8.4.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/17

(1)

Komisija je 28. maja 2008 prejela pritožbo v zvezi aluminijasto folijo s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki jo je v skladu s členom 5 osnovne uredbe vložil Eurométaux („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 25 % celotne proizvodnje aluminijaste folije v Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 12. julija 2008 z objavo obvestila o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je proizvajalce pritožnike Skupnosti, proizvajalce izvoznike v Armeniji, Braziliji in LRK, uvoznike, trgovce, uporabnike, dobavitelje in združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike Armenije, Brazilije in LRK obvestila o začetku postopka. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(5)

Da bi proizvajalci izvozniki v Armeniji in LRK lahko predložili zahtevek za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija armenskemu proizvajalcu izvozniku in kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, armenskim in kitajskim organom ter vsem drugim kitajskim proizvajalcem izvoznikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku, poslala obrazce zahtevka. Armenski proizvajalec izvoznik in šest kitajskih proizvajalcev izvoznikov ter njihove povezane prodajne družbe so po potrebi vložili zahtevek za TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO.

(6)

Komisija je glede na očitno veliko število proizvajalcev izvoznikov v LRK in uvoznikov v Skupnosti v obvestilu o začetku navedla, da bo morda v tej preiskavi za ugotovitev dampinga in škode v skladu s členom 17 osnovne uredbe uporabila vzorčenje.

(7)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci izvozniki v LRK in uvozniki v Skupnosti pozvani, naj se javijo Komisiji in predložijo osnovne informacije o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom v obdobju od 1. julija 2007 do 30. junija 2008, kot je navedeno v obvestilu o začetku.

(8)

Šest proizvajalcev izvoznikov v LRK se je odzvalo na vzorčenje. Vendar je ena družba v zgodnji fazi preiskave prekinila sodelovanje, zato je ostalo le pet proizvajalcev izvoznikov. Zato vzorčenje ni bilo več potrebno, vse stranke pa so bile obveščene, da vzorec ne bo izbran.

(9)

Na vzorčenje se je odzvalo osem uvoznikov/uporabnikov. Zato vzorčenje ni bilo več potrebno, vse stranke pa so bile obveščene, da vzorec ne bo izbran.

(10)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem ostalim družbam, ki so se javile v rokih iz obvestila o začetku. Vprašalnike je izpolnil en proizvajalec izvoznik iz Armenije, pet iz LRK, eden iz Brazilije in en proizvajalec iz primerljive države, tj. Turčije. V celoti izpolnjene vprašalnike je predložilo tudi 6 proizvajalcev Skupnosti, vprašalnike pa je izpolnilo tudi 8 uvoznikov/uporabnikov. Med to preiskavo Komisiji ni zagotovil informacij oziroma se ni javil noben drug končni uporabnik.

(11)

Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti, ter izvedla preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(12)

Ker je bilo treba določiti normalno vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO morda ne bo odobren, je bil opravljen preveritveni obisk za določitev normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države, tj. Turčije, in sicer v prostorih naslednje družbe:

(13)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2007 do 30. junija 2008 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2005 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(14)

V obvestilu o začetku je bil zadevni izdelek opredeljen kot aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in ne več kot 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje neobdelana, za zvitke širine največ 650 mm s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske, ki je bila na začetku postopka običajno uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 10.

(15)

Preiskava je pokazala, da je opredelitev zgoraj navedenega izdelka vključevala različne izdelke, zlasti tako imenovane zvitke jumbo in zvitke za široko potrošnjo. Razlika med zvitki jumbo in zvitki za široko potrošnjo je v glavnem v teži (običajno zvitki jumbo tehtajo najmanj 150 kg), zato je treba aluminijasto folijo previti in jo tako preoblikovati v potrošniški izdelek, ki se uporablja za embaliranje in druge gospodinjske uporabe.

(16)

Oznaka KN ex 7607 11 10 iz obvestila o začetku je od januarja 2009 razdeljena na dve oznaki: ex 7607 11 11 (aluminijaste folije debeline manj kot 0,021 mm v zvitkih z maso 10 kg ali manj za zvitke za široko potrošnjo) in ex 7607 11 19 (isto vendar z maso več kot 10 kg za zvitke jumbo). Oznaka KN se nanaša na težo zvitka aluminijaste folije, ki se enači z zvitkom aluminijaste folije iz prvotnega opisa izdelka. Obe se nanašata na aluminijasto folijo, ki je na podpori navita v večji ali manjši zvitek.

(17)

Panoge na koncu proizvodne verige v Skupnosti, t.i. previjalci, so trdili, da bi moral zadevni izdelek vključevati tudi zvitke za široko potrošnjo, saj se lahko izvoz izdelkov iz panog na koncu proizvodne verige, in sicer aluminijastih folij z maso manj kot 10 kg, poveča, če se ukrepi izvajajo le za uvoz aluminijaste folije z maso več kot 10 kg. Previjanje naj bi namesto v državah Skupnosti potekalo v državah izvoznicah, zato naj bi bili „previjalci“ v Skupnosti močno oškodovani. Ta problem je obravnavan v uvodnih izjavah 150 do 162.

(18)

Aluminijasta folija se proizvaja z valjanjem aluminijastih ingotov ali hladno valjanih kolobarjev do želene debeline. Ko je folija zvaljana, se jo s toplotnim postopkom žari, da postane upogljiva. Po valjanju in žarjenju se aluminijasta folija zvije v zvitke širine ne več kot 650 mm. Dimenzija zvitka določa uporabo folije, kajti uporabniki („navijalci“ ali „previjalci“) bodo aluminijasto folijo navili ali previli v končne izdelke manjše velikosti, namenjene prodaji na drobno.

(19)

Glede na zgornje premisleke se sklene, da je zadevni izdelek aluminijasta folija debeline najmanj 0,008 mm in ne več kot 0,018 mm, brez podlage, samo valjana, vendar dalje neobdelana, za zvitke širine največ 650 mm in teže več kot 10 kg s poreklom iz Armenije, Brazilije in Ljudske republike Kitajske („zadevni izdelek“), običajno uvrščena pod oznako KN ex 7607 11 19.

(20)

Preiskava je pokazala, da imajo aluminijasta folija, ki jo industrija Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti, aluminijasta folija, ki se proizvaja in prodaja na notranjih trgih v Armeniji, Braziliji in LRK, aluminijasta folija, ki se uvaža iz teh držav v Skupnost, ter aluminijasta folija, ki se proizvaja in prodaja v Turčiji, iste osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter iste osnovne končne uporabe.

(21)

Zato se začasno sklene, da so si v smislu člena 1(4) osnovne uredbe ti izdelki podobni.

(22)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz Armenije in LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Ta merila so zaradi boljše preglednosti in v strnjeni obliki opisana spodaj:

(23)

Edini armenski sodelujoči proizvajalec izvoznik in pet proizvajalcev izvoznikov iz LRK, ki so sodelovali v tem postopku, so zahtevali TGO in v danih rokih izpolnili obrazec zahtevka za TGO.

(24)

Armenal, edini sodelujoči proizvajalec izvoznik iz Armenije, je trdil, da je uporaba člena 2(7) nezakonita, ker bi se Armeniji moral priznati status tržnega gospodarstva v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(25)

Vendar je obravnava Armenije kot gospodarstva v prehodu v skladu z osnovno uredbo, v kateri je Armenija izrecno navedena v opombi člena 2(7)(a). Ta trditev se zato zavrne.

(26)

Za vse druge sodelujoče proizvajalce izvoznike v Armeniji in LRK je Komisija zahtevala vse potrebne informacije in v prostorih zadevnega podjetja preverila vse informacije, predložene v zahtevku za TGO.

(27)

TGO se Armenalu ne odobri, ker merili 2 in 3 nista bili izpolnjeni. V zvezi z merilom 2 so računovodske evidence družbe za leto 2006 vsebovale negativno mnenje revizorjev, revidiranih računovodskih evidenc za leto 2007 pa družba ni predložila.

(28)

Družba je trdila, da usklajenost z revizorskim postopkom (opravljenim v letu 2006) in zaveza za oddajo računovodskih evidenc za leto 2007, revidiranih v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zadostujeta za izpolnitev zahtev iz merila 2. Poleg tega je ta družba trdila, da že samo dejstvo, da je bila družba revidirana v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, zadostuje za izpolnitev zahtev iz merila 2, ne glede na to, ali revizor poda negativno mnenje o usklajenosti računovodskih evidenc z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS).

(29)

Te trditve ni mogoče sprejeti. Prvič, njihove revidirane računovodske evidence za leto 2007 niso bile predložene, kljub temu da jih je Komisija zahtevala, in drugič, treba je upoštevati, da v zvezi z revidiranimi evidencami iz leta 2006 člen 2(7)(b) osnovne uredbe predstavlja izjemo, zaradi česar ga je treba ozko razlagati. Jasno je, da se računovodske evidence ne smejo samo revidirati v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ampak morajo biti tudi pripravljene v skladu z MRS. Ta utemeljitev se zato zavrne.

(30)

V zvezi z merilom 3 je preiskava pokazala, da je cena, plačana državi za znaten odstotek delnic, predstavljala približno eno tretjino svoje normalne vrednosti in da je družba zemljišče brezplačno dobila od države. Trdilo se je, da je bila vrednost, po kateri so bile delnice kupljene, tržna vrednost in posledično izkrivljanja niso velika. Vendar za upravičitev te trditve ni bilo zbranih zadostnih dokazov. Poleg tega je družba trdila, da ne more prodati zadevnega zemljišča, ne da bi plačala katastrske vrednosti državi, in da lastništvo zemljišča ni pomembno. Te utemeljitve ni mogoče sprejeti, ker je, kakor je bilo navedeno zgoraj, zemljišče ključnega pomena in ima neposreden in velik vpliv na delovanje družbe in posledično njeno finančno situacijo.

(31)

Na podlagi zgoraj navedenega se je zato štelo, da se za družbo Rusal Armenal TGO ne odobri. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

(32)

Vsem petim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom v LRK se je zahtevek za TGO zavrnil na podlagi utemeljitve, da stroški za glavno surovino, tj. primarni aluminij, niso bistveno odražali tržnih vrednosti, kot zahteva člen 2(7)(c) osnovne uredbe. Preiskava v zvezi s TGO je pokazala, da je bilo to zaradi vmešavanja države v trg aluminija v LRK. Cene za primarni aluminij temeljijo na kotaciji aluminija na šanghajski borzi barvnih kovin pod nadzorom države (SHFE), ki je omejena na kitajske trgovce, svetovna referenca pa je kotacija na londonski borzi barvnih kovin (LME). Kotacija na LME je bila med OP na podlagi mesečne vrednosti za več kot 21 % večja od kotacije na SHFE. Poleg tega za primarni aluminij ne veljajo povračila DDV, velja pa 15 % izvozni davek. Zato se velik del proizvodnje primarnega aluminija proda na kitajskem trgu, kar povzroča znižanje cen domačega primarnega aluminija in pomembno stroškovno prednost za proizvajalce aluminijaste folije v LRK. Če se upošteva, da primarni aluminij predstavlja približno 70 % proizvodnih stroškov aluminijaste folije, je ta razlika enaka približno 14 % stroškovne prednosti za kitajske proizvajalce, kar je veliko za blagovno borzo, kot je borza za aluminijasto folijo.

(33)

Poleg zgoraj opisane splošne situacije še tri druge družbe ne izpolnjujejo drugih zahtev merila 1. V pomembne poslovne odločitve ene izmed njih se močno vmešava država, ena je prejela veliko podporo za nakup glavne opreme, osnovna sredstva tretje družbe pa niso odražala tržnih vrednosti.

(34)

Ena družba ni izpolnjevala merila 2, saj so bile najdene računovodske napake, o katerih revizorji niso dali mnenja.

(35)

Družbi nista izpolnili zahtev merila 3. Pri eni družbi so izkrivljanja vplivala na pravico do rabe zemljišč. Ko je ta družba leta 1993 spremenila pravno obliko, ni prenesla pravic do rabe zemljišča na novo pravno osebo, kot je stalna praksa. Pravice do rabe zemljišča so bile prenesene 10 let pozneje. Pogodba ni imela člena o pogodbeni kazni za primer, da ne pride do prenosa listin. Poleg tega družba v letu 2004 ni vnaprej plačala davka od dohodka, ne v zahtevanem četrtletju ne na koncu leta. Družba trdi, da nepravilnosti, ugotovljene pri prenosu pravice do rabe zemljišča, ne vplivajo bistveno na računovodske evidence, in da je bil poznejši prenos pravic de jure in ne de facto. Kljub temu možnost uporabe ključnega elementa, kot je zemljišče, že sama po sebi neposredno in močno vpliva na sposobnost delovanja družbe in s tem na njen finančni položaj.

(36)

Druga družba je prejela potrdilo o pravicah za rabo zemljišča, preden je zanj v celoti plačala, in to potrdilo uporabila za pridobitev hipoteke pri državni banki.

(37)

Komisija je rezultate ugotovitev o TGO razkrila zadevnim proizvajalcem izvoznikom v LRK, organom LRK in pritožniku. Ti so imeli tudi možnost, da predstavijo svoja stališča v pisni obliki in zahtevajo zaslišanje, če zanj obstajajo posebni razlogi.

(38)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da bi morala biti primerjava med cenami aluminija primerjava med ceno LME brez DDV in ceno SHFE z DDV. To bi seveda zmanjšalo razliko v ceni, ki je bila ugotovljena med obdobjem preiskave in bila zavrnjena, da se zagotovi ustrezna primerljivost med obema borzama.

(39)

Številne stranke so tudi trdile, da je ugotovitev v zvezi s cenami aluminija neskladna s prakso Komisije, ker je Komisija v predhodnih primerih združitev (analiziranih po pravilih o konkurenci) kot trg za primarni aluminij štela svetovni trg. Vendar v skladu z besedilom odločbe Komisije iz leta 2007 o združitvi Rio Tito/Lacan  (3) nobena zadevna stranka ni predložila utemeljitve v zvezi z SHFE, zato je Komisija ni mogla analizirati. Ne glede na to, in tudi če bi ta problem bil izpostavljen, se sklepne ugotovitve, ki jih je Komisija sprejela v primerih o konkurenci v zvezi z ustreznimi geografskimi trgi, upoštevajo v okviru obvestila, ki se uporablja samo za konkurenčno pravo (4), določbe tega obvestila pa se nujno ne uporabljajo ali niso pomembne za zakonodajo o instrumentih trgovinske zaščite („ITZ“). Ta utemeljitev se zato zavrne.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega nobena od družb iz LRK, ki so zahtevale TGO, ni mogla dokazati, da izpolnjuje vsa merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe. Zato se je sklenilo, da se vsem tem družbam TGO ne odobri. Opravljeno je bilo posvetovanje s svetovalnim odborom in ta ugotovitvam ni nasprotoval.

(41)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države iz člena 2(7) osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države, razen v primerih, ko lahko družbe v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine kot tudi pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da vmešavanje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom dodeljene različne stopnje dajatev.

(42)

Vsi proizvajalci izvozniki, ki so zahtevali TGO, so zahtevali tudi IO, če jim TGO ne bi bil odobren. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo začasno določeno, da so družba v Armeniji in štiri od petih družb v LRK izpolnile vse zahteve za IO. Eni družbi v LRK IO ni bila odobrena zaradi velikega vmešavanja države v poslovne odločitve podjetja.

(43)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na osnovi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(44)

Komisija je v obvestilu o začetku izrazila svoj namen, da Turčijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti, in pozvala zainteresirane stranke, da v zvezi s tem predložijo svoje pripombe.

(45)

Armenal je za Armenijo kot bolj ustrezno primerljivo državo predlagal Rusijo, in sicer na podlagi dejstva, da imata Rusija in Armenija podobne pogoje za dostop do surovin za zadevni izdelek ter uporabljata isto tehnologijo in znanje, upoštevajoč dejstvo, da je Armenal hčerinska družba skupine Rusal, ki je največji ruski proizvajalec aluminijaste folije. Armenal je poudaril tudi, da je vodilni položaj Rusala v Rusiji podoben vodilnemu položaju Armenala v Armeniji ter da na ruski in in armenski trg in prodajo vpliva vedno večji kitajski izvoz po nizkih cenah. Vendar te trditve niso bile ustrezno utemeljene. Preiskava je tudi pokazala, da je domači trg za zadevni izdelek v Rusiji majhen in celo manjši od turškega.

(46)

Armenal je izjavil, da se zdi, da je Turčija druga najustreznejša izbira primerljive države.

(47)

Družbe, ki so del skupine Alcoa, so kot bolj ustrezno primerljivo državo za LRK predlagale Indijo. Potrjeno je bilo, da indijski trg ni znatno večji od turškega in da je konkurenca predvsem posledica kitajskega uvoza. Drugi dobavitelji indijskega trga so mala in srednje velika podjetja („MSP“), od katerih večina nima valjarn in uvožen kitajski material uporablja v obliki zvitkov jumbo ali neposredno v majhnih zvitkih. Zato se niti Rusija niti Indija ne štejeta za ustrezno izbiro primerljive države.

(48)

Komisija je nato preverila, ali je Turčija ustrezna izbira primerljive države. Ugotovljeno je bilo, da Turčija, ne glede na to, da ima le enega proizvajalca zadevnega izdelka, predstavlja odprt trg z nizko uvozno dajatvijo in velikim uvozom iz tretjih držav. Poleg tega s preiskavo ni bilo ugotovljeno, da bi bila Turčija neprimerna za določitev normalne vrednosti zaradi npr. izjemno visokih stroškov surovin ali energije.

(49)

Glede na zgoraj navedeno se je štelo, da je za namene sedanje preiskave Turčija ustreznejša izbira primerljive države. Nobena druga zainteresirana stranka ni trdila, da bi bilo za sedanjo preiskavo treba Indijo uporabiti kot ustrezno primerljivo državo, in Armenal je menil, da je Turčija tudi lahko ustrezna izbira.

(50)

En turški proizvajalec je izpolnil vprašalnik, ki je bil poslan vsem proizvajalcem aluminijaste folije v Turčiji.

(51)

Podatki iz vprašalnika sodelujočega turškega proizvajalca so bili preverjeni in situ in ugotovljeno je bilo, da so zanesljiva informacija, na kateri bi lahko temeljila normalna vrednost.

(52)

Zato je začasno sklenjeno, da je Turčija ustrezna in smiselna primerljiva država v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(53)

Damping je bil po spodaj opisani metodologiji izračunan za edinega sodelujočega proizvajalca izvoznika v Braziliji.

(54)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je domača prodaja zadevnega izdelka edinega proizvajalca izvoznika neodvisnim strankam reprezentativna, tj. ali je celoten obseg takšne prodaje enak ali večji od 5 % celotnega obsega ustrezne izvozne prodaje v Skupnost. Domača prodaja edinega proizvajalca izvoznika v Braziliji je bila med obdobjem preiskave reprezentativna.

(55)

Komisija je nato opredelila tiste vrste izdelka, ki jih je navedena družba prodajala na domačem trgu in so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(56)

Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, kadar je med obdobjem preiskave obseg navedene vrste izdelka, prodane neodvisnim strankam na domačem trgu, predstavljal 5 % ali več celotnega obsega primerljive vrste izdelka, prodane za izvoz v Skupnost.

(57)

Komisija je nato proučila, ali bi se za domačo prodajo posamezne vrste aluminijaste folije, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, lahko štelo, da se izvaja v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je Komisija izvedla tako, da je določila delež donosne domače prodaje vsake posamezne vrste izvoženega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(58)

Vsa domača prodaja posamezne vrste aluminijaste folije, ki se v reprezentativnih količinah prodaja na domačem trgu, je bila donosna več kot 80 %, zato je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni vseh transakcij med obdobjem preiskave.

(59)

Kadar domačih cen določene vrste izdelka ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. Zato je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe izračunala konstruirano normalno vrednost, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

(60)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da so se stroškom izdelave izvoženih vrst izdelka, ki jih je imel izvoznik in ki so bili po potrebi prilagojeni, prišteli razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške („PSA-stroški“) in primerna stopnja dobička.

(61)

V vseh primerih so se PSA-stroški ter dobiček določili v skladu z metodami iz člena 2(6) osnovne uredbe. Zato je Komisija proučila, ali so podatki o nastalih PSA-stroških ter dobiček, ki ga je ustvaril proizvajalec izvoznik na domačem trgu, zanesljivi, in v tem primeru določila, da so primerni za konstruiranje normalne vrednosti.

(62)

Zadevni izdelek se je v vseh primerih izvažal neodvisnim strankam v Skupnosti, zato je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačale ali se plačujejo.

(63)

Primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila opravljena na podlagi franko tovarna.

(64)

Zaradi zagotavljanja poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, vključno s prilagoditvami za prevoz v državo izvoznico, čezmorski prevoz, obdelavo, pakiranje, stroške kredita in bančne stroške. Družbi je bila na zahtevo začasno odobrena prilagoditev ravni trgovanja v skladu s členom 2(10)(d)(i) osnovne uredbe.

(65)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca izvoznika določena na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj.

(66)

Da bi določili stopnjo dampinga za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se je najprej ugotovila stopnja nesodelovanja. V ta namen bila opravljena primerjava obsega izvoza v Skupnost, ki ga je prijavil sodelujoči proizvajalec izvoznik, z ustreznimi Eurostatovimi statističnimi podatki o uvozu.

(67)

Ker je bila stopnja sodelovanja Brazilije visoka (100-odstotna) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik namenoma ni sodeloval v preiskavi, se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v Braziliji določi v višini najvišje stopnje, uvedene za sodelujočega izvoznika.

(68)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

(69)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na osnovi domačih cen ali konstruirane normalne vrednosti v primerljivi državi.

(70)

Kakor je določeno zgoraj, se je Komisija odločila, da Turčijo uporabi kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti.

(71)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalca izvoznika, ki mu TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na turškem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z metodologijo iz uvodnih izjav 43 do 52.

(72)

Sodelujoči proizvajalec izvoznik je nekaj izvoza v Skupnost opravil neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozna cena za ta izvoz je v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe zato temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke dejansko plačale ali jih plačujejo za zadevni izdelek. Vendar je bila velika večina izvoza opravljena prek trgovskih in uvoznih družb v Rusiji, Švici in Nemčiji. V teh primerih so bile izvozne cene oblikovane v skladu z določbami iz člena 2(9) osnovne uredbe, pri čemer so se začasno prilagodili vsi stroški med uvozom in ponovno prodajo, vključno z ustrezno stopnjo za prodajo, splošnimi in administrativnimi stroški ter stopnjo dobička, izračunano na osnovi dobička, ki ga realizira nepovezani uvoznik zadevnega izdelka ali trgovec z njim.

(73)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile po potrebi opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi in drugimi takimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški ter provizijami v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(74)

Stopnja dampinga za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila IO odobrena, je bila določena s primerjavo med izvozno ceno in normalno vrednostjo iz primerljive države, kakor je opisano zgoraj.

(75)

Ker je bila stopnja sodelovanja Armenije visoka (100-odstotna) in ker ni bilo razloga za domnevo, da kateri koli proizvajalec izvoznik v tej državi namenoma ni sodeloval v preiskavi, se je zdelo primerno, da se preostala stopnja dampinga za vse nesodelujoče proizvajalce izvoznike v Armeniji določi v višini najvišje stopnje, uvedene za sodelujočega izvoznika.

(76)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 37,0 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(77)

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je začasno naslednja:

(78)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil proizvajalec iz primerljive države, tj. na podlagi cen, ki so se plačevale ali se plačujejo na turškem trgu za primerljive vrste izdelka, v skladu z zgoraj navedeno metodologijo.

(79)

Kadar je bila prodaja nepovezanim strankam na domačem trgu reprezentativna in donosna, je bila normalna vrednost določena na podlagi vseh cen, ki so se na turškem trgu plačale ali se plačujejo za primerljive vrste izdelka v običajnem poteku trgovine, kot je opisano v uvodnih izjavah 43 in 52. Kadar prodaja ni bila reprezentativna ali donosna, je bila normalna vrednost določena na podlagi stroškov izdelave turškega proizvajalca in PSA-stroškov ter razumni vrednosti, ki je ustrezala dobičku na domačem trgu.

(80)

Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena in so zadevni izdelek izvažali neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti, so bile v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe izvozne cene določene na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo za zadevni izdelek. Za enega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki je prodajal v Skupnost prek povezanega uvoznika, so bile izvozne cene oblikovane v skladu z določbami iz člena 2(9) osnovne uredbe, pri čemer so se začasno prilagodili vsi stroški med uvozom in ponovno prodajo, vključno z ustrezno stopnjo za prodajne, splošne in administrativne stroške ter stopnjo dobička, izračunano na podlagi dobička, ki ga realizira nepovezani uvoznik zadevnega izdelka ali trgovec z njim.

(81)

V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so bile po potrebi opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi in drugimi takimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški ter provizijami v vseh primerih, v katerih je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte z dokazi.

(82)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe so bile stopnje dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila IO odobrena, določene na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti glede na vrsto izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno glede na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj. Za dve povezani družbi v LRK, ki jima je bila IO odobrena, Alcoa Shanghai in Alcoa Bohai, je bilo s podatki iz obeh družb izračunano povprečje za izračun skupne stopnje dampinga za zadevno družbo.

(83)

Glede na nizko stopnjo sodelovanja LRK je bila stopnja dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge izvoznike v LRK, izračunana na podlagi najvišjih dampinških transakcij enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki mu nista bila odobrena ne TGO ne IO.

(84)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 42,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(85)

Stopnje dampinga, izražene kot odstotek uvozne cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, so začasno naslednje:

(86)

Glede na opredelitev industrije Skupnosti („IS“), kakor je določeno v členu 4(1) osnovne uredbe, se je pri določitvi celotnega obsega proizvodnje Skupnosti upoštevala proizvodnja vseh proizvajalcev Skupnosti, ki imajo sedež v Skupnosti in niso povezani z nobenim zadevnim proizvajalcem izvoznikom.

(87)

Eurométaux je vložil pritožbo v imenu štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so sodelovali v preiskavi. Pritožbi se je pridružil še en proizvajalec, en proizvajalec pa ji je nasprotoval. Proizvodnja petih sodelujočih proizvajalcev je med OP predstavljala 60 % celotne proizvodnje Skupnosti, kakor je določeno v uvodni izjavi 86. Za pet sodelujočih proizvajalcev se šteje, da predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(88)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje IS na trgu Skupnosti, podatki o predvideni oceni prodaje Skupnosti, ki so jo realizirali drugi proizvajalci, izvoza iz drugih zadevnih držav in drugih tretjih držav, temelječega na podatkih Eurostata, in informacijah, ki so jih predložili zadevni proizvajalci izvozniki.

(89)

Opozarja se, da oznaka KN 7607 11 10, na podlagi katere je bil določen obseg prodaje, v sedanji preiskavi poleg zadevnega izdelka vključuje tudi druge vrste aluminijaste folije, kot so konverterska aluminijasta folija (ki se uporablja predvsem za dolgoročno hrambo tekočin in živil) ali druga folija, vključno z zvitki za široko potrošnjo (glej uvodno izjavo 15), ki niso zadevni izdelek. Ker iz te velike kategorije izdelkov ni bilo mogoče pridobiti podatkov samo za aluminijasto folijo, je bilo zato treba oceniti celoten obseg uvoza zadevnega izdelka. V zvezi s tem je pritožnik trdil, da je treba določen uvoz, opravljen pod ustrezno oznako, izvzeti zaradi njegovega posebnega izvora (tj. iz držav, v katerih proizvodnja aluminijaste folije ni znana) ali njegovih posebnih ravni cen, ki naj bi kazale, da pri tem uvozu ne gre za zadevni izdelek. Hkrati je treba uvoz, namenjen aktivnemu oplemenitenju, izvzeti, ker aktivno plemenitenje aluminijaste folije zaradi tehnične zapletenosti in visokih stroškov ekonomsko ni upravičeno. Štelo se je, da se s takšno metodologijo lahko prikaže zanesljiva slika o celotnem obsegu uvoza aluminijaste folije.

(90)

Zmanjšanje potrošnje Skupnosti za 8 odstotnih točk v letu 2006 se lahko razloži z strmim povišanjem cen aluminija na mednarodnem trgu, ki so se med navedenim letom povišale za 33 % in imele neposreden učinek na povpraševanje po aluminijasti foliji.

Preglednica 1:

Potrošnja v EU (obseg)

(91)

Komisija je proučila, ali naj se uvoz aluminijaste folije s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK oceni kumulativno v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe.

(92)

Brazilski izvoznik je trdil, da sta se med obravnavanim obdobjem količina uvoza in tržni delež Brazilije zmanjševala, medtem ko se je uvoz iz drugih dveh držav povečeval. Poleg tega naj bi bil uvoženi izdelek iz Brazilije kakovostnejši od izdelka, uvoženega iz LRK in Armenije, različne pa so tudi prodajne poti in „distribucijske metode“. Ti dejavniki naj bi prikazovali, da so konkurenčni pogoji za brazilski uvoz drugačni od pogojev za uvoz iz drugih zadevnih držav. Zato vsaj en pogoj iz člena 3(4) osnovne uredbe ne bi bil izpolnjen.

(93)

Tega zahtevka ni mogoče sprejeti zaradi spodaj navedenih razlogov:

Preglednica 2:

Povprečne uvozne cene iz zadevnih držav

(94)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe in da je treba zato uvoz iz zadevnih držav proučiti kumulativno.

(95)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal iz 13 499 ton v letu 2005 na 48 141 ton v OP, kar pomeni 257-odstotno rast. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2006 in 2007, ko je uvoz narasel za 276 %.

Preglednica 3:

Uvoz iz zadevnih držav

(96)

Tržni delež zadevnih držav se je med letom 2005 in OP povečal s 14 % na 49 %, tj. za 35 odstotnih točk. Povečanje je bilo zlasti opazno med letoma 2006 in 2007, ko je uvoz narasel za 28 odstotnih točk.

Preglednica 4:

Tržni delež zadevnih držav

(97)

Uvozne cene iz zadevnih držav so med letom 2005 in OP narasle za 15 % z 2 211 EUR/ tono na 2 552EUR/ tono, kar je dražalo povečanje cen surovin, ki pa je bilo manjše od povečanja cen industrije Skupnosti (glej preglednico 7 spodaj).

Preglednica 5:

Cene zadevnega uvoza

(98)

Zaradi analize nelojalnega nižanja cen je bila narejena primerjava med tehtanimi povprečnimi prodajnimi cenami za vrsto izdelka IS nepovezanim strankam na trgu Skupnosti, prilagojene franko tovarna, in ustreznimi tehtanimi povprečnimi uvoznimi cenami iz zadevnih držav prvi neodvisni stranki, določenimi na podlagi cene CIF, pri čemer so bile narejene ustrezne prilagoditve za stroške, nastale po uvozu.

(99)

Prodajne cene IS in uvozne cene zadevnih držav so se primerjale na isti ravni trgovine, in sicer z neodvisnimi strankami na trgu Skupnosti.

(100)

Med OP je bilo tehtano povprečje stopenj nelojalnega nižanja cen, izraženo v odstotkih prodajnih cen IS, za Armenijo 8,0 %, za Brazilijo 12,6 % in za LRK 20 %. Skupna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja cen za vse zadevne države med OP je bila 10,0 %.

(101)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev vpliva dampinškega uvoza na IS vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki vplivajo na stanje IS v obravnavanem obdobju.

(102)

Gibanje obsega proizvodnje IS je bilo med letom 2005 in OP negativno. Obseg proizvodnje IS se je zmanjšal za 36 % in celotna proizvodna zmogljivost se je zmanjšala za 9 %. S tem je pojasnjeno, zakaj je med obravnavanim obdobjem izkoriščenost zmogljivosti upadla samo za 30 %, saj bi bil upad drugače še večji.

(103)

Spodnja preglednica prikazuje zmogljivost IS v povezavi s prodajo neodvisnim strankam v Skupnosti.

Preglednica 7:

Obseg prodaje, tržni delež, cene in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(104)

Medtem ko se je v obravnavanem obdobju potrošnja Skupnosti spreminjala in nazadnje na koncu OP narasla za 4 % v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja, se je obseg prodaje zadevnega izdelka IS neodvisnim strankam na trgu Skupnosti zmanjšal za 30 %. To pomeni, da IS zaradi dampinškega uvoza ni mogla imeti koristi od povečane potrošnje, zlasti med letom 2007 in koncem OP, in potrošnje, ki je bila med obravnavanim obdobjem na splošno stabilna. Zato se je med letom 2005 in OP tržni delež IS zmanjšal za 16 odstotnih točk.

(105)

V istem obdobju so se povprečne prodajne cene IS franko tovarna nepovezanim strankam na trgu Skupnosti zvišale za 20 %, kar odraža znatno zvišanje cen glavne surovine, tj. aluminija. Medtem ko so se stroški aluminija povečali za 27 %, so se prodajne cene IS zvišale samo za 20 %. IS dejansko ni mogla v celoti prenesti skupnega povečanja stroškov na stranke.

(106)

Spodnji podatki pomenijo obseg zalog na koncu vsakega obdobja.

Preglednica 8:

Zaloge

(107)

Preiskava je pokazala, da zalog ni mogoče obravnavati kot pomemben dejavnik škode, saj je velika večina proizvodnje opravljena na podlagi naročil. Zato so gibanja zalog zgolj informativna. Vsekakor se je raven zalog med letom 2005 in OP zmanjšala za 7 %.

(108)

Med letom 2005 in OP so se naložbe v proizvodnjo podobnega izdelka zmanjšale za 42 %. Po strmem 90-odstotnem upadu med letoma 2005 in 2006 so leta 2007 ostale na nizki ravni. Med OP se je vrednost naložb povečala za 39 %, vendar je v primerjavi z letom 2005 ostala nizka. Med preiskavo je bilo ugotovljeno, da so bile naložbe v zgradbe, obrate in stroje opravljene predvsem za ohranjanje proizvodne zmogljivosti. Opozarja se, da se te naložbe lahko uporabijo tudi za proizvodnjo drugih aluminijastih folij, ki niso zadevni izdelek. Čeprav natančnega zneska za zadevni izdelek ni bilo mogoče določiti zaradi zgoraj navedene nizke izkoriščenosti zmogljivosti, se je zdelo, da naložbe vsekakor niso bile opravljene zaradi povečanja skupne proizvodne zmogljivosti, ampak zaradi izboljšanja in nadaljnje racionalizacije proizvodnega procesa, da se zmanjšajo stroški.

(109)

V obravnavanem obdobju je donosnost, izražena kot odstotek neto prodaje IS, ostala negativna in sledila istemu gibanju potrošnje Skupnosti, kar pomeni, da je bilo v preiskavi ugotovljeno rahlo izboljšanje v smislu povečanja potrošnje Skupnosti v letu 2007, med OP pa se je donosnost spet zmanjšala.

(110)

Donosnost celotnih naložb (ROI) je bila izračunana tako, da je bil neto dobiček podobnega izdelka pred obdavčitvijo izražen kot odstotek neto knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev, določenih za podobni izdelek. Ugotovljeno je bilo, da je bil ta kazalnik med obravnavanim obdobjem negativen ter izrazit med letoma 2005 in 2006, v katerih je ROI padla iz – 90 % na – 719 %.

(111)

Glede na denarni tok, ki ga je ustvarila IS, je bilo ugotovljeno negativno gibanje, ki je povzročilo občutno poslabšanje celotnega finančnega stanja industrije Skupnosti med OP.

(112)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je v celoti zmanjšalo za 30 %, deloma zaradi prestrukturiranja na koncu obravnavanega obdobja. Čeprav so se skupni stroški zaposlovanja znatno zmanjšali, so povprečne plače ostale stabilne. Zmanjšanje zaposlovanja ni potekalo tako hitro kot zmanjšanje proizvodnje. Zato IS ni mogla ohraniti enake ravni produktivnosti kot leta 2005.

(113)

Glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanskih stopenj dampinga nikakor ne more veljati za zanemarljivega.

(114)

Svet je leta 2001 uvedel dokončno protidampinško dajatev na aluminijasto folijo s poreklom iz LRK in Rusije (5). Ti ukrepi so prenehali veljati maja 2006 (6). Podatki, zbrani med sedanjo preiskavo, kažejo, da industrija Skupnosti po preteklih dampinških praksah še ni okrevala, njeno stanje po letu 2006 pa se je še bolj poslabšalo, ko so protidampinške dajatve prenehale veljati in je na trgu Skupnosti ponovno prišlo do dampinškega uvoza.

(115)

Preiskava je pokazala, da sta se v obravnavanem obdobju kljub razmeroma stabilni ravni potrošnje, ki se je ne glede na to v obravnavanem obdobju spreminjala, zmanjšala tako obseg prodaje IS (– 31,4 %) kot tržni delež (– 35 %).

(116)

Analiza kazalnikov škode je pokazala, da se je stanje IS v obravnavanem obdobju zelo poslabšalo. Gibanje vseh kazalnikov škode v obravnavanem obdobju je bilo negativno, z izjemo prodajnih cen na enoto zaradi povišanja cen surovin, zato ni pozitivno vplivalo na donosnost IS, ki je ostala negativna v celotnem obravnavanem obdobju. Za preprečitev izgube še več tržnega deleža in ohranitev proizvodnje na razumni ravni industriji Skupnosti ni preostalo drugega, kot da sledi ravnem cen, ki jih je določil dampinški uvoz, zaradi česar velikega povečanja stroškov surovin ni mogla v celoti prenesti na stranke. Zato je IS utrpela izgubo in njeno finančno stanje se je med obravnavanim obdobjem zelo poslabšalo.

(117)

Zmanjšanje obsega prodaje je pomenilo tudi, da IS med obravnavanim obdobjem ni mogla izkoristiti razmeroma stabilnega povpraševanja na trgu aluminijaste folije.

(118)

Glede na prej navedeno se začasno sklene, da je IS utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(119)

V skladu s členom 3(6) in 3(7) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je dampinški uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Armenije, Brazilije in LRK povzročil škodo industriji Skupnosti v obsegu, ki ga je mogoče šteti za znatnega. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni tudi drugi znani dejavniki, ki bi lahko prav tako povzročili škodo industriji Skupnosti, s katerimi se je zagotovilo, da se škoda, ki bi jo morda povzročili ti drugi dejavniki, ne bi pripisala dampinškemu uvozu.

(120)

Uvoz iz zadevnih držav se je povečal za 257 % v smislu obsega, kar pomeni znatno povečanje, in za 35 odstotnih točk v smislu tržnega deleža, ki je med OP predstavljal 49 % trga Skupnosti. Hkrati se je tržni delež IS zmanjšal za približno 17 odstotnih točk.

(121)

Povprečna prodajna cena na tono uvoza iz zadevnih držav se je zvišala samo za 15 %, čeprav so se cene surovin na mednarodni ravni zvišala za 27 %, zaradi česar je med OP prišlo do povprečno 10-odstotnega nelojalnega znižanja povprečnih cen IS. Znatno povečanje obsega uvoza iz zadevnih držav in njihovo povečanje tržnega deleža med obravnavanim obdobjem po cenah, ki so bile znatno nižje od cen IS, sta sovpadla z očitnim poslabšanjem celotnega finančnega stanja IS v istem obdobju. To poslabšanje je razvidno zlasti v smislu obsega proizvodnje in obsega prodaje, ki sta zelo upadla. Poleg tega povečanje prodajnih cen ni potekalo enako hitro kot povečanje stroškov surovin. Čeprav so se med letom 2005 in koncem OP stopnje dobička malo izboljšale, so v celem obravnavanem obdobju ostale negativne.

(122)

V analizi učinka dampinškega uvoza je bilo ugotovljeno, da je cena pomemben element konkurence, saj kakovost nima pomembne vloge. Treba je opozoriti, da so bile cene dampinškega uvoza znatno pod cenami IS in cenami izvoznikov iz drugih tretjih držav.

(123)

Zato se začasno sklene, da je pritisk zaradi zadevnega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se od leta 2005 povečevala in ki se je izvajal z zelo nizkimi dampinškimi cenami, igral ključno vlogo pri povzročitvi znatne škode.

(124)

Druge glavne države izvoznice so Rusija, Turčija in Venezuela, katerih tržni deleži so med OP predstavljali med 1,0 % in 7,3 %. Kakor je razvidno iz preglednice 11, se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav med obravnavanim obdobjem znatno manjšal, in sicer za 34 odstotnih točk, z 19 614 ton v letu 2005 na 12 870 ton v OP. Prav tako so se zmanjšali tržni deleži, z 20, 6 % v letu 2005 na 13 % v OP.

(125)

V zvezi z uvoznimi cenami se opozarja, da je bil uvoz iz treh drugih glavnih držav izvoznic, tj. Rusije, Turčije in Venezuele, opravljen po cenah, ki so bile malo nižje od prodajnih cen IS. Vendar se za njihov omejeni in celo postopoma upadajoč tržni delež ni štelo, da ima negativni učinek na stanje IS. Ugotovljeno je bilo, da so bile cene drugih tretjih držav, razen Rusije, Turčije, Venezuele in treh zadevnih držav, v povprečju višje od cen IS (+ 7,8 %).

(126)

Zato se sklene, da uvoz iz drugih tretjih držav ni znatno vplival na stanje IS.

(127)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je bil vzrok za znatno poslabšanje uvoza IS neugoden razvoj menjalnega tečaja EUR/USD, kar je industriji Skupnosti povzročilo znatno škodo.

(128)

Izvoz aluminijaste folije IS iz Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal (za 63 %). Poleg tega so se izvozne cene IS v obravnavanem obdobju znižale za 26 %. Vendar pa je izvoz v OP predstavljal samo 6,6 % celotne prodaje IS nepovezanim strankam, zato je bilo sklenjeno, da ni imel znatnega vpliva na škodo, ki jo je utrpela IS.

(129)

En proizvajalec Skupnosti je uvozil zadevni izdelek iz povezane družbe v LRK in ga na trgu Skupnosti prodal naprej. Čeprav so cene pri nadaljnji prodaji pravzaprav nelojalno nižale cene IS, je treba opozoriti, da je ta obseg kitajskega uvoza predstavljal samo manjši del celotnega uvoza iz LRK (med 1 % in 5 %). Poleg tega je bil ta uvoz opravljen zgolj za ohranitev strank po svetu, ki bi drugače zadevni izdelek kupile po dampinških cenah od kitajskih dobaviteljev. Zato je bilo sklenjeno, da majhen obseg uvoza zadevnega izdelka iz LRK, ki ga je opravil proizvajalec Skupnosti, ne prekinja vzročne zveze med dumpinških uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela IS.

(130)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da obseg prodaje IS ni upadel zaradi obravnavanega uvoza, ampak zaradi tega, ker je IS sklenila, da bo proizvodnjo in prodajo prenesla na bolj donosen trg konverterske aluminijaste folije.

(131)

Previjalci so trdili, da je zadevni izdelek v bistvu stranski izdelek IS in se uporablja le zato, da „stroji obratujejo“, ko je povpraševanje na trgu konverterske aluminijaste folije nizko.

(132)

Vendar se je po preiskavi začasno sklenilo, da te domneve niso utemeljene. Obseg proizvodnje konverterske aluminijaste folije enega največjih proizvajalcev Skupnosti je med obravnavanim obdobjem ostal stabilen, medtem ko se je obseg prodaje zadevnega izdelka znatno zmanjšal. Zato se lahko začasno sklene, da so v IS na razpolago velike neizkoriščene zmogljivosti. Neizkoriščene zmogljivosti v IS so se dejansko povečale, odkar se je znatno zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti (s 86 % na 60 %).

(133)

Proučilo se je, ali bi razvoj potrošnje lahko bil dejavnik, ki je industriji Skupnosti povzročil znatno škodo.

(134)

Kakor je bilo navedeno v uvodni izjavi 88, potrošnja Skupnosti ne kaže homogenega gibanja. Čeprav je skupna potrošnja Skupnosti med letoma 2005 in 2006 upadla, se je leta 2007 spet povečala. Med OP je upadla za 17 odstotnih točk. Vendar obseg prodaje IS ni sledil istemu gibanju, saj je prišlo pri prodaji do strmega upada, zlasti med letoma 2006 in 2007 (– 19 %), medtem ko je v istem obdobju potrošnja Skupnosti narasla za + 29 %. Če se upošteva obravnavano obdobje, se zdi, da IS med OP ni dosegla iste stopnje obsega prodaje v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja (– 30 %), čeprav se je na koncu OP potrošnja Skupnosti znižala na skoraj isto stopnjo, kar pomeni skupno povečanje za + 4 %.

(135)

Ker stroški surovin predstavljajo med 60 % in 65 % celotnih proizvodnih stroškov, je hitro povišanje cen aluminija na mednarodnem trgu, ki so se med obravnavanim obdobjem zvišale za 27 %, pripeljalo do znatnega povečanje stroškov IS.

(136)

Medtem ko so stroški surovin narasli za 27 %, so prodajne cene IS narasle le za 19 %, kar pomeni, da povišanja stroškov ni bilo mogoče v celoti prenesti na stranke.

(137)

Glede na zgoraj opisano se začasno zaključi, da znatne škode, ki jo je utrpela IS, ni mogoče pripisati uvozu iz drugih tretjih držav ali zmanjšanju povpraševanja na trgu Skupnosti, ampak nenadnemu povečanju dampinškega uvoza iz zadevnih držav med obravnavanim obdobjem. Zaradi istočasnega povečanja dampinškega uvoza iz Armenije, Brazilije in LRK, njihovega tržnega deleža in ugotovljenega nelojalnega nižanja cen na eni strani ter očitnega poslabšanja stanja IS na drugi strani, se sklepa, da je dampinški uvoz industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe. Industrija Skupnosti zlasti ni mogla znižati svojih prodajnih cen na trgu Skupnosti zaradi pritiska cen dampinškega uvoza. Skupnega povečanja stroškov se zato ni dalo v celoti prenesti na stranke in stopnja dobička je ostala zelo nizka, ne glede na hitro rast potrošnje Skupnosti med letoma 2006 in 2007, kar je močno vplivalo na celotno finančno stanje IS. Analiziran je bil morebitni učinek drugih dejavnikov, večinoma uvoza IS iz drugih tretjih držav, in razvoj stroškov, vendar je bilo ugotovljeno, da ti dejavniki niso odločilni za škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(138)

Na podlagi zgoraj navedene analize, ki je ustrezno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki vplivajo na stanje IS, od škodljivih učinkov dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je uvoz aluminija iz Armenije, Brazilije in LRK industriji Skupnosti povzročil znatno škodo v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(139)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe se je proučilo, ali kljub sklepni ugotovitvi o škodljivem dampingu obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V zvezi s tem je treba proučiti možen vpliv morebitnih ukrepov na vse stranke, vključene v postopek, in tudi posledice nesprejetja ukrepov.

(140)

Da bi se ocenil morebitni vpliv uvedbe ali neuvedbe ukrepov, so se informacije zahtevale od vseh zainteresiranih strank, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile same. Na podlagi tega je Komisija industriji Skupnosti, dvema nepovezanima uvoznikoma in 24 uporabnikom poslala vprašalnike.

(141)

Kakor je razloženo v uvodni izjavi 10, je vprašalnik izpolnilo šest proizvajalcev IS in osem nepovezanih uvoznikov/uporabnikov.

(142)

Razmere, škodljive za IS, so posledica njenih težav pri konkurenčnosti dampinškemu uvozu po nizkih cenah.

(143)

Pričakuje se, da bo uvedba ukrepov preprečila nadaljnja izkrivljanja trga in zniževanje cen ter ponovno vzpostavila pošteno konkurenco. IS bi tako lahko povečala obseg svoje prodaje in ponovno pridobila tržni delež ter s tem omogočila boljšo ekonomijo obsega in dosegla potrebno stopnjo dobička za izboljšanje finančnega stanja industrije. To bi IS omogočilo, da še naprej vlaga v proizvodne zmogljivosti in zagotovi svoj obstoj.

(144)

Če protidampinški ukrepi ne bi bili uvedeni, bi se stanje IS še naprej slabšalo. IS je zlasti zaznamovana z izgubo prihodka, ne glede na to, da se prodajne cene na enoto povečujejo. To se dogaja zaradi upada obsega prodaje in upada tržnega deleža IS, ki sta posledica dampinškega uvoza. Zaradi pritiska cen dampinškega uvoza IS tudi ni mogla prenesti povečanja celotnih stroškov surovin na svoje stranke. Glede na nizke prihodke in vedno slabše gibanje med OP, bi se po vsej verjetnosti finančno stanje industrije Skupnosti brez kakršnih koli ukrepov še bolj poslabšalo. To bi nazadnje povzročilo nadaljnje zmanjšanje proizvodnje, kar bi ogrozilo zaposlovanje in naložbe v Skupnosti. Z zaprtjem proizvodnje Skupnosti bi uporabniki aluminijaste folije postali bolj odvisni od dobaviteljev zunaj Skupnosti.

(145)

V skladu s tem se začasno sklene, da bi uvedba protidampinških ukrepov industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od škodljivega dampinga, ki ga je utrpela, in bi zato bila v njenem interesu.

(146)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uvoznikom/trgovcem. Od vseh uvoznikov sta na vprašalnik odgovorila samo dva. Obseg zadevnega izdelka, ki sta ga uvozila ta uvoznika, je predstavljal 17,0 % celotnega uvoza iz zadevnih držav v Skupnost in 8,0 % potrošnje Skupnosti.

(147)

Na podlagi informacij, ki so jih predložili zadevni uvozniki, se zdi, da je stopnja dobička zadevnega izdelka v resnici razmeroma nizka. Zato se je trdilo, da se morebitnih protidampinških dajatev ne da prenesti na končne stranke, ki so predvsem previjalci.

(148)

Najprej je treba opozoriti, da je preiskava razkrila, da je povišanje cen mogoče vsaj delno prenesti na stranke, ker, kakor je navedeno spodaj, cene aluminijaste folije zelo nihajo, večja povišanja cen v preteklosti pa so že bila prenesena na stranke.

(149)

Drugič, izdelek se lahko brez protidampinške dajatve uvaža iz drugih držav dobaviteljic, kot so Rusija, Venezuela ali Turčija. Čeprav ni mogoče zanikati, da bi uvedba protidampinške dajatve lahko imela določen vpliv na ti družbi, bi bil ta vpliv zmanjšan zaradi obstoja drugih držav dobaviteljic.

(150)

Komisija je poslala vprašalnike vsem znanim uporabnikom v Skupnosti, od katerih jih je vprašalnike izpolnilo šest. Glavni uporabniki v Skupnosti so previjalci, ki trgujejo z materialom za embaliranje (aluminijasto folijo in tudi papirjem ali plastiko), potem ko se uvoženi zadevni izdelki previjejo v manjše zvitke, ki se ponovno prepakirajo za industrijsko prodajo in maloprodajo. Previjalci ne kupujejo konverterske aluminijaste folije in predstavljajo 80 % potrošnje Skupnosti zadevnega izdelka.

(151)

Če bodo protidampinški ukrepi uvedeni, bodo previjalci zaskrbljeni predvsem zaradi (i) tveganja izkrivljanja konkurence previjalcev iz drugih tretjih držav, (ii) obstoja zadostne dobave aluminijaste folije v Skupnosti in (iii) vpliva morebitnih ukrepov na njihov segment industrije.

(152)

Trdilo se je, da bodo v primeru uvedbe ukrepov proizvajalci aluminijaste folije v zadevnih državah, zlasti v LRK, svojo dejavnost razširili na proizvodnjo izdelkov iz panog na koncu proizvodne verige (tj. previjanje zadevnega izdelka v zvitke aluminijaste folije za široko potrošnjo) za izvoz v Skupnost, da bi se izognili plačilu protidampinških dajatev. V tem primeru naj bi do dampinga prišlo pri izdelku iz panog na koncu proizvodne verige in zato naj bi bili previjalci v Skupnosti izrinjeni s trga.

(153)

Opozoriti je treba, da so prevozni stroški zvitkov za široko potrošnjo razmeroma visoki in zato prevoz tega izdelka v Skupnost morda ne bi bil ekonomsko izvedljiv. Zato bodo previjalci Skupnosti še vedno imeli ugodnosti od prednosti, kot so nižji stroški prevoza in širša paleta izdelkov za maloprodajo.

(154)

Previjalci so trdili, da se proizvajalci Skupnosti zvitkov jumbo bolj zanimajo za izdelavo konverterske aluminijaste folije, ki se prodaja po višji prodajni ceni kot aluminijasta folija, ter da jim dobavljajo aluminijasto folijo le takrat, ko je povpraševanje po konverterski aluminijasti foliji nizko. Ker se konverterska aluminijasta folija in aluminijasta folija izdelujeta v isti proizvodni liniji, bi bil prehod od enega izdelka na drugega enostaven in ne bi pomenil znatnih stroškov.

(155)

Iste zainteresirane stranke so trdile, da zato dobava aluminijaste folije v Skupnosti ni dovolj velika (ali vsaj ni stabilna), kar pomeni večjo odvisnost od uvoza, zlasti iz zadevnih držav. Vendar je preiskava na tej stopnji na podlagi preverjenih razpoložljivih informacij pokazala, da te domneve niso utemeljene. Obseg proizvodnje konverterske aluminijaste folije enega največjih proizvajalcev Skupnosti je med obravnavanim obdobjem ostala stabilna, medtem ko se je obseg prodaje aluminijaste folije znatno zmanjšal. To kaže, da proizvodnja konverterske aluminijaste folije ni zamenjala proizvodnje aluminijaste folije, kakor se je trdilo.

(156)

Na splošno gledano so se neizkoriščene zmogljivosti v IS povečale, odkar se je znatno zmanjšala izkoriščenost zmogljivosti (z 88 % na 62 %). Zato je bilo ugotovljeno, da so v IS na razpolago velike neizkoriščene zmogljivosti za aluminijasto folijo, ki bi lahko ustrezale povečanju povpraševanja po izdelku IS. Na tej podlagi se ni dalo ugotoviti, ali so stranke v Skupnosti odvisne od uvoza aluminijaste folije.

(157)

Dajatve ne bi smele povzročiti pomanjkanja dobave. Na razpolago so alternativni viri dobave iz drugih tretjih držav brez dajatev. Poleg tega so se trgi v drugih tretjih državah zmanjšali, kar kaže, da so v teh državah razpoložljive neizkoriščene zmogljivosti za dobavo na trg Skupnosti, če bo ponovno vzpostavljena poštena konkurenca.

(158)

Ti končni izdelki manjše velikosti („zvitki za široko potrošnjo“) tehtajo manj kot 10 kg in se uporabljajo za večnamensko kratkotrajno pakiranje (predvsem v gospodinjstvu, dostavi ter prodaji hrane in cvetja na drobno).

(159)

Previjalci so trdili, da so se znašli v občutljivem položaju med proizvajalci aluminijaste folije in glavnimi maloprodajnimi distribucijskimi verigami, ki jim vsiljujejo zelo nizke stopnje dobička. Ugotovljeno je bilo, da se skupna donosnost previjalcev giblje med – 2 % in + 2 %.

(160)

Čeprav so previjalci na splošno dobavitelji široke palete izdelkov za embaliranje, predstavlja aluminijasta folija velik del njihovega prometa (do 70 %) in glede na nizko stopnjo donosnosti bi bil vpliv morebitnih ukrepov znaten, saj menijo, da jih ne bi mogli prenesti na svoje stranke.

(161)

Previjalci lahko še vedno prenesejo protidampinško dajatev na svoje stranke, zlasti če cene glavne surovine ostanejo razmeroma nizke v primerjavi z zelo visokimi cenami v letih 2006 in 2007. Poleg tega so na razpolago druge države dobaviteljice, kakor je navedeno v uvodni izjavi 149.

(162)

Na podlagi zgoraj navedenega se začasno sklene, da vpliv na uporabnike ne bo takšen, da se bo štelo, da so ukrepi v nasprotju s splošnim interesom Skupnosti.

(163)

Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejavnikov je bilo ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bo znatno negativno vplivala na stanje uporabnikov in uvoznikov zadevnega izdelka. Na tej podlagi se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi začasnih protidampinških ukrepov.

(164)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, ki bodo preprečevali, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(165)

Pri določitvi višine dajatve so se upoštevale ugotovljene stopnje dampinga in znesek dajatve, potrebne za odpravo škode, ki jo je utrpela Skupnost. Pri izračunu zneska dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in na splošno ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti brez dampinškega uvoza. Stopnja dobička pred obdavčitvijo za proizvajalce je bila 5 %; ta stopnja je bila predlagana tudi v pritožbi in uporabljena v postopku prvotne preiskave. Ta stopnja dobička je bila potrjena med to preiskavo.

(166)

Potrebno povišanje cen je bilo nato določeno za vsako vrsto izdelka, in sicer na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno, ugotovljeno pri izračunu nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 98 do 100), in neškodljivo ceno izdelkov, ki jih je IS prodajala na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila pridobljena s prilagoditvijo prodajne cene IS, pri čemer se je upoštevala dejanska izguba med OP, in s pribitkom zgoraj navedene stopnje dobička. Vsakršna razlika, ki je posledica te primerjave, je bila nato izražena v odstotkih celotne uvozne vrednosti CIF. Glede na visoko raven sodelovanja Brazilije in Armenije je bila preostala stopnja škode določena na ravni stopnje, ugotovljene za sodelujoče zadevne izvoznike. Glede na nizko stopnjo sodelovanja Kitajske je bila preostala stopnja škode izračunana na podlagi najbolj škodljivega uvoza enega izmed sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila odobrena IO.

(167)

Glede na že navedeno se zato šteje, da je treba v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe uvesti začasno protidampinško dajatev na ravni nižje od obeh stopenj (stopnja dampinga ali stopnja škode) v skladu s pravilom nižje dajatve.

(168)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, opredeljene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje teh družb, ki je bilo ugotovljeno med to preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju s preostalimi dajatvami, ki se uporabljajo za „vse druge družbe“ v Armeniji, Braziliji in LRK) se tako uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvedejo družbe, torej za posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(169)

Vsak zahtevek glede uporabe teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (7), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila, tako da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(170)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

(171)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –