovedih ostal stabilen v primerjavi z zmanjšanjem proizvodnje in prodaje na trgu Skupnosti, saj je usmerjen k različnim tržnim segmentom, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 102.

(140)

Obseg uvoza iz Rusije in Ukrajine se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal, kar je razvidno iz spodnje preglednice. Njun skupni tržni delež se je s 15,4 % leta 2005 postopoma zmanjšal na 4,4 % v OP. Povprečna cena te prodaje se je obenem povišala za 33 %. Poudariti je treba, da za ruski in ukrajinski uvoz od leta 2006 veljajo protidampinški ukrepi (glej tudi uvodno izjavo 0). Zato cene, navedene v spodnji preglednici, niso cene, po katerih je blago dejansko vstopilo na trg ES. Če bi se tem cenam dodala veljavna protidampinška dajatev, bi se povprečna cena uvoza iz Rusije in Ukrajine v OP povišala na 860 EUR/tono.

(141)

Glede na stalno razliko med povprečno ceno, po kateri so uvoz iz LRK ter uvoz iz Rusije in Ukrajine vstopali na trg ES, in glede na dejstvo, da sta ruski in ukrajinski uvoz očitno konkurirala kitajskemu uvozu v najožjem razponu tržnih cen, se sklepa, da je veliko zmanjšanje tržnih deležev slednjih držav povzročilo dejstvo, da so uvedene protidampinške dajatve zmanjšale konkurenčnost tega uvoza glede na kitajski dampinški uvoz, ki je posledično zmanjšal tržni delež, ki sta ga prej imela ruski in ukrajinski uvoz. Opozoriti je treba tudi, da je bilo tako zmanjšanje tržnega deleža že tako veliko, da se bo kakršno koli povečanje tržnega deleža kitajskega uvoza pojavilo na račun njegovega najočitnejšega konkurenta v najožjem razponu tržnih cen, tj. industrije Skupnosti.

(142)

Uvoz iz drugih držav se je med letom 2005 in OP bistveno povečal, kar zadeva obseg in tržne cene. Vendar je njegov tržni delež v zadevnem obdobju ostal zelo stabilen. Analiza tržnih cen kaže, da so cene izdelkov s poreklom iz teh držav zelo visoke v primerjavi z izdelki, ki jih proizvaja in prodaja industrija Skupnosti, ter dampinškim kitajskim uvozom.

(143)

Cene uvoza iz Argentine in Mehike so bile povprečno bistveno višje od povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138, cene uvoza iz Argentine in Mehike niso nelojalno znižale cen industrije Skupnosti.

(144)

Tudi uvoz iz Japonske in ZDA je bil v povprečju izveden po cenah, ki so bistveno višje od povprečnih prodajnih cen industrije Skupnosti. Poleg tega ta uvoz sploh ni pridobil nobenega tržnega deleža. Zato se tudi ta uvoz ne šteje kot mogoč vzrok škode za industrijo Skupnosti.

(145)

Uvoz iz drugih držav se izvaja v tako majhnem obsegu, da ga ni mogoče šteti za vzrok škode. Zato se sklene, da uvoz od drugih virov, razen iz Kitajske, industriji Skupnosti ni povzročil nobene škode in da ni mogoče sklepati, da bi lahko morda povzročil škodo v bližnji prihodnosti.

(146)

Nobenega vzroka ni za razmišljanje, da so bili drugi proizvajalci Skupnosti, ki pritožbe ne podpirajo dejavno, v bistveno drugačnem položaju, kot je bila industrija Skupnosti v OP, ali da se bodo znašli v drugačnem položaju v bližnji prihodnosti. Ni razloga, ki bi kazal na to, da bi lahko ravnanje teh proizvajalcev v bližnji prihodnosti industriji Skupnosti povzročilo škodo.

(147)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 80, je industriji Skupnosti uspelo izraziti povišanje stroškov, ki se je pojavilo v obravnavanem obdobju, z zadostnim povišanjem prodajnih cen. Zato je mogoče za obdobje 2005–OP trditi, da je industrija Skupnosti pokazala, da lahko pod običajnimi pogoji učinkovito posluje in se ustrezno odziva na spremembe svojih nakupnih cen.

(148)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 107, so se stroški v obdobju po OP bistveno povišali in naj bi se po napovedih poviševali tudi v naslednjem obdobju. Vzrok za to je predvsem napovedano povišanje fiksnih stroškov v relativnem smislu zaradi zmanjšane izkoriščenosti zmogljivosti. Vsekakor je treba upoštevati, da je lahko vzrok za povišanje celotnih povprečnih stroškov industrije Skupnosti tudi sprememba ponudbe, h kateri bi bila industrija Skupnosti lahko prisiljena zaradi velikega negativnega pritiska, ki ga izvajajo nekatere vrste dampinških kitajskih izdelkov.

(149)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 0, se lahko zaradi obsežnega nelojalnega nižanja cen trg za nekatere vrste izdelkov bistveno zmanjša ali v celoti omeji na industrijo Skupnosti, s čimer jo zavezuje, da proizvodnjo spremeni v proizvodnjo vrste izdelkov z višjo prodajno ceno, vendar s sorazmerno višjimi proizvodnimi stroški. Vendar se zdi, da v nasprotju z dogodki v obdobju analize industrija Skupnosti zaradi pritiska, ki ga izvaja kitajski uvoz v smislu izgube tržnih deležev in padanja prodajne cene, nima več ustreznih sredstev za izražanje povišanja stroškov z ustreznim povišanjem prodajnih cen.

(150)

Poleg verjetnih učinkov zmanjšanja potrošnje in povpraševanja bo tudi to zagotovo vplivalo na splošno učinkovitost industrije Skupnosti. Vendar se bo ta verjetni negativni učinek štel za bolj ali manj pomembnega, odvisno od razvoja tržnega deleža kitajskega uvoza. Tudi če bi se lahko zato gospodarska recesija štela za mogoč vzrok škode v obdobju od novembra 2008, to nikakor ne more zmanjšati škodljivih učinkov, ki jih bo povzročil obstoj velikih količin zelo poceni kitajskega uvoza na trgu ES. Na primer, industrija Skupnosti bi lahko tudi med zmanjševanjem obsega ohranjala ustrezno raven cen in tako omejila negativne učinke zmanjšanja potrošnje, če ne bi bilo nepoštene konkurence zelo poceni dampinškega kitajskega blaga, ki bo znižala splošno raven cen na trgu. Zato gospodarske recesije ni mogoče obravnavati kot mogočega vzroka prekinitve vzročne zveze med nevarnostjo škode in dampinškim kitajskim uvozom.

(151)

Na podlagi časovnega sovpadanja povečanja dampinškega uvoza iz LRK, povečanja tržnih deležev in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter obstoja vseh elementov, ki nakazujejo očitno in neposredno nevarnost škode, ki bo povzročila bistveno poslabšanje gospodarskega položaja industrije Skupnosti, na drugi strani je mogoče sklepati, da bo dampinški uvoz povzročil znatno škodo, ki jo bo industrija Skupnosti utrpela v smislu člena 3(6) osnovne uredbe, če proti temu uvozu ne bodo sprejeti nobeni zaščitni ukrepi.

(152)

Analizirani so bili tudi drugi dejavniki, vendar je bilo ugotovljeno, da niso odločilni razlog za škodo, ki bo verjetno povzročena. Poudariti je treba, da niti uvoz iz drugih držav, niti stroški, niti splošno zmanjšanje povpraševanja po zadevnem izdelku zaradi gospodarske recesije nikakor ne morejo zmanjšati potencialno motečega učinka nevarnosti kitajskega uvoza na položaj industrije Skupnosti.

(153)

Na podlagi zgornje analize, v kateri so učinki vseh znanih dejavnikov, ki so morda ali bodo verjetno vplivali na položaj industrije Skupnosti, pravilno opredeljeni in ločeni od verjetnega škodljivega učinka dampinškega uvoza, se ugotovi, da uvoz iz LRK pomeni neposredno nevarnost za industrijo Skupnosti v smislu člena 3(6) in 3(9) osnovne uredbe.

(154)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi, nevarnosti škode in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila mogoči vpliv ukrepov na vse vključene stranke, pa tudi morebitne posledice nesprejetja ukrepov.

(155)

Glede na zgoraj navedeno bi bili uvedeni ukrepi za uvoz iz LRK. Pričakuje se, da bi uvedba teh ukrepov vodila k povišanju cen izdelkov iz te države in industriji Skupnosti dala možnost, da z ohranjanjem zadostne ravni obsega proizvodnje, prodaje in posledično tržnega deleža izboljša svoj položaj. Pričakuje se, da se bo brez sprejetih ukrepov ob zmanjšanju potrošnje uvoz iz LRK nadaljeval po zelo nizkih cenah, s čimer se bo povečal njegov tržni delež in bo izvajal negativni učinek na skupno raven cen na trgu. Industrija Skupnosti se v teh razmerah srečuje z neposredno nevarnostjo škode zaradi izgube obsega, ki jo je povzročila navzočnost kitajskega uvoza, in mogočega znižanja cene, ki jo je povzročil negativni pritisk na tržne cene zaradi vedno večje navzočnosti kitajskega uvoza na trgu Skupnosti.

(156)

Nobenega znaka ni, da bi bili interesi drugih proizvajalcev Skupnosti, ki niso dejavno podprli pritožbe, drugačni od interesov industrije Skupnosti. Glede na razpoložljive informacije dejansko ni razloga, da analiza, izvedena za industrijo Skupnosti, ne bi enako veljala za te druge družbe.

(157)

Pri tej preiskavi je sodelovalo le šest izvoznikov. Le en uvoznik, ki predstavlja približno 1,5 % celotnega kitajskega uvoza v ES, nabavlja izključno na Kitajskem; dobičkonosnost tega uvoznika je manj kot 5-odstotna, je pa edini uvoznik, ki je jasno nasprotoval mogoči uvedbi ukrepov. Vendar je vredno opozoriti, da je zadevni izdelek v OP pomenil manj kot 10 % prihodka prodaje družbe. Poleg tega je glede na to, da bodo protidampinške dajatve uvedene za vse kitajske proizvajalce, verjetno, da bo ta uvoznik povišanje stroškov lahko prenesel na svoje stranke, saj so enako prizadeti tudi njegovi neposredni konkurenti. Vsi drugi sodelujoči uvozniki nabavljajo tudi od drugih virov, vključno z industrijo Skupnosti (njihova nabava od industrije Skupnosti se giba med 25 in 95 % njihovih potreb), njihova dobičkonosnost pa je veliko večja.

(158)

Le eden od petih sodelujočih uporabnikov nabavlja na Kitajskem (približno 20 % obsega nabave, ravnovesje je zagotovljeno večinoma z industrijo Skupnosti) in trdi, da bi uvedba ukrepov zelo vplivala na njegovo poslovanje. Vendar je dobičkonosnost te družbe za izdelke, ki vključujejo zadevni izdelek, zelo velika in znaša več kot 10 %. Izračun je pokazal, da bi bil tudi v najslabšem primeru, to je da bi se kitajski material nabavljal po cenah industrije Skupnosti, pri čemer nobenega povišanja ni mogoče prenesti na stranke, vpliv dobičkonosnosti tega uporabnika majhen (približno 1 % prihodka od prodaje). Zato se ugotavlja, da morebitna uvedba ukrepov nikakor ne bi resno ogrozila interesov tega uporabnika.

(159)

Po pričakovanjih uvedba ukrepov za uvoz iz LRK ob zmanjšanju potrošnje ne bi imela učinka v smislu obsega, ponujenega na trgu EU, za katerega ima industrija Skupnosti na voljo dovolj proizvodne zmogljivosti. Zato ni mogoče predvideti nobenih negativnih učinkov v zvezi z varnostjo oskrbe (opozoriti je treba, da vrste uvoženih izdelkov proizvaja tudi industrija Skupnosti). Analiza kaže tudi, da uvedba ukrepov ne bi ogrozila pomembnih interesov uvoznikov ali uporabnikov, ki bi bili ogroženi, če bi bili ti ukrepi uvedeni, to ugotovitev pa v tem primeru podpira relativno majhno sodelovanje uvoznikov in uporabnikov.

(160)

Glede na dosežene ugotovitve v zvezi z dampingom, škodo, nevarnostjo škode, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK, da se prepreči nastanek znatne škode za industrijo Skupnosti zaradi dampinškega uvoza, ki je neizbežna in bi se sicer pojavila.

(161)

Začasni ukrepi za uvoz iz LRK morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravljanje nevarnosti škode, ki jo dampinški uvoz povzroča industriji Skupnosti, ne da bi ta stopnja presegla ugotovljeno stopnjo dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se običajno upošteva, da morajo ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje stroške in pred obdavčitvijo skupno doseže dobiček, ki bi lahko bil razumno dosežen v običajnih konkurenčnimi razmerah, tj. če dampinškega uvoza ne bi bilo.

(162)

Industrija Skupnosti je trdila, da bi morala biti stopnja dobička 12-odstotna, da se zagotovijo običajne konkurenčne razmere na trgu Skupnosti, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Združenje kitajskih izvoznikov je priznalo, da se lahko 8-odstotni dobiček v nekaterih okoliščinah šteje za ustrezno stopnjo dobička.

(163)

Vendar preiskava na podlagi nevarnosti škode nujno vključuje večje število ocen in predpostavk kot preiskava na podlagi znatne škode v OP. Vzrok za to je dejstvo, da pojem nevarnosti škode izrecno pomeni, da se predvidevanja opravijo v zvezi s prihodnjo materializacijo škode, ki je v obdobju preiskave ni bilo. V tem negotovem scenariju se šteje za razumen pristop začasna uporaba stopnje dobička, ki je bila določena v zadnjem postopku v zvezi z istim izdelkom (6), to je 3 %. Vendar se ugotavlja, da bo treba to vprašanje dodatno proučiti v končni fazi, ko bo mogoče zbrati več dokazov v zvezi z napovedano škodo.

(164)

Na podlagi tega je bilo nato zahtevano povišanje cen na enaki ravni trgovine določeno s primerjavo tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila ugotovljena za izračun nelojalnega nižanja cen, in neškodljive cene izdelkov, ki jih je industrija Skupnosti prodala na trgu Skupnosti, določeno, kakor je navedeno v uvodni izjavi 162 zgoraj.

(165)

Razlika, ki izhaja iz primerjave iz uvodne izjave 163, je bila nato izražena kot odstotek celotne uvozne vrednosti CIF, določene za OP. Glede na to, da je bil dvema sodelujočima kitajskima proizvajalcema odobren IO, in glede na nizko raven sodelovanja, je bila začasna enotna stopnja odprave škode na ravni države izračunana kot najvišje stopnje škode za reprezentativne vrste izdelka, ki jih prodaja proizvajalec izvoznik iz netržnega gospodarstva.

(166)

Stopnja škode, določena za LRK, je bila bistveno nižja od ugotovljene stopnje dampinga.

(167)

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe se šteje, da je treba za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz LRK uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode v skladu s pravilom nižje dajatve, ki je v vseh primerih ugotovljena stopnja škode.

(168)

Na podlagi zgoraj navedenega so predlagane stopnje dajatve:

(169)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato te stopnje izražajo stanje teh družb med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo navedene družbe, torej navedeni specifični pravni subjekti. Za uvožene izdelke, ki jih je proizvedla družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, ter subjekti, ki so povezani s posebej navedenimi družbami, teh stopenj ni mogoče izkoristiti, ampak zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge države“.

(170)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena podjetja ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) se naslovi na Komisijo (7), skupaj z vsemi ustreznimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe, povezanih s proizvodnjo, domačo prodajo in izvozom, povezanimi na primer s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(171)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinške dajatve, je treba stopnjo preostale dajatve uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, ampak tudi za tiste proizvajalce, ki v OP niso izvažali v Skupnost.

(172)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba opredeliti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku iz obvestila o začetku, v pisni obliki izrazijo stališča in zahtevajo zaslišanje. Treba je navesti tudi, da so ugotovitve glede uvedbe dajatev, pripravljene za namen tega dokumenta, začasne in jih je mogoče znova proučiti za namen katerega koli dokončnega ukrepa –

European Commission

Directorate-General for Trade

Direction H

Office Nerv-105

B-1049 Bruselj