28.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 83/1

(1)

Z dopisom z dne 1. marca 2005, ref. WEH/1023/6-54/05, evidentiranim 3. marca 2005 (SG/2005/A/226), je Poljska v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES uradno obvestila Evropsko komisijo o predlogu zakona o „pravilih glede kritja stroškov, ki bremenijo podjetja v zvezi s predčasnim prenehanjem pogodb o nakupu energije“ („predlog zakona“).

(2)

Komisija je po predhodni oceni ugotovila, da je uradno obvestilo nepopolno, in z dopisom z dne 27. aprila 2005 Poljsko zaprosila, naj predloži dodatne informacije o ukrepu.

(3)

Z dopisom z dne 1. junija 2005, evidentiranim 2. junija 2005, je Poljska predložila del zahtevanih dodatnih informacij; preostale informacije so bile predložene z dopisom z dne 24. junija 2005, evidentiranim 28. junija 2005.

(4)

28. in 29. junija 2005 je na zahtevo Poljske potekal tehnični sestanek za obravnavo uradnega obvestila. Na sestanku so bili opredeljeni preostali vidiki, ki bi jih morala Poljska pisno pojasniti, da bi Komisiji zagotovila izčrpne informacije za oceno.

(5)

Komisija ni prejela izčrpnega odgovora, zato je poljske organe z dopisom z dne 28. julija 2005 (D/55776) opozorila na pojasnila, ki jih je zahtevala na sestanku dne 28. junija 2005, in Poljsko zaprosila, naj ji predloži zahtevane informacije.

(6)

Z dopisom z dne 7. septembra 2005, evidentiranim 9. septembra 2005, je Poljska obvestila Komisijo, da je bilo delo v zvezi s predlogom zakona ustavljeno, ker se je končal parlamentarni mandat.

(7)

Z dopisom z dne 23. novembra 2005 je Komisija Poljsko obvestila o svoji odločitvi, da v zvezi s predlogom zakona in pogodbami o nakupu energije (pogodbami PNE) v poljskem sektorju električne energije sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES.

(8)

Odločitev Komisije o sprožitvi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske Unije  (2). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe.

(9)

Z dopisom z dne 16. decembra 2005 so poljski organi zahtevali, naj se nekatere informacije, ki jih je vsebovala odločitev o sprožitvi postopka, ne razkrijejo tretjim osebam. Na to zahtevo se je Komisija odzvala in z dopisom z dne 25. februarja 2006 predstavila svoj predlog za različico odločitve, ki ni zaupne narave; poljski organi so ta predlog sprejeli z e-pošto z dne 16. februarja 2006, evidentirano istega dne.

(10)

Poljska je Komisiji predložila prvi del svojih pripomb o sprožitvi postopka v zvezi s predlogom zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije z dopisom z dne 28. decembra 2005, ki ga je Komisija evidentirala 4. januarja 2006 in v katerem so bili opisani sprejeti ukrepi za ublažitev izraženih pomislekov Komisije o predlogu zakona. Po zahtevi za podaljšanje roka, ki jo je Komisija odobrila 12. januarja 2006, so poljski organi predložili svoje pripombe o oceni Komisije v zvezi s pogodbami PNE z dopisom z dne 23. januarja 2006, ki ga je Komisija evidentirala 26. januarja 2006.

(11)

Poljski organi so svoj dopis z dne 23. decembra 2005 dopolnili z dopisom z dne 5. aprila 2006, evidentiranim 6. aprila 2006, v katerem so dodatno opisali načrtovane spremembe predloga zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije, zato da bi ga uskladili z ustreznimi pravili glede državnih pomoči. Priloge k temu dopisu so bile predložene z dopisom z dne 6. aprila 2006, evidentiranim 10. aprila 2006.

(12)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank. Z dopisom z dne 20. junija 2006 je te pripombe poslala Poljski in ji dala možnost odgovora.

(13)

Ena od zainteresiranih strank je izpodbijala odločitev o sprožitvi postopka pred sodiščem prve stopnje s pritožbo, ki je bila vložena dne 12. maja 2006 in je dobila sklicno številko T-142/06.

(14)

Po zahtevi poljskih organov z dne 7. julija 2006, evidentirani 12. julija 2006, je bila večina pripomb prevedena v poljščino in poslana poljskim organom z dopisom z dne 23. februarja 2007. Poljski organi so na ta dopis odgovorili z dopisom z dne 12. marca 2007, evidentiranim istega dne, v katerem so Komisijo obvestili, da preostalih pripomb ni več treba prevesti.

(15)

Poljski organi so nato predložili mnenje o pripombah zainteresiranih strank z dopisom z dne 28. marca 2007, ki ga je Komisija evidentirala istega dne.

(16)

V odgovor na dopis Komisije z dne 28. aprila 2006 so poljski organi z dopisom z dne 6. junija 2006, evidentiranim 8. junija 2006, predložili dodatne informacije o ukrepu. Z dopisom z dne 13. julija 2006, evidentiranim 17. julija 2006, so poljski organi predložili kopije pogodb PNE z ustreznimi prilogami in dodatki (skupaj 609 dokumentov) v papirni obliki.

(17)

Z dopisom, evidentiranim 4. maja 2006, so poljski organi zahtevali razlago ene od točk Sporočila Komisije o metodologiji za analizo državne pomoči v zvezi z nasedlimi stroški („metodologija za nasedle stroške“) (3).

(18)

Komisija je z dopisom z dne 27. septembra 2006 poljskim organom poslala seznam točk, ki so bile ključnega pomena za osnutek predloga zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije.

(19)

Posamezne različice predloga zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije na različnih stopnjah zakonodajnega postopka na Poljskem so bile predložene z dopisi, evidentiranimi 17. avgusta 2006, 5. januarja 2007 in 28. maja 2007, ter z elektronsko pošto, evidentirano 29. maja 2007 (angleška različica predloga zakona).

(20)

Poljska je med postopkom predložila dodatne informacije o ukrepu z dopisoma, evidentiranima 31. januarja 2007 in 4. aprila 2007, z elektronsko pošto z dne 2., 4., 7. in 11. maja 2007 ter z dopisom, evidentiranim 6. junija 2007.

(21)

Komisija je z dopisom z dne 3. aprila 2007 poljske organe zaprosila za informacije o napredku pri zakonodajnem delu v zvezi s predlogom zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije in o ukrepanju Poljske po preteklih razpravah s Komisijo.

(22)

Poleg tega so v postopku preiskave potekali sestanki s poljskimi organi 5. aprila 2006, 7. septembra 2006, 26. oktobra 2006, 2. februarja 2007, 22. februarja 2007, 26. aprila 2007, 2. maja 2007 in 14. maja 2007.

(23)

Poljska je z dopisom z dne 9. julija 2007 predložila končno različico Zakona o predčasnem prenehanju pogodb o nakupu energije, ki ga je sprejel poljski parlament in je začel veljati 4. avgusta 2007. 18. julija 2007 je Poljska predložila angleški prevod zakona in seznam sprememb zakona, ki jih sprejel zgornji dom parlamenta, senat, z obrazložitvenim memorandumom.

(24)

Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja se je poljska vlada odločila, da uvede program, namenjen posodobitvi in uskladitvi poljskega sektorja električne energije s tehničnimi in okoljskimi standardi Zahodne Evrope.

(25)

Da bi Poljska ta program uresničila, je sprožila razpisni postopek za izbor projektov za nove ali posodobljene elektrarne. Tem projektom naj bi se dodelile dolgoročne pogodbe PNE za njihovo proizvodno zmogljivost. Odločitev o sprožitvi razpisnega postopka je sprejelo Ministrstvo za trgovino in industrijo. Postopek je pod pokroviteljstvom ministrstva organiziral upravljavec poljskega energetskega omrežja v državni lasti, Polskie Sieci Elektroenergetyczne S. A. („PSE“).

(26)

Tehnični dokumenti in specifikacije za postopek javnega razpisa so bili objavljeni avgusta in septembra 1994. V dokumentih so bili navedeni trije cilji, ki jih morajo projekti izpolnjevati: nabava poceni električne energije, ohranjanje zadovoljive ravni zanesljivosti oskrbe in izboljšanje okoljskih standardov/preprečevanje propadanja okolja, ob upoštevanju zahtev po povezovanju Poljske in Zahodne Evrope.

(27)

Pri ocenjevanju ponudb je bilo uporabljenih več pravil, vključno z učinkovitostjo projekta, obsegom naložb v osnovna sredstva, ukrepi v korist okolju in uporabo preverjenih tehnologij ter stabilnih in zanesljivih virov goriva.

(28)

Rok za predložitev ponudb je bil 5. januar 1995. Prejetih je bilo je 44 ponudb. Najmanj zanimive ponudbe so bile izločene. S preostalimi ponudniki so se začela neposredna pogajanja. Na podlagi teh pogajanj so bile sklenjene pogodbe PNE z več družbami ali skupinami družb.

(29)

Pogodbe PNE so bile podpisane med letoma 1996 in 1998, razen ene od sedmih pogodb PNE s skupino Południowy Koncern Energetyczny S. A. („PKE“), ki je bila podpisana 12. aprila 1995 in pogodbe PNE z družbo Elektrownia Turów, ki je bila podpisana 26. avgusta 1994. Pogodba PNE z družbo Elektrownia Turów ni bila zajeta v odločitvi o sprožitvi postopka (4) in zato ni vključena v to odločbo. V naslednji preglednici je seznam zadevnih družb.

Preglednica 1

Pogodbe PNE na Poljskem

(30)

Trajanje pogodb PNE je od 7 do 20 let in se računa od datuma začetka delovanja elektrarn; večina teh pogodb je bila sklenjena za obdobje, daljše od 15 let. Zadnja pogodba PNE se izteče leta 2027.

(31)

Vse pogodbe PNE temeljijo na istih osnovnih načelih:

Vendar pa je končna vsebina pogodb PNE odvisna od posameznih nizov pogajanj za vsak projekt, zato niso popolnoma enake in se lahko razlikujejo v podrobnosti.

(32)

Nekatere pogodbe PNE so bile od podpisa večkrat spremenjene. Zaradi teh sprememb so se spremenili nekateri vidiki pogodbe, vendar pa so se pri tem upoštevala zgoraj navedena glavna načela.

(33)

Predlog zakona, glede katerega je bila sprejeta odločitev o sprožitvi postopka, je v zvezi s proizvajalci energije iz preglednice 1 predvideval prostovoljno prekinitev pogodb PNE, sklenjenih s PSE. Proizvajalci energije, ki se odločijo za ta sistem, so upravičeni do nadomestila v skladu s pogoji, določenimi v predlogu zakona.

(34)

Nadomestilo lahko krije razliko med stroški, ki bremenijo družbo zaradi prenehanja pogodbe PNE, in deležem prihodka od prodaje električne energije, ki ga družba lahko uporabi za kritje teh stroškov. Ta razlika se v nadaljnjem besedilu imenuje „nadomestljiva razlika“. Ti stroški lahko vključujejo tudi stroške, ki so neposredno povezani s prenehanjem pogodbe PNE, na primer stroške, povezane s predčasnim odplačilom posojil.

(35)

Nadomestilo se izplača kot začetni znesek, temu sledijo letne prilagoditve do leta 2016, v tem letu pa končna prilagoditev.

(36)

Začetno plačilo je enakovredno nadomestljivi razliki med letoma 2006 in 2025 ali do leta, v katerem naj bi se zadevna pogodba PNE prvotno iztekla, odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej, vse to pa na podlagi napovedanega gibanja cen in tržnih deležev v tem obdobju.

(37)

V obdobju od začetka veljavnosti predloga zakona do leta 2014 se bo znesek nadomestljive razlike vsako letno ponovno izračunal na podlagi dejanskih ekonomskih podatkov in primerjal z zneskom, prvotno izračunanim na podlagi napovedi. Če se dejanska vrednost razlikuje od napovedane, bo opravljena prilagoditev, ki je lahko pozitivna ali negativna in na podlagi katere se prejemniku izplača dodaten znesek oziroma prejemnik določen znesek povrne. Zaradi praktičnih razlogov, predvsem zaradi potrebnega časa, da se zberejo in združijo vsi podatki, se prilagoditve dejansko izračunajo dve koledarski leti po letu, na katerega se nanašajo ekonomski podatki.

(38)

Leta 2016 bo pripravljena nova napoved gibanja cen in tržnih deležev za obdobje med letoma 2015 in 2025 ali do leta, ko naj bi se zadevna pogodba PNE prvotno iztekla, odvisno od tega, kaj se bo zgodilo prej („preostalo obdobje“). Znesek nadomestljive razlike v preostalem obdobju, določen na podlagi te napovedi, se bo primerjal z vrednostjo, izračunano na podlagi prvotne napovedi. Če se ta zneska razlikujeta, bo opravljena končna prilagoditev, ki bo zajela celotno preostalo obdobje. Kot predhodne prilagoditve je lahko tudi končna prilagoditev pozitivna ali negativna, na podlagi česar je prejemniku izplačan dodaten znesek oziroma je prejemniku določen znesek povrnjen.

(39)

Celotno izplačano nadomestilo, vključno s prilagoditvami, ne sme presegati naslednjega najvišjega zneska. Ta najvišji znesek je določen za posamezne družbe ali skupino, če so družbe del posamezne skupine: (6)

Preglednica 2

Najvišje nadomestilo, predvideno v različici predloga zakona, ki je bila analizirana v odločitvi o sprožitvi postopka

(40)

Ta najvišji znesek je enakovreden nadomestljivi razliki, izračunani za obdobje med letoma 2006 in 2025 na podlagi domneve, da se bodo cene na trgu električne energije enakomerno, a počasi dvigovale z ravni, ki je še nižja od sedanje, do ravni, zapisanih v Zahodni Evropi. Po takem scenariju se povprečne cene električne energije leta 2006 začnejo pri približno 22 EUR/MWh, se počasi zvišajo na 30 EUR/MWh v letu 2015, nato se bolj strmo dvignejo na približno 40 EUR/MWh v letu 2018 in se ustalijo približno na tem znesku z nekaj nihanja navzgor in navzdol do konca referenčnega obdobja leta 2025.

(41)

Nadomestilo bo izplačal PSE ali odvisna družba v popolni državni lasti, financiralo pa se bo z uvedbo dajatve za odjemalce, ki bo sorazmerna z njihovo naročnino za elektroenergetsko omrežje. Za financiranje obsežnega začetnega plačila bosta PSE in/ali odvisna družba prihodke od dajatve zamenjali za vrednostne papirje.

(42)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka za oceno priglašenega predloga zakona proučila element državne pomoči v samih pogodbah PNE in element državne pomoči v nadomestilu, ki se izplača ob prenehanju pogodb PNE. Kot je pojasnjeno v točki 3 odločitve o sprožitvi postopka, sta ta dva ukrepa tesno povezana.

(43)

Pomisleki, izraženi v odločitvi o sprožitvi postopka, so povzeti v točkah 3.1 in 3.2 v nadaljevanju. Za podrobnejšo oceno se Komisija sklicuje na točko 3 odločitve o sprožitvi postopka.

(44)

Komisija je pri predhodni analizi sprejela stališče, da pogodbe PNE verjetno omogočajo konkurenčno prednost proizvajalcem električne energije, ki so jih sklenili, kar lahko izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami.

(45)

Komisija je menila, da pogodbe PNE niso obstoječa pomoč, saj na podlagi Pristopne pogodbe nobena pogodba PNE ni izpolnjevala pogojev za eno od treh kategoriji pomoči, ki so ob pristopu veljale za obstoječo pomoč v smislu člena 88(1) Pogodbe ES (7).

(46)

Predvsem, prvič, nobena od pogodb PNE (razen tiste, ki je bila podpisana z družbo Elektrociepłownia Turów) ni začela veljati pred 10. decembrom 1994. Drugič, Komisija ni bila obveščena o pogodbah PNE v skladu s tako imenovanim „začasnim postopkom“ in, tretjič, nobena pogodba PNE ni bila navedena na seznamu obstoječih pomoči, priloženem Pristopni pogodbi.

(47)

Komisija je navedla, da pogodbe PNE, glede na to, da niso bile priglašene v skladu s členom 88(3) Pogodbe ES, pomenijo nezakonito pomoč v smislu člena 1(f) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (8).

(48)

Komisija je menila, da so proizvajalci energije, ki so sklenili pogodbe PNE, zaradi pogojev teh pogodb v ugodnejšem gospodarskem položaju kot drugi proizvajalci energije, ki jih niso sklenili, in družbe v drugih, primerljivih sektorjih, v katerih udeležencem na trgu take dolgoročne pogodbe niso bile ponujene. Pri predhodni oceni je bilo torej ugotovljeno, da daje ukrep tem proizvajalcem energije selektivno prednost.

(49)

Komisija je tudi navedla, da so bili trgi električne energije odprti za konkurenco in da trgovina z električno energijo med državami članicami poteka vsaj od začetka veljavnosti Direktive 96/92/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (9). Ukrepi, ki dajejo prednost družbam v energetskem sektorju v eni državi članici, se torej obravnavajo kot možna ovira za družbe iz drugih držav članic pri izvozu električne energije v to državo članico ali kot da dajejo prednost izvozu električne energije v drugo skupino držav članic.

(50)

Komisija je tudi menila, da je ta prednost povzročila uporabo državnih sredstev, ker je bila odločitev o podpisu pogodb PNE posledica državne politike, ki se je izvajala prek upravljavca omrežja PSE v popolni državni lasti. V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti („Sodišče“) velja, da je treba sredstva družbe v državni lasti, ki jih ta uporabi tako, da lahko to šteje za državni ukrep, obravnavati kot državna sredstva v smislu člena 87(1) Pogodbe ES (10).

(51)

Komisija je zato sklenila, da pogodbe PNE verjetno pomenijo državno pomoč proizvajalcem energije v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(52)

Komisija je nato navedla, da je treba za analizo državne pomoči, ki so jo prejeli proizvajalci energije, uporabiti metodologijo za nasedle stroške. Komisija je imela na podlagi dokumentov, ki so ji bili takrat na voljo, pomisleke o združljivosti pogodb PNE z merili, določenimi v metodologiji za nasedle stroške.

(53)

Prvič, Komisija je imela pomisleke o tem, da bi lahko sama pravila, ki urejajo pogodbe PNE in izključujejo precejšen del trga, štela za skladna z osnovnimi cilji metodologije za nasedle stroške, in sicer s pospeševanjem liberalizacije sektorja, tako da se dodeli ustrezno nadomestilo prvotnim družbam, ki se spopadajo z nepošteno konkurenco.

(54)

Drugič, Komisija je podvomila, da je element pomoči, vključen v pogodbe PNE, skladen s podrobnimi merili metodologije za nasedle stroške, kar zadeva izračun upravičenih nasedlih stroškov in dodelitev ustreznega nadomestila.

(55)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka uporabila enake argumente, kot so navedeni zgoraj, da bi ugotovila, ali pogodbe PNE vsebujejo elemente pomoči. Nato je sprejela začasno ugotovitev, da gre za elemente pomoči tudi pri primerih nadomestila za predčasno prenehanje pogodb PNE (11).

(56)

Komisija je potem analizirala združljivost elementa pomoči v nadomestilu z merili, določenimi v metodologiji za nasedle stroške.

(57)

Komisija je podvomila, da je nadomestilo skladno s podrobnimi merili metodologije za nasedle stroške, kar zadeva izračun upravičenih nasedlih stroškov in dodelitev ustreznega nadomestila.

(58)

Po objavi odločitve o sprožitvi postopka in v ustreznem roku ali v nekaterih primerih po podaljšanju roka, ki so ga zahtevale zainteresirane strani, je Komisija prejela pripombe:

(59)

Pripombe, ki so jih stranke predložile Komisiji, so si zelo podobne, včasih celo popolnoma enake. Zaradi tega je Komisija namesto ločenih opisov pripomb posameznih zainteresiranih strank pripombe razvrstila v splošne kategorije (glej spodaj).

(60)

Zainteresirane stranke trdijo, da pogodb PNE ni mogoče obravnavati kot „še vedno veljavnih po pristopu“ v smislu pododstavka 1(c) odstavka 3 Priloge IV k Pristopnemu aktu (14).

(61)

Po trditvah zainteresiranih strank Komisija ukrepov, uvedenih v skladu z zakonodajo pred pristopom, ne bi smela presojati po pristopu. To je v skladu s splošnim načelom neveljavnosti za nazaj. Pravila Skupnosti o državni pomoči naj se ne bi uporabljala do pristopa.

(62)

Zainteresirane stranke se sklicujejo na predhodne odločitve (15) Komisije, v katerih je Komisija navedla, da sistemi pomoči, ki so po njihovem mnenju podobni pogodbam PNE, po pristopu niso veljavni.

(63)

Po njihovem mnenju naj bi bile vse pomoči v okviru pogodb PNE dodeljene pred pristopom. Letne zneske bo treba še izplačati, vendar pa se ne bi smeli obravnavati kot nova pomoč.

(64)

V pogodbah PNE sta določeni količina električne energije, ki jo bo odkupil PSE, in odkupna cena električne energije za zadevno obdobje. Vsaj za nekatere postavke so bile cene izračunane tako, da ne bi mogle preseči predhodno dogovorjene ravni med strankama ali pa bi bila nihanja omejena na primeren znesek v primerjavi z opredeljenimi tržnimi cenami, torej najbolj objektivnim standardom. Dejanske cene so bile včasih celo nižje, predvsem ker jih je posredno nadzoroval poljski regulativni organ. Tako je bila največja izpostavljenost države tudi jasno določena v pogodbah PNE pred pristopom.

(65)

Po trditvah zainteresiranih strank bi bilo treba, tudi če bi priznali, da so pogodbe PNE državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, to državno pomoč obravnavati kot obstoječo pomoč v smislu člena 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(66)

Zainteresirane stranke menijo, da odločitev o obravnavanju pomoči, ki je dodeljena pred pristopom in se nadaljuje po pristopu, kot „nove pomoči“ ali „obstoječe pomoči“, ne bi smela temeljiti izključno na Prilogi IV k Pristopnemu aktu. Po mnenju zainteresiranih strank bi bilo treba to pomoč, če ne šteje za obstoječo pomoč v skladu s Prilogo IV k Pristopnemu aktu, vseeno obravnavati ob upoštevanju člena 1(b)(ii) do (v) Uredbe (ES) št. 659/1999.

(67)

Zainteresirane stranke trdijo, da se člen 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 uporablja za pogodbe PNE in da so torej pogodbe PNE „obstoječa pomoč“.

(68)

Zainteresirane stranke še trdijo, da se zadnji stavek člena 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 za pogodbe PNE ne uporablja zaradi treh razlogov.

(69)

Prvič, Sodišče je v sodbi Alzetta Mauro  (17) odločilo, da je treba pomoč, ki je obstajala na nekem trgu, najprej zaprtem za konkurenco, pred njegovo liberalizacijo, obravnavati kot obstoječo pomoč od liberalizacije. Zainteresirane stranke trdijo, da ta sodba temelji neposredno na razlagi člena 88(1) Pogodbe ES in ima torej prednost pred Uredbo (ES) št. 659/1999.

(70)

Drugič, ker Uredba (ES) št. 659/1999 še ni začela veljati, ko je bil trg električne energije liberaliziran v skladu z Direktivo 96/92/ES ali ko so bile podpisane pogodbe PNE, se v vsakem primeru uporabljajo pravila, določena v sodbi Alzetta Mauro, in ne Uredba (ES) št. 659/1999.

(71)

Tretjič, iz primerjave besedila o različnih kategorijah v členu 1(b) Uredbe (ES) št. 659/1999 je mogoče sklepati, da se člen 1(b)(v) uporablja samo za programe državne pomoči, ker individualna pomoč ni izrecno navedena.

(72)

V podporo tej trditvi zainteresirane stranke opozarjajo tudi na dejstvo, da so pogodbe PNE pogodbe zasebnega prava v nasprotju z državnimi ukrepi. Po mnenju zainteresiranih strank bi bilo sprevrženo, če bi pogodba, ki je bila zakonito in veljavno sklenjena pred pristopom Poljske k EU in liberalizacijo, postala po pristopu nezakonita. Zainteresirane stranke so menile, da bi šlo pri tem za široko in retroaktivno razlago pravil Pogodbe ES glede državne pomoči, ki ni skladna z mednarodno priznanimi načeli pravne gotovosti in upravičenih pričakovanj.

(73)

Banke so predložile naslednje pripombe.

(74)

Banke trdijo, da ukrepov ni mogoče pripisati državi, ampak PSE. Glede na stanje poljskega sektorja električne energije ob podpisu pogodb PNE je bila edina možnost, ki jo je imel PSE, sklenitev dolgoročnih pogodb. Tako bi bilo tudi, če bi bil PSE udeleženec na trgu v zasebni lasti. Zato je bila sklenitev PPE v interesu države in pogodbenih strank, ne pa odločitev v zvezi s politiko, ki bi jo država naložila PSE.

(75)

Večina zainteresiranih strank trdi, da pogodbe PNE ne prinašajo nikakršne gospodarske prednosti.

(76)

Zainteresirane stranke kritizirajo predhodno ugotovitev Komisije, da so cene, določene v okviru pogodb PNE, višje od cen na trgu na debelo. Po mnenju zainteresiranih strank Komisija v odločitvi v sprožitvi postopka ni jasno navedla, na kateri trg in katere cene se nanaša ta odločitev. Predvsem se je poljska borza električne energije odprla šele decembra 1999, ko so bile številne pogodbe PNE že sklenjene. Zainteresirane stranke menijo, da so bili povezovalni daljnovodi med Poljsko in drugimi državami v tistem obdobju prezasedeni. Komisija se je napačno sklicevala na ceno, zapisano za Grčijo leta 2003, torej v popolnoma drugačnem geografskem in časovnem okviru.

(77)

Energije, prodane v okviru pogodb PNE, ni mogoče primerjati z energijo, prodano zunaj pogodb PNE, niti na Poljskem. Pri prvi se upoštevajo sodobni okoljski standardi, medtem ko drugo proizvajajo okolju manj prijazni proizvajalci, ki „dampinško prodajajo“ (19) svoje presežne zmogljivosti po mejnih stroških v okviru različnih mehanizmov, od katerih nobeden ne zagotavlja cen, ki bi krile stalne in spremenljive stroške. Proizvajalci energije, ki delujejo zunaj pogodb PNE, so bili tudi subvencionirani in ni jim bilo treba posodobiti opreme za razliko od proizvajalcev energije v okviru pogodb PNE. Vsekakor niso bili sposobni proizvesti dovolj električne energije, da bi zadovoljili celotno povpraševanje na Poljskem, predvsem v obdobju 1997–1998.

(78)

Po mnenju zainteresiranih strank bi bilo treba pogodbe PNE analizirati glede na prevladujoče okoliščine, takrat ko so bile sklenjene, torej centraliziran, reguliran elektroenergetski sistem z enim odjemalcem in ne liberaliziran sistem s trgom na debelo.

(79)

Pogodbe PNE so bile edini način za zavarovanje naložb, ki je izpolnjeval zahteve za sektor električne energije na Poljskem (in sicer posodobitev celotnega sistema, varstvo okolja in zanesljivost oskrbe). Banke so zahtevale pogodbe PNE kot zavarovanje za svoja posojila. Uporaba načela zasebnega vlagatelja je pomenila, da je treba upoštevati te zahteve, in edini način za njihovo izpolnitev so bile pogodbe PNE. Zainteresirane stranke opozarjajo, da pogodbe PNE nalagajo proizvajalcem energije obveznosti glede vlaganja in razpoložljivosti.

(80)

Zainteresirane stranke trdijo, da ravnanja PSE ob podpisu pogodb PNE ne bi smeli analizirati glede na to, ali je s tem dosegel kratkoročni dobiček, ampak glede na to, ali je zagotovil donosnost dolgoročnih naložb ter – s stališča upravljavca omrežja – ali je zagotovil stabilno zanesljivost oskrbe in izpolnil svoje naloge glede opravljanja javnih storitev. Zainteresirane stranke navajajo, da so bile pogodbe PNE sklenjene na podlagi preglednega in javnega razpisnega postopka, ki je bil opravljen nediskriminacijsko in je omogočil najnižjo možno ceno. Po mnenju zainteresiranih strank iz sodne prakse Sodišča sledi, da to že samo po sebi zadošča, da se ovrže dodelitev gospodarske prednosti (20). Pred začetkom razpisnega postopka za pogodbe PNE je bila opravljena analiza najnižjih stroškov za določitev seznama prednostnih nalog pri naložbah v tem sektorju.

(81)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da je PSE deloval v reguliranem elektroenergetskem sistemu, zato njegovega ravnanja ni mogoče primerjati z ravnanjem družb, ki delujejo v običajnih tržnih razmerah. V skladu s tem bi bilo treba ravnanje PSE ocenjevati glede na objektivne in preverljive elemente, ki po mnenju zainteresiranih strank temeljijo na stroških, ki bremenijo proizvajalce energije (21). Ravnanje PSE je skladno z načelom zasebnega vlagatelja, ker pogodbe PNE krijejo samo stalne in spremenljive stroške ter ustrezno stopnjo dobička.

(82)

Sklepanje dolgoročnih pogodb, kot so pogodbe PNE, velja za splošno sprejeto prakso izvajalcev dejavnosti v tem sektorju. Šlo naj bi za običajno obliko delitve tveganja med proizvajalcem energije in kupcem. Dolgoročnost pogodbe se sama po sebi ne bi smela razlagati kot prednost. Zainteresirane stranke navajajo več primerov: pogodbo, ki sta jo sklenila Electricité de France in Péchiney v Franciji, dve pogodbi, ki so ju sklenili Redes Energéticas Nacionais in Turbogás ter Electricidade De Portugal in Pego na Portugalskem, in pogodbe, ki jih je sklenil Northern Ireland Electricity v Združenem kraljestvu. Zainteresirane stranke se sklicujejo tudi na pogodbo „IASB“, vendar predloženo sklicevanje ni bilo pravilno, zato Komisija ni mogla najti dokumenta (22). Zainteresirane stranke trdijo, da Komisija ni izrazila pridržkov glede trajanja teh pogodb, čeprav znaša vsaj 15 let. Zainteresirane stranke navajajo, da so dolgoročne pogodbe splošno sprejeta praksa tudi v ZDA, vendar pa ne navedejo konkretnih primerov.

(83)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da pogodbe PNE ne zagotavljajo donosa naložbe. PSE in regulativni organi so si pridržali pravna sredstva za omejitev donosa naložbe. Regulativni organi lahko zlasti pregledajo cene in zavrnejo previsoke ali neupravičene stroške. PSE ni vedno uporabil polne zmogljivosti elektrarn in je vračunal dobiček, ki izhaja iz izboljšane učinkovitosti, pri izračunavanju cen v pogodbah. Proizvajalci energije nosijo tudi številna tveganja, povezana na primer s financiranjem, gradnjo, delovanjem in vzdrževanjem.

(84)

Ker pogodbe PNE ne zagotavljajo nikakršne gospodarske prednosti, po njihovem mnenju ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(85)

Zainteresirane stranke, ki so v zasebni lasti, trdijo tudi, da bi se gospodarska prednost, če bi jo pogodbe PNE že prinašale, izrazila v prodajni ceni, dogovorjeni ob privatizaciji elektrarne. Pogodbe PNE so bile potrebne, da bi se opravila privatizacija, saj so bile eden temeljnih predpogojev privatizacijskih pogodb za te elektrarne. Zainteresirane stranke trdijo, da po sodbah Sodišča Banks  (23) in Falck zgoraj navedene okoliščine izključujejo kakršen koli element gospodarske prednosti pri pogodbah PNE.

(86)

Zainteresirane stranke trdijo, da proizvajalci energije, ki so stranke pogodb PNE, zagotavljajo storitve splošnega gospodarskega pomena („storitve SSGP“).

(87)

Državna pomoč v skladu s pogodbami PNE vsekakor izpolnjuje štiri kumulativna merila, ki jih je Sodišče določilo v sodbi v zadevi C-280/00 („sodba Altmark“) (25).

(88)

Prvič, proizvajalci energije, ki so stranke pogodb PNE, bodo pristojni za zagotavljanje storitev SSGP. To sledi iz člena 1(2) poljskega energetskega zakona iz leta 1997, v katerem je navedeno, da mora država zagotoviti stalno in neprekinjeno oskrbo z energijo končnim uporabnikom tako, da je to tehnično in ekonomsko upravičeno, ob ustreznem upoštevanju zahtev po varstvu okolja. Zainteresirane stranke štejejo za storitve SSGP, ki so jih dolžne zagotavljati, tudi razširitev preskrbe z gorivom in zmanjšanje emisij dušikovega oksida v bližini mestnih območij. Države članice imajo široko diskrecijsko pravico pri določanju, katere storitve so storitve SSGP. Natančneje, Direktiva 96/92/ES omogoča, da se zanesljivost oskrbe obravnava kot storitev SSGP, kar potrjuje praksa odločanja Komisije. Tudi varstvo okolja, vključno z energetsko učinkovitostjo in varstvom podnebja, je bilo priznano kot storitev SSGP v Direktivi 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z električno energijo in o razveljavitvi Direktive 96/92/ES (26). Pogodbe PNE tako veljajo za pravni instrument, ki ga država uporabi, da pooblasti proizvajalce energije za navedene storitve SSGP, kot to potrjujejo merila za ocenjevanje ponudb.

(89)

Drugič, pogodbe PNE, vključno s prilogami, določajo natančna pravila o nadomestilu za stroške storitev SSGP že od samega začetka. To je del pogajanj za pogodbe PNE. Nekatere PNE so bile večkrat spremenjene, tudi po pristopu Poljske k Evropski uniji, vendar pa niso močneje vplivale na pravila o nadomestilu ali zadevne zneske.

(90)

Tretjič, nadomestilo, izplačano na podlagi pogodb PNE, ne presega stroškov zagotovljenih storitev SSGP. Pogodbe PNE krijejo samo stroške proizvajanja kupljene električne energije (npr. gradbene stroške, stroške kapitala, stalne in spremenljive stroške obratovanja in vzdrževanja, režijske stroške) in ustrezno stopnjo dobička.

(91)

Četrtič, za storitve SSGP so bile pooblaščene družbe, izbrane z odprtim in nediskriminacijskim razpisnim postopkom za sklenitev pogodb PNE.

(92)

Glede na navedbe zainteresirane stranke ugotavljajo, da pogodbe PNE izpolnjujejo štiri kumulativna merila, navedena v sodbi Altmark, in jih je treba obravnavati, kot da niso pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(93)

Zainteresirane stranke poleg tega trdijo, da bi bile lahko pogodbe PNE, tudi če bi veljalo, da ne izpolnjujejo štirih kumulativnim meril iz sodbe Altmark, še vedno razglašene za združljive s skupnim trgom v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES.

(94)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 88, so bili proizvajalci energije v skladu s pogodbami PNE pooblaščeni za storitve SSGP, katerih lastnosti so opredeljene v poljski zakonodaji. Pogodbe PNE veljajo za sredstva, ki so potrebna, da se zagotovi opravljanje storitev SSGP; drugače ne bi bilo mogoče poiskati ustreznih virov financiranja za razvoj elektrarn. Pomoč v skladu s pogodbami PNE je sorazmerna s ciljem pridobivanja storitev SSGP, saj krije samo celotne stroške proizvodnje električne energije in ustrezno stopnjo dobička. Skratka, glede na zelo omejeno število povezav med poljskim elektroenergetskim omrežjem in drugimi elektroenergetskimi omrežji v Evropski uniji, pomoč ne bi mogla vplivati na razvoj trgovine med državami članicami v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi.

(95)

Zainteresirane stranke menijo, da sistem pogodb PNE ne vsebuje elementov selektivnosti.

(96)

Po mnenju zainteresiranih strank ni mogoče samodejno domnevati, da je ukrep, ki koristi samo enemu gospodarskemu sektorju, selektiven. Zainteresirane stranke trdijo, da bi morala Komisija vedno opredeliti ustrezen geografski in proizvodni trg. Komisija bi morala nato opredeliti tekmece prejemnikov ukrepa pomoči na tem trgu, da bi ugotovila, ali je ukrep selektiven. V tem primeru je bil razpisni postopek za izbiro strank pogodb PNE odprt, pregleden in nediskriminacijski, kar pomeni, da ni vključeval nikakršne selektivnosti.

(97)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da so sektorski ukrepi lahko neselektivni, če so izključno rezultat tržnih sil. Ukrepi, ki jih je Sodišče proučilo v sodbi Van der Kooy  (28), so značilen primer neselektivnih ukrepov te vrste.

(98)

Zainteresirane stranke poudarjajo tudi, da je odločitev o sklenitvi pogodb PNE sprejel PSE in ne država. Merilo selektivnosti bi bilo treba nadomestiti z načelom zasebnega vlagatelja.

(99)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi Komisija morala proučiti, ali so pogodbe PNE v obdobju, ko so bile sklenjene, izkrivljale konkurenco ali vplivale na trgovino med državami članicami.

(100)

Pogodbe PNE so bile podpisane v obdobju, ko na poljskem trgu električne energije ni bilo nobene konkurence. Direktiva 96/92/ES se v tistem obdobju na Poljskem ni uporabljala. Poljska je bila na začetni stopnji pogajanj o članstvu v EU – ni bilo niti še natančnega časovnega načrta za pristop. Cene so bile takrat v celoti nadzorovane, vključno s cenami za proizvajalce električne energije, ki niso bili stranke pogodb PNE. Zato pogodb PNE ni mogoče obravnavati, kot da so v tistem obdobju izkrivljale konkurenco.

(101)

Zainteresirane stranke opozarjajo tudi, da Poljska ob podpisu pogodb PNE ni bila članica Evropske unije. Poleg tega je bila zmogljivost povezav med Poljsko in njenimi sosedami omejena, električna energija, proizvedena v skladu s pogodbami PNE, pa je bila dražja od električne energije, proizvedene zunaj PNE. Zato ni mogoče trditi, da so pogodbe PNE vplivale na trgovino med državami članicami v obdobju, ko so bile sklenjene.

(102)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi bile lahko pogodbe PNE, če bi bile državna pomoč, razglašene za združljive s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES.

(103)

Zainteresirane stranke trdijo, da pogodb PNE ni mogoče obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje. Pomoč za tekoče poslovanje (v nasprotju s pomočjo za naložbe) je „pomoč, namenjena zmanjšanju stroškov podjetja, ki bi jih to po navadi moralo nositi v okviru tekočega poslovanja ali običajnih dejavnosti“. Plačil v skladu s pogodbami PNE ni mogoče obravnavati kot tako pomoč. Pomenijo ceno, ki jo je treba plačati za blago ali storitve, dobavljene po poslovni pogodbi. Poleg tega je namen pogodb PNE omogočiti uresničitev naložbenega projekta, iz česar je razvidno, da so to ukrepi za naložbe (v nasprotju z ukrepi za tekoče poslovanje).

(104)

Zainteresirane stranke menijo tudi, da bi morala Komisija priznati izredne okoliščine, na podlagi katerih bi bila lahko pomoč za tekoče poslovanje v tem primeru dovoljena. Treba bi bilo ustrezno upoštevati stanje poljskega sektorja električne energije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Očitno bi se lahko Poljska obravnavala kot ena od regij iz člena 87(3)(a) Pogodbe ES. Nekateri zadevni proizvajalci energije so bili na območjih, na katerih bi njihovo zaprtje zelo pomembno vplivalo na celotno skupnost. Pogodbe PNE so tudi spodbudile razvoj sektorja električne energije na Poljskem in celotnega gospodarstva glede na pomen tega sektorja.

(105)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi bile lahko pogodbe PNE, če bi bile državna pomoč, razglašene za združljive s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(b) Pogodbe ES.

(106)

Po mnenju zainteresiranih strank je stanje poljskega sektorja električne energije ob podpisu pogodb PNE povzročalo resne motnje v poljskem gospodarstvu. Trdijo, da so bile pogodbe PNE način za odpravljanje teh resnih motenj.

(107)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi bile lahko PNE, če bi bile državna pomoč, razglašene za združljive s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(108)

V tem smislu zainteresirane stranke menijo, da pogodb PNE ne bi smeli analizirati v skladu z metodologijo za nasedle stroške, saj niso bile zasnovane za nadomeščanje teh stroškov. Namesto tega bi bilo treba pogodbe PNE analizirati neposredno v skladu s členom 87(3)(c).

(109)

Zainteresirane stranke trdijo, da so bile pogodbe PNE zasnovane tako, da bi omogočile razvoj poljskega energetskega sektorja s privabljanjem tujih naložb v sodobne, okolju prijazne elektrarne. Pogodbe PNE so bile tako namenjene „pospeševanju razvoja določenih gospodarskih dejavnosti“.

(110)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da pogodbe PNE niso dosti vplivale na trgovino z električno energijo med državami članicami. Povezave med Poljsko in drugimi državami so bile omejene zaradi tehničnih razlogov. Uvoz so omejevale tehnične ovire, obseg izvoza pa je že bil v celoti izkoriščen, zato ni mogoče trditi, da so pogodbe PNE povzročile omejitve na tem področju. Po trditvah zainteresiranih strank Komisija v začetnem poročilu o energetskem trgu (33) pogodb PNE ni opredelila kot oviro za povezovanje evropskih energetskih trgov. Zainteresirane stranke ugotavljajo, da pogodbe PNE „niso spreminjale trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“.

(111)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da bi bilo treba pogodbe PNE analizirati v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (34) glede na to, da bile pogodbe PNE zasnovane predvsem zato, da bi se proizvajalci energije na Poljskem uskladili z zahtevami Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (35).

(112)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi bilo treba pogodbe PNE proučiti v skladu s postopkom državne pomoči št. PL 1/03 (37), ki ga je Komisija sprožila z uporabo začasnega mehanizma, predvidenega v Pristopni pogodbi.

(113)

V zadevi št. PL 1/03 je bila obravnavana priglasitev Poljske v zvezi z začetno različico predloga zakona za odpravo pogodb PNE. Zainteresirane stranke menijo, da je Komisija pri proučitvi priglasitve najbrž prišla do enake ugotovitve o povezavi med pogodbami PNE in začetno različico predloga zakona kot o povezavi med pogodbami PNE in predlogom zakona, in sicer da so pogodbe PNE in predlog zakona „tesno povezani“.

(114)

Po mnenju zainteresiranih strank je logičen sklep, da bi morala Komisija analizirati pogodbe PNE v skladu z istim postopkom, ki ga je uporabila pri analizi začetne različice predloga zakona, torej postopkom št. PL 1/03, tako kot je to storila v tej zadevi.

(115)

Zainteresirane stranke opozarjajo, da se z odločitvijo o sprožitvi postopka razveljavi odločitev Komisije v zvezi z zadevo PL 1/03. Komisija je odločitev o razveljavitvi utemeljila na podlagi tega, da Poljska ni uresničila začetnega predloga zakona pred pristopom, zato se zanj ne uporabljajo postopki, določeni v Pristopni pogodbi. Zainteresirane stranke trdijo, da pri tem ni upoštevana bistvena povezava med začetnim predlogom zakona in pogodbami PNE. V nasprotju z začetnim predlogom zakona bi pogodbe PNE ostale znotraj področja uporabe postopkov, določenih v Pristopni pogodbi. Komisija bi morala nadaljevati analizo pogodb PNE v skladu s postopkom št. PL 1/03, torej v skladu s postopki Pristopne pogodbe, in ne bi smela sprožiti novega postopka v skladu s Pogodbo ES.

(116)

Zainteresirane stranke trdijo, da prenehanje pogodb PNE pomeni, da so jim odvzete pravice (39) (brez ustreznega nadomestila) (40).

(117)

Pripombe o predlogu zakona so predložili samo ELCHO, banke in PAK.

(118)

Zainteresirane stranke ponavljajo svoje stališče, da pogodbe PNE ne pomenijo gospodarske prednosti (glej zgoraj). Trdijo, da posledično tudi plačilo primernega nadomestila za prenehanje ne more pomeniti prednosti. Zainteresirane stranke se sklicujejo na sodbo Asteris  (41). Trdijo, da je nadomestilo, izplačano v skladu s predlogom zakona, sorodno nadomestilu škode ter je poleg tega zajamčeno v skladu z mednarodnim zasebnim pravom in členom 10 Pogodbe o energetski listini.

(119)

Zainteresirane stranke trdijo tudi, da predlog zakona ne vključuje državnih sredstev, če davkom podobna dajatev, s katero se bo financiral, ne gre prek PSE, ampak prek enega ali več zasebnih izvajalcev dejavnosti ali družb.

(120)

Zainteresirane stranke poleg tega trdijo, da lahko predlog zakona velja za združljivega s Pogodbo ES v skladu s členom 87(3)(a)–(c) in členom 86(2). V zvezi s tem se zainteresirane stranke sklicujejo na iste argumente kot pri obravnavi združljivosti pogodb PNE z določbami Pogodbe.

(121)

Banke v zvezi z združljivostjo predloga zakona z metodologijo za nasedle stroške trdijo, da je bila ta metoda zasnovana in sprejeta v popolnoma drugačnem okviru. Cilj metodologije za nasedle stroške je bil razrešiti težave v zvezi s stalnimi stroški, ki so se pojavile po liberalizaciji. Predlog zakona je v nasprotju s tem upošteval okoliščine, ki so prevladovale na Poljskem ob podpisu pogodb PNE. Banke kritizirajo dejstvo, da je Komisija v odločitvi o sprožitvi postopka nekatere elektrarne na Poljskem označila za „neučinkovite“ in poskušala analizirati, ali bi imel osnutek zakona za posledico zagotovljeno raven dobička pred začetkom liberalizacije. Po mnenju bank bi na podlagi te logike vse elektrarne, zgrajene pred pristopom novih držav članic k Evropski uniji, veljale za neučinkovite, posledično pa bi se vse pogodbe, sklenjene s temi elektrarnami, samodejno obravnavale, kot da vključujejo državno pomoč. To pa bi pripeljalo do daljnosežnega sklepa, da bi bilo treba na dan pristopa prekiniti vse pogodbe in se o njih ponovno pogajati. To ne bi imelo nikakršnega pravnega ali ekonomskega smisla. Banke dodajajo, da Komisija ni zagotovila nobenih prepričljivih ali oprijemljivih dokazov, da so elektrarne neučinkovite.

(122)

Skratka, po mnenju bank je Komisija nepravilno razlikovala med elektrarnami, ki so bile ob pristopu zgrajene ali skoraj zgrajene, in drugimi. Pri tem je Komisija spregledala dejstvo, da je treba nadomestilo izračunati ob sklicevanju na veljavna pravila notranjega ali mednarodnega prava. Po mnenju bank je cena, ki jo so jo novi udeleženci pripravljeni plačati za vstop na trg, za te izračune nepomembna.

(123)

Poljska meni, da je država dolžna zagotoviti energetsko varnost, ki vključuje zagotavljanje oskrbe z energijo ob ustreznem upoštevanju okoljskih zahtev.

(124)

Poljska trdi, da so bile pogodbe PNE edina možnost za izpolnitev te dolžnosti na Poljskem v obdobju, ko so bile podpisane pogodbe. Za posodobitev poljskega trga električne energije so bile potrebne precejšnje naložbe, same energetske družbe pa so imele zelo omejena sredstva. Banka je za odobritev posojil postavila pogoj, da mora biti za določeno obdobje zagotovljena določena raven dobička. Pogodbe PNE so štele za zavarovanje za ta posojila.

(125)

PSE je bil edini subjekt, ki je bil sposoben izvajati pogodbe PNE. Pri analizi ravnanja te družbe bi bilo treba upoštevati, da glavni namen države ni ustvarjati dobiček, ampak opravljati naloge v splošnem interesu.

(126)

Poljska trdi, da bilo treba udeležbo države pri pogodbah PNE, ker so bile te sklenjene na podlagi odprtega, preglednega in nediskriminacijskega postopka, obravnavati kot zastopanje tržne cene pri opravljanju nalog v javnem interesu, kar vodi do ugotovitve, da ni nikakršnega elementa državne pomoči. To pa je združljivo s konceptom javno-zasebnega partnerstva, ki ga spodbuja Komisija.

(127)

Po trditvah Poljske so bile pogodbe PNE sklenjene pod tržnimi pogoji, njihova oblika pa je izražala zlasti kreditne pogoje, ki so jih banke ponudile proizvajalcem energije.

(128)

Poljska poleg tega trdi, da pogodb PNE ni mogoče obravnavati kot instrumente, ki so izjemno sektorski, saj se koncepta storitev SSGP in javno zasebnih partnerstev vedno nanašata na določen sektor.

(129)

Poljska trdi tudi, da se je ob privatizaciji elektrarn pri prodajni ceni upoštevala vrednost pogodb PNE. To torej izključuje kakršen koli element gospodarske prednosti, ki je eden od kumulativnih elementov za opredelitev državne pomoči.

(130)

Poljska meni tudi, da pogodbe PNE niso pomoč, ki se še vedno uporablja po pristopu. Poljska obravnava pogodbe PNE kot individualno pomoč in navaja, da je njihovo izvajanje, tudi po pristopu, samo prenos pomoči, dodeljene pred pristopom. Pogodbe PNE tudi jasno določajo največjo izpostavljenost države.

(131)

Poljska v svojem mnenju navaja, da za same pogodbe PNE ni mogoče uporabiti metodologije za nasedle stroške. Lahko se uporabi šele po prenehanju pogodb PNE.

(132)

Poljski organi torej oporekajo trditvi, da pogodbe PNE zagotavljajo določeno ceno za električno energijo v določenem obdobju. Poljska namesto tega trdi, da pogodbe PNE zagotavljajo kritje stroškov proizvodnje električne energije in omogočajo majhno stopnjo dobička v obsegu, potrebnem za poplačilo dolga. Po mnenju Poljske bi morala v skladu z načeli tržnega gospodarstva cena proizvoda ali storitve vedno izražati stroške kapitala, pridobljenega za financiranje naložbe.

(133)

Poljska se je odzvala na pomisleke Komisije o predlogu zakona, izražene v odločitvi o sprožitvi postopka, tako da je predlagala spremenjeno različico predloga zakona. Predlog zakona je začel veljati 4. avgusta 2007, zato se v nadaljnjem besedilu imenuje „Zakon“.

(134)

Kar zadeva državno pomoč, so v nadaljevanju opisane točke, v katerih se nova različica Zakona razlikuje od prvotne različice, opisane v oddelku 2.2.

(135)

Seznam prejemnikov pomoči in najvišji zneski nadomestila so spremenjeni. Novi seznam zneskov nadomestil za nasedle stroške za možne prejemnike:

Preglednica 3

Ravni nadomestil v spremenjenem Zakonu

(136)

V primerjavi s seznamom v preglednici 2 spremenjeni seznam prejemnikov:

(137)

Elektrociepłownia Gorzów S. A. je še vedno upravičena do izplačil v skladu z Zakonom, vendar pa je najvišja raven nadomestila enaka nič.

(138)

Glavna pravila, ki urejajo izračunavanje najvišjega zneska nadomestila za nasedle stroške, navedenega v preglednici 3, so določena v členu 27 Zakona.

(139)

Najvišji zneski nadomestila so izračunani kot razlika med:

Najvišji znesek je bil izračunan od leta 2007 do izteka pogodbe PNE za vsako elektrarno.

(140)

Pri izračunu zneskov nadomestila so se upoštevale samo tiste naložbe, ki so bile že zaključene ali pa skoraj zaključene ob pristopu Poljske k Evropski uniji. „Skoraj zaključene naložbe“ so naložbe, za katere je bilo z ekonomskega vidika ustrezneje, da se zaključijo in delujejo, kot ustaviti gradnjo. Ocena je bila opravljena glede na datum pristopa Poljske k Evropski uniji.

(141)

Prihodnji denarni tokovi so bili izračunani na podlagi enake vrste tržnih napovedi, kot so opisane v odločitvi o sprožitvi postopka. Poljski organi so utemeljili svoje napovedi.

(142)

Zakon ne predvideva več velikega začetnega izplačila; namesto tega določa letne obroke s sistemom predplačil, pri katerem se zlasti upošteva dolg proizvajalca energije. Mehanizem, zasnovan za prilagajanje zneskov nadomestila dejanskim spremembam pri cenah električne energije, je bil podaljšan do prvotno načrtovanega prenehanja vsake pogodbe PNE. Ustreza obdobju iz uvodne izjave 139, uporabljenemu za izračun najvišjega zneska nadomestila za vsako družbo.

(143)

Zakon določa, da prejemniki nadomestila ne bodo prejeli pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v obdobju desetih let po zadnjem izplačilu nadomestila za nasedle stroške, ki ga predvideva Zakon.

(144)

Zakon predvideva tudi novo kategorijo nasedlih stroškov za proizvajalce energije iz preglednice 3, ki so sklenili dolgoročne pogodbe o dobavi plina s klavzulo „vzemi ali plačaj“ v zvezi z delovanjem elektrarn v skladu z njihovimi pogodbami PNE. Dolgoročne pogodbe „vzemi ali plačaj“ so pogodbe, v katerih se kupec zaveže, da bo vsako leto trajanja pogodbe vzel določeno količino plina po ceni, določeni s formulo, če pa zadevne količine ne kupi, je dolžan plačati kazen.

(145)

Najvišje nadomestilo za te kategorije nasedlih stroškov je enakovredno največji količini električne energije, ki jo zadevni proizvajalec lahko proizvede iz plina, za katerega je bila sklenjena pogodba pod pogoji „vzemi ali plačaj“, pomnoženi z ocenjeno razliko med ceno na enoto energije tega plina in povprečno ceno na enoto energije premoga, potrebnega za proizvodnjo enake količine električne energije, in s količnikom, ki izraža razmerje med povprečnimi stroški na enoto energije plina s poljskih plinskih polj in povprečnimi stroški na enoto energije plina, ki ga uporabljajo proizvajalci, ki ne uporabljajo plina s poljskih plinskih polj (če zadevni proizvajalec ne uporablja poljskega plina).

(146)

V naslednji preglednici so navedena najvišja izplačila za nadomestilo v zvezi s pogodbami „vzemi ali plačaj“ v skladu z Zakonom:

Preglednica 4

Najvišje nadomestilo za nasedle stroške v zvezi s pogodbami „vzemi ali plačaj“

(147)

Vzpostavljen je bil mehanizem za posodabljanje dejanskega nadomestila, ki se vsako leto dodeli vsakemu od teh proizvajalcev za nasedle stroške v zvezi s pogodbami „vzemi ali plačaj“.

(148)

Dejansko nadomestilo v danem letu sestavljata dve postavki:

(149)

Znesek dejanskega letnega nadomestila za vsakega proizvajalca energije, izračunan v skladu z metodologijo, določeno v uvodni izjavi 148, ne sme presegati najvišjega zneska nadomestila, predvidenega v preglednici 4. Vsa izplačila nadomestila za nasedle stroške v zvezi s pogodbami „vzemi ali plačaj“ prenehajo, ko je presežen ta najvišji znesek. V vsakem primeru se izplačila prenehajo najpozneje takrat, ko naj bi se po prvotnih načrtih iztekla prekinjena pogodba PNE.

(150)

Navedene določbe se uporabljajo samo za količine plina, kupljene v skladu s pogodbami „vzemi ali plačaj“, ki so že bile sklenjene ob pristopu Poljske k Evropski uniji. Dodatne količine plina, za katere je isti proizvajalec energije sklenil pogodbo z določbami „vzemi ali plačaj“ po pristopu, niso upravičene do nadomestila. Če se poleg tega količina plina, kupljenega v skladu z določbami „vzemi ali plačaj“, po pristopu zmanjša, potem se to zmanjšanje izrazi pri izplačilih nadomestila.

(151)

Poljska meni, da Komisija ne bi smela šteti pogodb PNE za državno pomoč. Če pa bi štele za državno pomoč, bi jih bilo treba obravnavati kot pomoč, ki se ne uporablja po pristopu.

(152)

Poljska ugotavlja, da je bilo izvzetje od obveznosti predložitve cenikov v odobritev predsedniku Urada za urejanje energetike namenjeno spodbujanju proizvajalcev energije k temu, da bi ravnali kot udeleženci na trgu in omejili stroške proizvodnje energije.

(153)

Poljska poudarja, da je pred sklenitvijo pogodb PNE potekal razpisni postopek, ki je bil odprt in nediskriminacijski ter namenjen vsem proizvajalcem (javnim in zasebnim). Komisija naj upošteva tudi, da so bile nekatere pogodbe PNE povezane s privatizacijo in da se je v ceni privatiziranega podjetja izražalo to, da je bila sklenjena pogodba PNE.

(154)

Če bi Komisija štela pogodbe PNE za državno pomoč, Poljska meni, da se ta pomoč ne bi smela obravnavati kot pomoč za tekoče poslovanje, ker je bila v praksi povezana z opravljanjem javnih nalog, dodeljenih proizvajalcem energije. Pogodbe PNE so bile zasnovane za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe.

(155)

Poljska je še enkrat poudarila svoje stališče, da pogodb PNE ne bi smeli ocenjevati v skladu z metodologijo za nasedle stroške; ta metodologija naj bi se uporabljala samo za stroške, ki nastanejo, kadar država članica ne poravna svojih obveznosti in jamstev v zvezi s proizvajalci.

(156)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 133, so poljski organi predložili Zakon Komisiji v okviru tega postopka, da bi ga ocenila v skladu s pravili o državni pomoči. Zakon predvideva nadomestilo, povezano s predčasnim prenehanjem pogodb PNE, zato ga ni mogoče obravnavati ločeno od samih pogodb PNE. Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila pomisleke o možnih elementih državne pomoči in združljivosti pogodb PNE z zakonodajo o državni pomoči. Na dan te odločbe so pogodbe PNE še vedno veljavne. Komisija mora zato oceniti pogodbe PNE, navedene v Dodatku 1 k Zakonu.

(157)

Komisija v nadaljevanju analizira vsa štiri kumulativna merila, ki sestavljajo opredelitev državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES: udeležba državnih sredstev, obstoj gospodarske prednosti, selektivnost prednosti in vpliv na trgovino.

(158)

Pomembno je, da se pri tej analizi določi čas, v katerem se proučujejo ta merila in ki se bo posledično upošteval pri oceni državne pomoči v zvezi s pogodbami PNE.

(159)

Zainteresirane stranke so v svojih pripombah trdile (ob sklicevanju na različna merila ocenjevanja), da bi morala Komisija upoštevati samo razmere, ki so prevladovale ob podpisu pogodb PNE. Ugotovitve te analize bi se potem razširile na celotno trajanje vsake pogodbe PNE, vsaj dokler ne bi bila bistveno spremenjena.

(160)

Res je, da mora Komisija pri opravljanju analize za ugotavljanje obstoja pomoči v posameznem primeru resnično proučiti razmere, ki so prevladovale takrat, ko je ukrep začel veljati.

(161)

Vendar pa to ne pomeni, da mora biti presoja štirih meril pri opredelitvi državne pomoči omejena natančno na tisti čas, ko je bila pomoč dodeljena. Če je bila pomoč od začetka dodeljena za daljše obdobje v obliki zaporednih plačil – v nasprotju z enkratnim plačilom – mora Komisija ugotoviti, ali so bila merila izpolnjena v celotnem načrtovanem obdobju trajanja tega ukrepa.

(162)

V zadevnem primeru je Komisija sklenila, da so bile ugotovitve ocenjevanja popolnoma enake ne glede na to, ali so pogodbe PNE ob sklenitvi štele za državno pomoč. Če bi Komisija menila, da so bila štiri merila za pomoč izpolnjena, ko so bile pogodbe PNE sklenjene, bi bilo treba ta ukrep oceniti v skladu s Pristopno pogodbo. Na podlagi te ocene (točka 7.1.2) bi ukrep pomenil novo pomoč od 1. maja 2004 in njegovo združljivost s skupnim trgom bi bilo treba ocenjevati od tega datuma. Če pa bi bilo ugotovljeno, da pogodbe PNE niso pomenile državne pomoči, ko so bile podpisane, Komisija meni, da so postale državna pomoč ob pristopu – najpozneje na dan pristopa Poljske k EU (točka 7.1.2). Na podlagi Pristopne pogodbe in v skladu s členom 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 bi Komisija ugotovila, da ukrep pomeni novo pomoč od 1. maja 2004 ter da je treba njegovo združljivost s pravili o državni pomoči ocenjevati od tega dne (točka 7.1.2).

(163)

Zato Komisija ocenjuje, ali ta ukrep izpolnjuje vsa merila za obstoj državne pomoči od dneva pristopa Poljske k Evropski uniji.

(164)

V zvezi s tem želi Komisija odgovoriti na pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, da pogodbe zasebnega prava ne morejo samodejno postati nične zaradi pristopa in liberalizacije, saj bi bil po mnenju zainteresiranih strank tak izid v nasprotju z načeli pravne gotovosti in upravičenih pričakovanj.

(165)

Komisija zavrača ta argument. Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Poljsko na drugi strani, ki je omogočil pristop, je bil podpisan 16. decembra 1991. Ko so stranke sklenile te pogodbe, je bilo očitno, da bo Poljska pristopila k EU, in za večino je bilo tudi jasno, da se bo to zgodilo pred datumom izteka pogodb PNE.

(166)

Republika Poljska je 16. aprila 2003 podpisala Pristopno pogodbo. Pristopna pogodba je začela veljati 1. maja 2004. Z dnevom pristopa so postale določbe izvirnih pogodb in sekundarne zakonodaje na Poljskem zavezujoče v skladu s členom 2 Pristopnega akta (42). Posledično se tako imenovani pravni red Evropskih skupnosti uporablja za vse pogodbene odnose v novih državah članicah in kakršne koli izjeme od tega pravila lahko izhajajo samo iz same Pristopne pogodbe. Pristopni akt, ki je priložen Pogodbi, in njegove priloge ne predvidevajo nikakršnih izjem v skladu s pravili o državni pomoči, ki bi izvzele pogodbe PNE ali energetski sektor na splošno iz neposredne uporabe zakonodaje EU o državni pomoči.

(167)

Komisija je zavezana k uporabi zakonodaje EU o konkurenci za Poljsko, tako kot jo uporablja za vse druge države članice, kar zadeva sektor energetike in vse druge sektorje poljskega gospodarstva. Komisija ugotavlja, da oblika pomoči (pogodba zasebnega prava v primeru pogodb PNE) ni pomembna z vidika državne pomoči; za analizo Komisije je pomemben samo učinek ukrepa. Komisija zato ni našla nobenih utemeljenih argumentov v pripombah zainteresiranih strank, ki bi pojasnili, zakaj ta postopek ni skladen z načeli pravne gotovosti in upravičenih pričakovanj.

(168)

Jamstvo donosnosti, ki je podlaga pogodb PNE, se v praksi kaže kot obveznost PSE glede nakupa električne energije po ceni, ki vključuje stroške naložb in poslovanja ter določeno stopnjo dobička. Nakupno ceno v celoti krije PSE, družba, ki jo ima v popolni lasti in jo obvladuje Ministrstvo za finance.

(169)

Zainteresirane stranke so trdile, da je odločitev o sklenitvi pogodb PNE sprejel PSE.

(170)

Kar zadeva državna sredstva, je Komisija obravnavala tudi uporabo sodbe PreussenElektra  (43), v kateri je Sodišče proučilo mehanizem, v okviru katerega je država prisilila družbe v zasebni lasti k nakupu električne energije od določenih proizvajalcev po ceni, ki jo je določila država in je bila višja od tržne cene. Sodišče je razsodilo, da v tem primeru ni bilo prenosa državnih sredstev in torej tudi ne državne pomoči.

(171)

Poljski primer je bistveno drugačen od sistema, ki ga je Sodišče proučilo v navedeni odločitvi. Razlika je predvsem v lastniški strukturi družb, ki jih zadeva obveznost nakupa električne energije.

(172)

V zadevi PreussenElektra je bila družba, od katere je država zahtevala nakup električne energije, v zasebni lasti, medtem ko ima PSE v celoti v lasti in ga obvladuje država. PSE je pod državnim nadzorom v skladu z opredelitvijo, določeno v Direktivi Komisije 2006/111/ES z dne 16. novembra 2006 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter o finančni preglednosti znotraj določenih podjetij (44). Uporabljena sredstva torej pripadajo družbi v popolni državni lasti.

(173)

V zadevi PreussenElektra se pri sledenju sredstev od prejemnika do vira ugotavlja, da niso bila nikoli pod neposrednim ali posrednim nadzorom države.

(174)

V nasprotju s položajem, opisanim v sodbi PreussenElektra, so v poljskem primeru sredstva pod državnim nadzorom, ker se prenesejo na javno družbo (in sicer PSE), zato bodo obravnavna kot državna sredstva.

(175)

Na podlagi ocene ukrepa in glede na navedeno sodbo Komisija ugotavlja, da pogodbe PNE vsebujejo državna sredstva.

(176)

Kar zadeva pripisovanje sredstev, je v sodbi Stardust  (45) Sodišče navedlo, da so sredstva, dodeljena družbam, ki so pod nadzorom države, državna sredstva. Vendar pa je Sodišče dodalo, da je treba proučiti tudi, ali je mogoče uporabo teh sredstev konkretno pripisati državi.

(177)

Če družba v javni lasti uporabi svoja sredstva tako, da se to lahko pripiše državi, je treba ta sredstva skladno s sodbo Sodišča Stardust obravnavati kot državna sredstva v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(178)

Iz pripomb, ki so jih predložile Poljska in zainteresirane stranke, je jasno, da je bila odločitev o uvedbi programa za privabljanje vlagateljev v sektor proizvodnje električne energije namenjena spodbujanju posodobitve tega sektorja, posodobitvi elektrarn, da bi se uskladile s standardi EU, in zagotavljanju, da oskrba z energijo popolnoma zadovolji povpraševanje. Iz tega je razvidno, da PSE ni sklenil pogodb PNE s komercialnim namenom, ampak da bi uresničil več pomembnih ciljev politike, kot potrjujejo poljski organi sami.

(179)

Nadzor države nad dodeljevanjem pogodb PNE dokazuje dejstvo, da je povabilo k oddaji ponudbe udeležencem poslalo poljsko Ministrstvo za industrijo in trgovino. Poleg tega ima v skladu s poljskim trgovinskim zakonikom minister za finance polno pooblastilo generalne skupščine delničarjev.

(180)

Bistveno načelo, na katerem temeljijo cene, predvidene v pogodbah PNE, je bilo to, da morajo pokriti stroške naložb in poslovanja ter zagotoviti določeno stopnjo dobička. Ta okvir je zasnovan za zagotavljanje potrebnih naložb, izraža pa tudi odločitev državnih organov, ki se uresničuje prek PSE.

(181)

Glede na zgornjo oceno Komisija meni, da navedeni elementi tvorijo niz kazalnikov, ki v skladu z merili, določenimi v sodbi Sodišča Stardust, vodijo do sklepa, da se uporaba sredstev PSE pri pogodbah PNE lahko pripiše državi, in da je treba torej glede na navedene argumente pogodbe PNE za namen ocenjevanja obravnavati, kot da se financirajo iz državnih sredstev.

(182)

Komisiji se zdi jasno, da je bila država vpletena v sklepanje pogodb PNE in opredelitev osnovnih pravil, ki urejajo te pogodbe.

(183)

Pogodbe PNE so po pravni obliki pogodbe, sklenjene med dvema strankama: PSE in proizvajalci energije. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 172, je PSE družba v popolni državni lasti.

(184)

Da bi Komisija ugotovila, ali pogodbe PNE proizvajalcem energije zagotavljajo gospodarsko prednost, mora oceniti, ali proizvajalci s pogodbami PNE pridobijo gospodarsko prednost, ki je ne bi mogli pridobiti na trgu.

(185)

Pogodbe PNE zagotavljajo upravičenim proizvajalcem prednost, če imajo stranke teh pogodb boljši gospodarski položaj kot druge družbe.

(186)

Čeprav se lahko podrobnosti posameznih pogodb PNE razlikujejo, vse temeljijo na bistvenem nespremenljivem načelu: PSE mora obvezno odkupiti del električne energije (včasih vso), ki jo proizvedejo zadevne družbe, po ceni, ki se občasno preverja po načelu, da se celotni stroški (stalni in spremenljivi) proizvodnje energije plus stopnja dobička prenesejo na odjemalca.

(187)

Poljski regulativni organ za področje električne energije, URE, posredno ohrani pravico, da preveri, ali so stroški, ki se zaračunajo PSE, upravičeni in ustrezni, vendar v praksi URE to pravico uporablja samo za preverjanje, ali so bili stroški dejansko povezani s proizvodnjo električne energije. Poleg tega je preverjanje, ki ga opravlja URE, samo posredno, ker je njegov namen preveriti stroškovno strukturo PSE, da bi se tako opredelil prihodek PSE od vezanih odjemalcev. V malo verjetnih okoliščinah, v katerih bi URE menil, da je del stroškov v zvezi s pogodbami PNE, ki so bili zaračunani PSE, neupravičen, lahko le prepove PSE, da bi te stroške prenesel na vezane odjemalce. Zaradi tega bi PSE morda težje izpolnjeval svoje obveznosti v skladu s pogodbami PNE, vendar pa to ne bi pomenilo, da so bile pravno razveljavljene.

(188)

Bistveno načelo, opisano zgoraj, se uporablja v celotnem obdobju veljavnosti pogodbe PNE, ki traja od 7 do 20 let od začetka delovanja elektrarn, torej od 10 do 31 let po sklenitvi pogodb PNE, in v večini primerov več kot 15 let.

(189)

To pomeni, da v tem obdobju poslovno tveganje, povezano z delovanjem elektrarn, prevzame kupec električne energije, torej PSE. To vključuje tveganje, povezano z nihanjem stroškov proizvodnje električne energije in zlasti stroškov goriva, tveganje, povezano z nihanjem cen električne energije na ravni končnega odjemalca, in tveganje, povezano z nihanjem povpraševanja po električni energiji na ravni končnega odjemalca. To so značilna tveganja, ki bi jih vsak proizvajalec energije brez pogodbe PNE prevzel sam.

(190)

To pomeni, da imajo elektrarne, ki so sklenile pogodbe PNE (če se ustrezno upravljajo s tehničnega vidika), zagotovljen dobiček v precej dolgem obdobju, enakovrednem značilni pričakovani življenjski dobi zadevnih naložb ali njihovi amortizaciji. Daljše je to obdobje, večja je vrednost jamstva, saj ščiti pred tveganjem, katerega pojav je vedno bolj nepredvidljiv.

(191)

Komisija meni, da so zaradi tega jamstva, ki je bistvo pogodb PNE, upravičenci v ugodnejšem gospodarskem položaju kot druge družbe na trgu, torej zadevnim elektrarnam zagotavlja prednost.

(192)

Po trditvah poljskih organov in zainteresiranih strank so banke zahtevale podpis pogodb PNE kot predpogoj za dodelitev posojila za financiranje naložb. Electrabel navaja, da „finančne institucije niso bile pripravljene financirati novih naložb v poljski energetski sektor brez koristi posebnega jamstva, da bo posojilojemalec dosegel določeno realizacijo v obdobju vračanja posojila“ (46). Iz teh zahtev bank sledi, da so imela jamstva, dodeljena kot del pogodb PNE, pozitivno tržno vrednost. Soglasje finančnih institucij, da bodo financirale naložbe, je bilo torej odvisno od pogodb PNE.

(193)

Iz navedenih preudarkov sledi, da pogodbe PNE niso tradicionalna oblika jamstva, ampak samo določajo, da PSE, ki je v lasti države in pod njenim nadzorom, plača stroške naložbe in najpomembnejše (če ne celotne) stroške poslovanja elektrarn, ki so stranke teh pogodb. V praksi to „jamstvo“ pomeni, da PSE v več ali manj celotni amortizacijski dobi ali načrtovani življenjski dobi elektrarne in ne glede na kakršne koli spremembe pogojev, ki prevladujejo na trgu, odkupi določeno količino električne energije po ceni, ki mora zagotoviti sposobnost preživetja elektrarn.

(194)

Da bi ugotovila, ali prednost obstaja, Komisija v naslednjih odstavkih analizira več drugih vidikov.

(195)

Komisija najprej ugotavlja, da so bile pogodbe PNE na Poljskem sklenjene samo z izbranimi proizvajalci energije. Ob njihovi sklenitvi so obstajali drugi proizvajalci električne energije, ki niso imeli koristi od pravil pogodb PNE. V naslednjih letih je bilo ustanovljenih še več takih proizvajalcev in trenutno se izvajajo nove naložbe brez podpore pogodb PNE.

(196)

V prvih letih pogodb PNE so lahko proizvajalci energije brez pogodb PNE prodajali svojo električno energijo po cenah, ki jih je nadzorovala država prek URE. 28. junija 2001 se je začelo odpravljanje tega mehanizma in ti proizvajalci energije so začeli prodajati svojo električno energijo po prostih, tržnih cenah.

(197)

Po navedbah zainteresiranih strank proizvajalcem brez pogodb PNE nobeden od teh mehanizmov (cene, ki jih nadzoruje država, ali proste tržne cene) ni omogočil kritja vseh njihovih stroškov. Ti svojo električno energijo prodajajo po ceni, ki ustreza mejnim stroškom, torej po ceni, ki zagotavlja samo kritje njihovih spremenljivih stroškov.

(198)

Zainteresirane stranke so navedle, da električna energija, ki jo proizvedejo proizvajalci brez pogodb PNE, ni tako okolju prijazna kot tista, ki jo proizvedejo upravičenci do pogodb PNE, in da naj bi zaradi tega proizvajalci brez pogodb PNE utemeljeno prejemali nižje cene za svojo električno energijo. Komisija zavrača ta argument. Prvič, ni zagotovo res, da vse elektrarne brez pogodb PNE proizvajajo „umazano“ električno energijo. Najnovejše elektrarne na Poljskem (brez pogodb PNE) proizvajajo električno energijo z uporabo najsodobnejše tehnologije. Poleg tega ni nobenega ekonomskega razloga, zaradi katerega bi imela okolju manj prijazna električna energija nižjo tržno vrednost od okolju prijaznejše električne energije. Proizvedena električna energija je v celoti zamenljiva (med obema vrstama sploh ni mogoče ugotoviti fizične razlike) in njena vrednost za odjemalca je čisto enaka (47).

(199)

Poljska borza električne energije je začela delovati leta 1999. Od leta 2001 je povprečna cena električne energije na poljski borzi električne energije stabilna in niha od 110 do 125 PLN/MWh (48). Leta 2004 se je povprečna cena na trgu gibala okrog 115 PLN/MWh; leta 2005 okrog 115–120 PLN/MWh; leta 2006 je bila precej stabilna okrog 125, v letu 2007 (do 31. julija 2007) pa je nihala med 110 in 122 PLN/MWh. Komisija je lahko s primerjavo informacij, ki jih je predložila Poljska, izračunala celotne stroške, ki so jih leta 2005 imele elektrarne, upravičene do nadomestila v skladu z Zakonom:

Preglednica 5

Ocenjeni celotni stroški proizvodnje električne energije v elektrarnah, ki so sklenila pogodbe PNE, v letu 2005

(200)

Številke v preglednici 5 kažejo, kako malo verjetno je, da bi tržne cene – torej cene, ki jih proizvajalci električne energije brez pogodb PNE zaračunajo za svojo električno energijo na trgu – zadoščale za zagotavljanje enake vrste jamstva za dobiček, kot ga zagotavljajo pogodbe PNE.

(201)

Primer poljske borze električne energije ni edini. Druge države članice so prav tako liberalizirale svoje trge električne energije in vzpostavile borze električne energije, na katerih prodajalci in kupci trgujejo z električno energijo pod tržnimi pogoji.

(202)

Komisija je v svoji preiskavi sektorja trgov električne energije v Evropi (50) podrobno proučila pogoje, ki urejajo trgovino z električno energijo na evropskih trgih na debelo. Podatki, zbrani v tej preiskavi, kažejo, da noben liberaliziran trg proizvajalcem energije ne zagotavlja jamstva za dolgoročno pokritje vseh njihovih stroškov. Pravzaprav večina poslov poteka v okviru treh let.

(203)

Trgovina z električno energijo na borzah električne energije vedno temelji na oblikovanju cene po mejnih stroških, ki zagotavlja samo kritje kratkoročnih mejnih stroškov (51). Poleg tega je trajanje pogodb na teh trgih krajše kot pri pogodbah PNE. Na primer, pogodbe, ki so trenutno najdaljše, so bile sklenjene za: štiri leta na borzi NordPool (skandinavske države), tri leta na borzi Powernext (Francija), pet let na borzi UKPX (Združeno kraljestvo) in šest let na borzi EEX (Nemčija). Na nekaterih borzah, kot je OMEL v Španiji, ni sklenjenih terminskih pogodb. Od 1. aprila 2006 tudi na poljski borzi električne energije ni bila sklenjena nobena terminska pogodba.

(204)

Na liberaliziranih trgih lahko trgovina z električno energijo poteka tudi po dvostranskih pogodbah („prek okenc“ ali na prostem trgu). Preiskava sektorja energije je pokazala, da so zaradi možnosti arbitraže med borzami električne energije in dvostranskimi pogodbami trgovinski pogoji (zlasti cena in trajanje pogodb) na prostem trgu podobni tistim, ki prevladujejo na borzah električne energije.

(205)

V pogodbah PNE se je PSE zavezal, da bo od proizvajalcev energije odkupil določeno najmanjšo količino električne energije po ceni, ki pokriva njihove celotne stroške, in sicer do leta 2007 v najkrajših pogodbah PNE in do leta 2027 v najdaljših pogodbah PNE.

(206)

To odločitev je PSE naložila poljska vlada. ELCHO v svojih pripombah navaja: „Poljski minister za trgovino in industrijo je uresničeval cilje politike zagotavljanja zanesljivosti oskrbe in izboljševanja okoljskih standardov pri proizvodnji energije prek PSE“ (52).

(207)

Samo dejstvo, da se je morala poljska vlada namesto PSE odločiti, da bodo opravljene nove naložbe, ki jim bodo koristile pogodbe PNE, jasno kaže, da je ta odločitev temeljila na merilih, ki niso razlogi tržnega vlagatelja.

(208)

Razloga, da PSE ne bi imela ekonomskega interesa za sprejetje te odločitve brez vladne intervencije, sta dva.

(209)

Prvič, PSE je kupil količino energije, za katero je že vedel, da bi lahko presegla njegove potrebe.

(210)

Z dodelitvijo pogodb PNE se je PSE zavezal, da odkupil določeno in precejšnjo količino električne energije (približno 50 % poljske proizvodnje električne energije v letu 2005 (53) in do 70 % v zadevnem obdobju).

(211)

Najprej (prvih nekaj let trajanja pogodb PNE) je bil PSE edini dobavitelj v poljskem elektroenergetskem sistemu, zato je lahko prodal vso to električno energijo svojim končnim odjemalcem. Vendar pa je bilo že od začetka jasno, da PSE kmalu ne bo več edini dobavitelj električne energije na Poljskem. Pogodbe PNE so bile podpisane med letoma 1996 in 1998, razen ene od šestih pogodb PNE s skupino PKE, ki je bila podpisana 12. aprila 1995. Takrat je bilo že jasno, da bo Poljska verjetno pristopila k Uniji med trajanjem večine pogodb PNE, če ne vseh (pristop se je dejansko uresničil pred koncem prve in 23 let pred koncem zadnje). Poljska vlada je v predpristopnem procesu decembra 1991 podpisala Evropski sporazum, ki je vzpostavil pridruženo partnerstvo med ES in Republiko Poljsko. Pozneje, leta 1994, je Poljska vložila uradno prošnjo za članstvo v EU. Pristopna pogajanja so se začela leta 1998 in končala leta 2002, ko je Evropski Svet v Kopenhagnu, ugotovil, da Poljska izpolnjuje pristopna merila.

(212)

Pravzaprav so zainteresirane stranke celo navedle, da je bil eden od ciljev pogodb PNE zagotoviti, da bi poljski proizvajalci električne energije upoštevali nekatere direktive EU o onesnaževanju zraka in zlasti direktive o emisijah iz velikih kurilnih naprav (54), kar je dodaten dokaz, da so se te stranke zavedale, da bo Poljska kmalu pristopila k Evropski uniji.

(213)

Bilo je znano, da bo pristop Poljske k Evropski uniji sprožil vključevanje v notranji trg električne energije, katerega liberalizacija se je začela s sprejetjem Direktive 96/92/ES (55). To je pomenilo odpiranje trga drugim dobaviteljem, konkurenčnim PSE, posledično pa, da PSE morda ne bo potreboval vse električne energije, predvidene v pogodbah PNE, glede na spremembe na trgu električne energije.

(214)

Načrti liberalizacije so se na Poljskem uresničili zelo hitro in prvi odjemalci so lahko odprti trg izkoristili leta 1999. Poljska borza električne energije se je odprla istega leta. Nadaljnje spremembe so se zgodile, ko je bila 26. junija 2003 sprejeta Direktiva 2003/54/ES. Ta direktiva predvideva liberalizacijo trga za vse negospodinjske odjemalce 1. julija 2004 in za vse odjemalce 1. julija 2007, s čimer se monopolni tržni delež PSE postopno zmanjša na nič.

(215)

Drugič, za PSE kot kupca – tudi za tisti del električne energije, ki jo je dejansko potreboval – ni bilo smiselno, da se zaveže, da bo elektrarnam plačal celotne stroške proizvodnje energije in že toliko časa prej določeno stopnjo dobička, čeprav je bilo že znano, da bi mu liberalizacija omogočila izbiro med različnimi tehnologijami in cenami, vključno s tistimi, ki bi jih ponujali novi udeleženci na trgu, ki uporabljajo učinkovitejše tehnologije.

(216)

Kupci imajo korist od sklepanja dolgoročnih pogodb samo, če jim te pogodbe zagotavljajo varovanje pred tveganji zaradi nihanj na trgu električne energije, zlasti pred spremembami, povezanimi z nihanji stroškov goriva. Zaradi tega bi imel kupec ekonomski interes za sklenitev dolgoročne pogodbe te vrste samo, če bi prodajalec ponudil, da bo prevzel del tveganja, povezanega z nihanji stroškov goriva, ali če bi proizvodna tehnologija zagotavljala stabilne stroške goriva kot pri hidroelektrarnah in, pod določenimi pogoji, pri jedrskih elektrarnah.

(217)

To ekonomsko logiko potrjuje dejstvo, da se zdi, da ni nobenega primera zasebnih kupcev, ki bi sklenili dolgoročne pogodbe brez državne intervencije z elektrarnami, ki uporabljajo fosilna goriva, in krili vse proizvodne stroške za tako dolgo obdobje, kot trajajo pogodbe PNE (več kot 10 let). Komisija pri preiskavi sektorja energije ni odkrila nobenega primera in nobena zainteresirana stranka, kljub nasprotnim trditvam, Komisiji ni predložila primera take pogodbe, kljub temu da nekatere pripadajo zelo velikim skupinam z dejavnostmi v več državah.

(218)

Tisti primeri, ki so jih zainteresirane stranke navedle, niso ustrezni zaradi naslednjih razlogov:

(219)

Komisija nazadnje ugotavlja, da kljub nasprotnim trditvam zainteresiranih strank ni res, da je sklenitev pogodb PNE po odprtem razpisnem postopku zadostno dejstvo, da bi se te obravnavale, kot da niso pomoč. Ti argumenti veljajo, kadar države članica kupuje blago ali storitve za lastno rabo. V zadevnem primeru je bil namen odprtega razpisnega postopka uresničiti cilje politik, kot so spodbujane tujih naložb na Poljskem, varstvo okolja in izboljšanje zanesljivosti oskrbe, ne pa nakup blaga ali storitev, ki jih potrebuje država. V takih primerih je na podlagi tega, da je bil opravljen odprti razpisni postopek, mogoče ugotoviti samo, da je bila pomoč omejena na najmanjši obseg, potreben za doseganje ciljev politik; to dejstvo pa ne zadošča za izključitev obstoja državne pomoči.

(220)

Proizvajalci energije, ki pripadajo skupinam v zasebni lasti, trdijo, da bi bila vsakršna državna pomoč v skladu s pogodbami PNE odpravljena pri privatizacijskem procesu, ker bi bila v ceni, ki bi jo plačale družbe, ki bi kupile elektrarne, upoštevana vrednost pogodb PNE.

(221)

Komisija meni, da v tem primeru ni mogoče uporabiti teh argumentov. V zadevnem primeru je privatizacija elektrarn potekala v obliki delniških poslov.

(222)

Sodišče je proučilo, kako sprememba lastništva družbe pri delniškem poslu vpliva na obstoj pomoči in prejemnika nezakonite pomoči, dodeljene družbi. Odločilo je, da se nezakonita pomoč ohrani in ostane s podjetjem, ki je izkoristilo pomoč, kljub zamenjavi njegovega lastništva (57). Prenos delnic po tržni ceni zagotavlja samo, da državne pomoči ni izkoristil tudi kupec.

(223)

V zadevnem primeru to pomeni, da sprememba lastništva elektrarn, ki so izkoristile pogodbe PNE, ni spremenila dejstva, da pogodbe PNE pomenijo državno pomoč za te elektrarne. Elektrarne so dejansko imele koristi od prednosti v okviru pogodb PNE ne glede na njihovo lastniško strukturo.

(224)

Vsi navedeni elementi gospodarske prednosti in oblikovani argumenti se nanašajo na čas pristopa Poljske k EU in so še vedno veljavni ob datumu te odločbe (v primeru pogodb PNE, ki so prenehale pred datumom te odločbe, pa do datuma, ko so prenehale).

(225)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da pogodbe PNE upravičencem zagotavljajo prednost.

(226)

Zainteresirane stranke trdijo, da je treba pogodbe PNE obravnavati kot izvajanje storitev SSGP, da se zagotovita oskrba z električno energijo in varstvo okolja. Izpolnjevale naj bi merila, določena v sodbi Altmark, kar pomeni, da ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(227)

Komisija je proučila te argumente in se z njimi ne more strinjati zaradi naslednjih razlogov:

(228)

Države članice imajo široko diskrecijsko pravico pri opredelitvi obsega storitev SSGP. Vendar pa ta široka diskrecijska pravica ne pomeni, da je mogoče kar vsako državno intervencijo, katere namen je uresničevanje politik, opredeliti kot storitve SSGP. Sodišče je na primer v sodbi Merci convenzionali porto di Genova  (58) zavrnilo uporabo člena 86(2) Pogodbe ES, ker „se ne zdi […], da je delo [v pristaniščih] splošnega gospodarskega pomena, ki bi imelo posebne značilnosti v primerjavi s splošnim gospodarskim pomenom drugih gospodarskih dejavnosti“. Komisija tudi meni, da je široka diskrecijska pravica držav članic pri opredeljevanju obsega storitev SSGP omejena na področjih, na katerih obstaja zakonodaja Skupnosti.

(229)

Zainteresirane stranke se sklicujejo na varstvo okolja kot eno od storitev SSGP, ki naj bi jih zagotavljale pogodbe PNE. Natančneje, pogodbe PNE naj bi podprle naložbe, katerih namen je bil omogočiti poljskim elektrarnam, da se prilagodijo okoljskim standardom EU.

(230)

Komisija meni, da zahteva po izpolnjevanju okoljskih standardov ne kaže nikakršnih posebnih značilnosti v primerjavi z omejitvami, naloženimi vsem družbam, ki delujejo v industrijskem sektorju. Poleg tega bi bilo to, da izpolnjevanje okoljskih standardov šteje za storitev SSGP, v neposrednem nasprotju z načelom „onesnaževalec plača“, ki je eno bistvenih načel okoljske zakonodaje Skupnosti, vključeno v primarno zakonodajo s členom 174(2) Pogodbe ES.

(231)

Komisija upošteva argument zainteresiranih strank, da je varstvo okolja navedeno kot eno možnih področjih za obveznosti iz opravljanja javnih storitev v členu 3 Direktive 96/92/ES. Vendar pa Komisija meni, da to ne izpodbija navedenega stališča. To, da je v tej direktivi navedeno, da so na področju varstva okolja lahko obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ne pomeni, da ni nobenih zahtev, kar zadeva dejansko vsebino teh obveznosti iz opravljanja javnih storitev. Te obveznosti morajo imeti predvsem posebne značilnosti v primerjavi z običajnim poslovnim okoljem družb v tem sektorju in ne smejo biti nezdružljive z načeli, na katerih temelji politika Skupnosti na področju varstva okolja (npr. načelo „onesnaževalec plača“).

(232)

Komisija ugotavlja tudi, da so štiri elektrarne, ki jih zadevajo pogodbe PNE (v krajih Turów, Pątnów, Bełchatów in Jaworzno), navedene na seznamu Svetovnega sklada za naravo, na katerem je tridesetih evropskih elektrarn, ki so največje onesnaževalke (59), zaradi česar so trditve, da opravljajo SSPG v smislu varstva okolja, še bolj relativizirane.

(233)

Zainteresirane stranke se sklicujejo tudi na zanesljivost oskrbe kot eno od SSPG, ki jo uresničujejo pogodbe PNE.

(234)

Komisija v svojih odločitvah (60) zagovarja mnenje, da je zanesljivost oskrbe lahko SSPG ob upoštevanju omejitev, določenih v členu 8(4) Direktive 96/92/ES (ki ustreza členu 11(4) Direktive 2003/54/ES), če zadevni proizvajalci uporabljajo kot gorivo domače vire primarne energije in če celotna količina energije v nobenem koledarskem letu ne preseže 15 % celotne primarne energije, potrebne za proizvodnjo energije, ki se porabi v zadevni državni članici.

(235)

V zadevnem primeru se pogodbe PNE nanašajo na količine energije, ki so precej večje od 15 % iz uvodne izjave 234. Poleg tega se ne nanašajo le na proizvajalce, ki uporabljajo kot gorivo domače vire primarne energije.

(236)

Komisija ugotavlja, da elektrarne, ki jih zadevajo pogodbe PNE, nimajo nobenih posebnih značilnosti, zaradi katerih bi bile posebno dobro prilagojene za izpolnjevanje ciljev zanesljivosti oskrbe. Dejansko so popolnoma običajne elektrarne, ki so priključene v omrežje in torej prispevajo k splošni zanesljivosti oskrbe na Poljskem tako kot vse druge elektrarne v tem sektorju.

(237)

Komisija na podlagi navedenega meni, da ni nobenega razloga, da bi se odmaknila od svoje običajne prakse na tem področju. Zato mora zavrniti trditev, da pogodbe PNE zagotavljajo storitve SSGP na področju zanesljivosti oskrbe. Vsekakor Poljska do zdaj ni opredelila nobene storitve SSGP.

(238)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da se določbe Pogodbe ES o storitvah SSGP ne uporabljajo za pogodbe PNE.

(239)

Komisija tudi ugotavlja, da pogodbe PNE ne bi izpolnile vseh meril, določenih v sodbi Altmark.

(240)

Prvič, v skladu s sodbo Altmark mora upravičeno podjetje dejansko opravljati obveznosti javnih storitev in te obveznosti morajo biti jasno opredeljene.

(241)

V zadevnem primeru domnevne obveznosti iz opravljanja javnih storitev niso jasno opredeljene. Zainteresirane stranke navajajo varstvo okolja in zanesljivost oskrbe, vendar pa sta ta cilja zelo splošna. Poleg tega je mogoče zagovarjati mnenje, da v določenem obsegu vsak proizvajalec v sektorju električne energije prispeva k uresničitvi teh ciljev. Zainteresirane stranke niso predložile nobenega dokumenta, ki bi zagotovil oprijemljivejšo opredelitev vrste storitev SSGP, za katero so bili zadolženi posamezni proizvajalci, prav tako pa tudi nobenega pravnega dokumenta, v katerem bi bile določene njihove obveznosti.

(242)

Sklicevale so se tudi na člen 1(2) poljskega energetskega zakona (61). Ta člen določa, da mora država zagotoviti stalno in neprekinjeno oskrbo z energijo končnim uporabnikom tako, da je to tehnično in ekonomsko upravičeno, ob ustreznem upoštevanju zahtev po varstvu okolja. Vendar pa ta člen Zakona ne pooblašča nobene družbe za obveznosti iz opravljanja javnih storitev. Za naloge pooblašča samo državo.

(243)

Nazadnje zainteresirane stranke trdijo, da so pogodbe PNE dokumenti, ki proizvajalce pooblaščajo za storitve SSGP. Vendar pa pogodbe PNE ne vsebujejo niti oprijemljive opredelitve storitev SSGP niti se ne sklicujejo na te obveznosti ali predpise, na podlagi katerih bi država za storitve SSGP lahko pooblastila druge subjekte.

(244)

Drugič, parametri, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti določeni vnaprej na objektiven in pregleden način, nadomestilo pa ne sme preseči zneska, ki je potreben za pokritje vseh stroškov ali dela stroškov, nastalih pri opravljanju obveznosti javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in primernega dobička za opravljanje teh obveznosti (62).

(245)

Brez jasne opredelitve storitev SSGP, ki naj bi se zagotavljale, zlasti opredelitve, na podlagi katere bi bila jasna razlika med storitvami, ki naj bi se opravljale, in običajnim poslovnim delovanjem elektrarn, je nemogoče določiti parametre za nadomestilo in/ali ugotoviti, ali nadomestilo presega znesek, potreben za kritje nastalih stroškov pri opravljanju teh obveznosti. Nemogoče je celo natančno opredeliti, kaj je nadomestilo.

(246)

Obstoj nekaterih parametrov za določanje cen za pogodbe PNE ni enakovreden obstoju natančnih parametrov za izračun nadomestila za storitve SSGP, saj cena ni enaka nadomestilu. Poleg tega to, da cena krije samo stroške proizvodnje električne energije plus določeno stopnjo dobička, ne pomeni, da ne vključuje nikakršnega presežnega nadomestila, saj so velik del stroškov proizvodnje električne energije lahko običajni stroški, ki jih krijejo vsi proizvajalci električne energije, v nasprotju s presežnimi stroški, povezanimi s storitvami SSGP.

(247)

Tretjič, kadar družba, ki naj bi opravljala obveznosti javnih storitev, ni izbrana s postopkom javnih naročil, je treba raven potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo značilno dobro upravljano podjetje z ustreznimi proizvodnimi sredstvi za zadovoljevanje obveznosti iz opravljanja javnih storitev pri izpolnjevanju teh obveznosti, ob upoštevanju s tem povezanih prihodkov in primernega dobička za opravljanje teh obveznosti.

(248)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi bilo treba ta merila obravnavati kot samodejno izpolnjena, ker je bil za dodelitev pogodb PNE opravljen nediskriminacijski in pregleden razpisni postopek. Vendar pa Komisija ugotavlja, da je bilo v razpisnem postopku uporabljenih več meril, ne samo cena ali merila, povezana z navedenimi cilji politik (varstvo okolja, zanesljivost oskrbe). Komisija meni, da na podlagi uporabe teh drugih meril, ki niso povezana s ceno ali navedenimi cilji politik, ni mogoče samodejno sklepati, da je raven nadomestila ustrezna. Poleg tega je iz dejstva, da je bilo za ocenjevanje ponudb uporabljenih več različnih meril in da ni bil opredeljen oprijemljiv cilj za storitve SSGP, tudi razvidno, kako težko je oceniti celo, ali se domnevne storitve SSGP dejansko izvajajo. Na primer, mešanje cenovnih in okoljskih meril bi lahko imelo za posledico, da bi imel pri izbiri nek ponudnik, ki bi predlagal, da bo proizvajal električno energijo po zelo nizki ceni, vendar ob slabšem varstvu okolja, prednost pred drugim, ki bi predlagal, da bo proizvajal okolju prijaznejšo električno energijo, a po višji ceni. Zaradi tega je mogoče podvomiti, ali proizvajalci sploh opravljajo storitve SSGP, vsekakor pa to otežuje ugotavljanje obsega opravljenih storitev SSGP.

(249)

Poleg tega niti poljski organi niti zainteresirane stranke niso predložili analize stroškov zadevnih proizvajalcev, ki bi podprla trditev, da se ujemajo s stroški, ki jih nosi značilno podjetje. Dejansko izračuni, ki jih je predložila Poljska v skladu z Zakonom za izračun nadomestila za posamezne proizvajalce energije, kažejo, da so njihovi stroški bistveno višji od stroškov, ki jih nosi značilen nov tekmec na trgu na Poljskem.

(250)

Komisija nazadnje ugotavlja, da pri pogodbi PNE z EC Kraków ni bil organiziran razpisni postopek.

(251)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi se člen 86(2) Pogodbe ES lahko uporabljal za pogodbe PNE, tudi če ne izpolnjujejo meril sodbe Altmark.

(252)

Komisija meni, da navedeni preudarki vodijo do sklepa, da člena 86(2) ni mogoče uporabiti za pogodbe PNE.

(253)

Predvsem se lahko člen 86(2) uporablja samo za družbe, ki so pristojne za zagotavljanje dejanskih storitev SSGP, kar pa v tem primeru ne drži, kot je dokazano v uvodnih izjavah od 228 do 238. Za storitve SSGP, če obstajajo, morajo biti pristojne določene družbe, kar pa v tem primeru ne drži, kot je dokazano v uvodnih izjavah od 240 do 243. Nazadnje, nadomestilo za zagotavljanje storitev SSGP mora biti sorazmerno z nastalimi stroški; povedano drugače, mora biti mogoče opraviti oceno obsega storitev SSGP, da bi lahko izračunali s tem povezane stroške. To v tem primeru ni mogoče, kot je dokazano v uvodnih izjavah 245 in 246.

(254)

Pogodbe PNE so očitno selektivne, saj so bile sklenjene z omejenim številom družb. Ob podpisu teh pogodb so v sektorju električne energije obstajale druge družbe, ki niso imele koristi od pogodb PNE.

(255)

Sklicevanje zainteresiranih strank na nujnost opredelitve upoštevanih trgov ni pravilno. Koncept selektivnosti vključuje ukrepe, ki koristijo celotnemu sektorju, tudi kadar koristijo vsem družbam v tem sektorju (kar v tem primeru ne drži, saj nekatere družbe v tem sektorju niso imele koristi od pogodb PNE).

(256)

V zvezi s sklicevanjem na sodbo Van der Kooy Komisija opozarja, da Sodišče v tej sodbi ni presojalo selektivnosti ukrepa pomoči. Ocena, na katero se v pripombah sklicujejo zainteresirane stranke, zadeva obstoj prednosti, vendar pa ni mogoče ugotoviti, ali je Sodišče menilo oziroma ali bi menilo, da ukrep ne izpolnjuje merila selektivnosti.

(257)

Nazadnje, Komisija v odgovor na trditev zainteresiranih strank, da bi bilo treba merilo selektivnosti nadomestiti z načelom tržnega vlagatelja, ugotavlja, da je načelo tržnega vlagatelja preizkus, s katerim se preverja obstoj prednosti in ne selektivnost.

(258)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi Komisija morala proučiti, ali so pogodbe PNE izkrivljale konkurenco ali vplivale ne trgovino med državami članicami v obdobju, ko so bile sklenjene. Kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija meni, da to, ali so pogodbe PNE pomenile državno pomoč, ko so bile sklenjene, ne vpliva na izid tega postopka. Poljska je pred pristopom k EU zgodaj odprla svoj trg: prvi odjemalci so dobili pravico do zamenjave dobavitelja električne energije leta 1999 in tega leta se je odprla tudi poljska borza električne energije. Poljska se je 1. maja 2004 priključila liberaliziranemu notranjemu trgu. Dolgoročne pogodbe s PSE v državni lasti, vključno z jamstvom za nakup električne energije, ki ga je izdala ta družba, po ceni, ki krije stroške elektrarne in še določeno stopnjo dobička, lahko izkrivljajo konkurenco.

(259)

Ukrepi, ki dajejo prednost družbam v sektorju energije v eni državi članici, lahko ovirajo možnosti družb iz drugih držav članic za izvoz električne energije v to državo članico ali dajejo prednost izvozu električne energije v drugo skupino držav članic. To drži zlasti za Poljsko, ki ima osrednjo lego v Evropi in je povezana ali se zlahka poveže z več sedanjimi in prihodnjimi državami članicami.

(260)

Trg električne energije na Poljskem (poljska borza električne energije) se je odprl leta 1999; tega leta se je PSE pridružil UCTE (63).

(261)

Očitno je, da je ob podpisu pogodb PNE potekalo trgovanje z električno energijo med Poljsko in sosednjimi državami. Prenosne zmogljivosti povezovalnih vodov niso bile velike (2 000 MW po trditvah zainteresiranih strank), vendar pa so bile v celoti uporabljene, večinoma za izvoz.

(262)

Poljska je leta 2005 izvozila 14,3 TWh električne energije in uvozila 3,1 TWh, raven domače porabe pa je bila 144,8 TWh (64); vendar pa je večina trgovine potekala s Češko, Nemčijo in Slovaško (povezovalni vodi z Ukrajino in Belorusijo imajo zelo majhne zmogljivosti ali pa niso uporabni).

(263)

Iz navedenega sledi, da bi pogodbe PNE lahko izkrivljale konkurenco že pred pristopom Poljske k EU. Vendar pa je lahko merilo glede vpliva na trgovino med državami članicami po definiciji izpolnjeno samo po pristopu. Ker sta se pristop in liberalizacija energetskega sektorja na Poljskem zgodila istočasno (1. maja 2004), Komisija ugotavlja, da bi prednosti, ki izhajajo iz pogodb PNE najpozneje od dne, ko je Poljska pristopila k EU, lahko izkrivljale konkurenco in vplivale na trgovino med državami članicami, ta možnost pa se ohranja v celotnem obdobju trajanja pogodb PNE.

(264)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da pogodbe PNE pomenijo državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(265)

V skladu s poglavjem 3 Priloge IV k Pristopni pogodbi je Komisija pristojna za preverjanje ukrepov (individualnih ukrepov pomoči in programov pomoči), ki so začeli veljati pred pristopom in se po tem datumu še vedno uporabljajo ter pomenijo državno pomoč.

(266)

Prvič, ker so bile pogodbe PNE podpisane med letoma 1994 in 1998, torej pred pristopom Poljske k Evropski uniji, izpolnjujejo pogoj, da so začele veljati pred pristopom. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je ta odločba povezana samo s tistimi pogodbe PNE, ki so veljale na dan pristopa Poljske k EU (1. maj 2004). Ne vključuje tistih pogodb PNE, ki so prenehale pred tem datumom.

(267)

Drugič, pogodbe PNE se uporabljajo po pristopu. Iztečejo se med letoma 2006 in 2027 – torej po pristopu. Natančna izpostavljenost države zaradi pogodb PNE na dan pristopa ni bila znana.

(268)

Glede na to Komisija na splošno meni, da se naslednji ukrepi pomoči uporabljajo po pristopu in pomenijo novo pomoč (65):

(269)

Pogodbe PNE so se uporabljale kot jamstvo za sposobnost preživetja elektrarn. Vendar pa niso klasična oblika jamstva: pogodbe PNE omogočajo dolgoročen donos naložb in donosnost z zagotovljenim odkupom energije po zajamčeni (čeprav spremenljivi) ceni v zajamčenem obdobju ne glede na tržne razmere.

(270)

Finančna izpostavljenost države v okviru pogodb PNE ni bila omejena na najvišji dovoljeni znesek pred pristopom in tudi pomoč proizvajalcem energije ni bila dokončno in brezpogojno dodeljena v določenem znesku pred pristopom.

(271)

Nasprotno, gospodarska izpostavljenost države v okviru pogodb PNE je odvisna od parametrov, katerih prihodnji razvoj ob pristopu ni bil znan. Poleg tega so pogodbe PNE proizvajalcem zagotavljale zaščito pred nihanji stroškov, ki niso bili povezani s poslovanjem ali dogodki pred pristopom, ampak so se nanašali na prihodnji razvoj in so bili torej neznani pred datumom pristopa.

(272)

Dejstvo, da izpostavljenost države v okviru pogodb PNE ob pristopu ni bila znana in da je država ostala zavezana tudi po pristopu, dokazujejo zlasti naslednje okoliščine.

(273)

Prvič, cene energije, po katerih proizvajalci prodajajo električno energijo PSE, niso bile določene v posameznih pogodbah PNE. Cene so rezultat izračunov, opravljenih na podlagi formule, ki je sestavljena iz vrste parametrov, ki nepredvidljivo nihajo.

(274)

Na primer, te formule vključujejo parametre, kot so indeksi cen življenjskih potrebščin na Poljskem ali v ZDA, cene nafte ali premoga na svetovnih trgih, povprečne plače na Poljskem ali devizni tečaj USD/PLN. Nihanja vseh teh parametrov očitno niso odvisna samo od dogodkov, ki so se zgodili pred pristopom. Izračuni cen, včasih pa same formule, se nenehno spreminjajo zaradi niza prilog k pogodbam PNE, ki se v nekaterih primerih sprejemajo vsako leto ali še pogosteje.

(275)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da obstoj formule za določanje cen ne pomeni zadostne omejitve gospodarske izpostavljenosti države. Že samo zaradi številnih spreminjajočih se parametrov v formuli je nemogoče dovolj natančno določiti možno raven izpostavljenosti države.

(276)

Poleg tega pogodbe PNE, v nasprotju s klasičnimi jamstvi, krijejo stroške poslovanja upravičencev. Zagotavljajo stalen odkup zajamčene količine električne energije, ki ga opravlja PSE, in trajno izplačilo spremenljivih ali stalnih stroškov poslovanja na podlagi navedenih formul za cene.

(277)

Komisija je upoštevala tudi dejstvo, da glede na precejšnje število parametrov, ki sestavljajo formule, ni mogoče izključiti tega, da bi prejemnik pomoči lahko sam vplival na končno ceno (z nekaterimi elementi stroškov poslovanja, npr. plačami delavcev in vodilnih delavcev).

(278)

Dodatni argument pa je, da je finančna izpostavljenost PSE v okviru pogodb PNE zelo odvisna od povpraševanja. Enakovredna je razliki med nakupno ceno v skladu s pogodbami PNE in prihodkom, ki ga PSE lahko ustvari s prodajo električne energije končnim odjemalcem. Cene, po kateri PSE prodaja električno energijo končnim odjemalcem, ni mogoče predvideti. Ceno električne energije, ki se prodaja na monopolnem trgu, vsako leto določi država, medtem ko na prostem trgu cene nepredvidljivo nihajo. To povečuje nepredvidljivost gospodarske izpostavljenosti države v okviru pogodb PNE. Mogoče je celo, da bo obvezni nakup določene najmanjše količine energije, kot je predviden v pogodbah PNE, presegal dejanske potrebe PSE, zlasti ko bo leta 2007 končana liberalizacija trga energije. Presežek električne energije lahko povzroči še višje neznane stroške in dodatno poveča nepredvidljivost izpostavljenosti države v okviru pogodb PNE.

(279)

Zato izplačila PSE proizvajalcem energije po pristopu niso samo črpanje delnih zneskov v okviru celotne fiksne omejitve, določene pred pristopom. Poleg tega so bile pogodbe PNE od dneva podpisa prvotnih pogodb večkrat spremenjene s poznejšimi prilogami.

(280)

Komisija ugotavlja, da je treba – v ustreznih primerih – pri pripravi ocene združljivosti ukrepa s skupnim trgom ustrezno upoštevati pomoč, ki je bila dodeljena pred pristopom države članice k Evropski uniji in se uporablja tudi po pristopu.

(281)

V skladu z navedenimi določbami Pristopne pogodbe vsi ukrepi, ki so začeli veljati pred pristopom ter se po tem datumu še vedno uporabljajo in pomenijo državno pomoč in se ne uvrščajo v eno od spodaj navedenih kategorij, od pristopa štejejo za novo pomoč v smislu člena 88(3) Pogodbe ES.

(282)

Tri kategorije obstoječe pomoči iz Pristopne pogodbe sestavljajo:

(283)

Ker posamezne pogodbe PNE ne spadajo v nobeno od kategorij obstoječe pomoči, naštetih v Pogodbi, pomenijo novo pomoč od dneva pristopa.

(284)

Komisija ugotavlja, da je ta razvrstitev skladna tudi z zadnjim stavkom člena 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999. Ta člen določa, da se ukrepi, kadar postanejo pomoč po liberalizaciji v skladu z zakonodajo Skupnosti (v tem primeru liberalizaciji trga energije v skladu z Direktivo 96/92/ES, ki je na Poljskem začela veljati ob pristopu Poljske k Evropski uniji), ne obravnavajo kot obstoječa pomoč po datumu, določenem za liberalizacijo, torej se obravnavajo kot nova pomoč.

(285)

V zvezi s pripombami zainteresiranih strank iz uvodne izjave 71 Komisija pripominja, da obravnava pogodbe PNE kot program pomoči na podlagi razlogov, navedenih v uvodni izjavi 31. Upošteva tudi to, da je odločitev države, da ponudi vlagateljem pogodbe PNE, ki jim zagotavljajo sposobnost preživetja, dokler so veljavne, skupni imenovalec vseh pogodb PNE.

(286)

Zainteresirane stranke trdijo, da pogodbe PNE ob sklenitvi niso bile državna pomoč in jih zato ni mogoče obravnavati kot novo pomoč. Sklicujejo se na sodbo Alzetta Mauro  (67) in trdijo, da je treba pomoč, ki je bila dodeljena na nekem trgu, najprej zaprtem za konkurenco, pred njegovo liberalizacijo, od datuma liberalizacije obravnavati kot obstoječo pomoč. Ne glede na to se navedeni člen 1(b)(v) Uredbe (ES) št. 659/1999 nanaša na programe pomoči in individualne ukrepe pomoči.

(287)

Komisija zavrača ta argument. Dokazano je, da so bila ob dnevu pristopa Poljske k EU izpolnjena vsa merila, ki urejajo obstoj državne pomoči. Predvsem je dokazano, da je v tem obdobju potekala trgovina z električno energijo med Poljsko in sosednjimi državami ter da poljska borza električne energije deluje od leta 1999. Vsekakor ni bilo dvoma, da se bo Poljska takoj ob pristopu pridružila sektorju, ki je že bil odprt za konkurenco. Komisija meni, da je bil namen določb o državni pomoči v Pristopni pogodbi prav zagotoviti pregled ukrepov, ki bi lahko izkrivljali konkurenco med državami članicami. V nasprotju s pristopnimi pogodbami pred 1. majem 2004 je Pristopna pogodba, ki so jo podpisale Poljska in devet drugih držav, oblikovana tako, da omejuje ukrepe, za katere velja, da so obstoječa pomoč, na tri zgoraj opisane posebne primere. Sodba Alzetta Mauro ne zadeva ukrepa, na katerega se nanaša Pristopna pogodba, in je zato v zvezi s tem ni mogoče šteti za veljavno za pogodbe PNE, ki se ocenjujejo. Komisija končno tudi meni, da sodba Alzetta Mauro zadeva dejanske razmere, kot so opisane v odločbi Komisije, sprejeti pred začetkom veljavnosti Uredbe (ES) št. 659/1999.

(288)

Komisija zato na podlagi Pristopne pogodbe sklepa, da pogodbe PNE pomenijo novo pomoč.

(289)

Ker pogodbe PNE Komisiji niso bile priglašene v skladu s pravili postopka za državno pomoč, Komisija meni, da pomenijo nezakonito pomoč.

(290)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi morala Komisija analizirati pogodbe PNE v skladu z začasnim mehanizmom Pristopne pogodbe skupaj s primerom državne pomoči PL 1/03 (68).

(291)

Komisija zavrača to trditev.

(292)

Pooblastila Komisije so bila v skladu z začasnim mehanizmom Pristopne pogodbe omejena na to, da podpre ali zavrne odločitve, ki so jih sprejeli organi za konkurenco v državah pristopnicah, v zvezi z že veljavnimi ukrepi, ki se uporabljajo tudi po pristopu. Zadeva PL 1/03 je zadevala odločitev poljskega organa za konkurenco o osnutku zakona o državnem nadomestilu za prenehanje pogodb PNE. Ni vključevala pomoči znotraj samih pogodb PNE in poljski organi niso priglasili pogodb PNE v skladu z začasnim postopkom; tudi zadevna odločitev Urada za varstvo konkurence in potrošnikov ni obsegala posameznih pogodb PNE. Komisija ni imela pooblastil za sprejemanje enostranskih odločitev o razširitvi obsega zadeve na podlagi začasnega postopka.

(293)

Poleg tega to v tem primeru ne bi bilo mogoče, tudi če bi Komisija imela pooblastila za enostransko razširitev obsega zadeve, ker je zakon, ki je bil v presoji v skladu z začasnim postopkom, predvideval obvezno prenehanje vseh pogodb PNE pred pristopom Poljske k EU. Ker bi Komisija pri presoji lahko obravnavala samo vprašanja državne pomoči, ki se uporablja tudi po pristopu, pogodb PNE ne bi bilo mogoče vključiti v obseg te presoje.

(294)

Komisija v zvezi z drugimi dvostranskimi pogodbami ali energetsko listino ugotavlja, da ne prepovedujejo prenehanja takih pogodb, ampak priporočajo ustrezno nadomestilo, ki ne spremeni tega, da so pogodbe PNE državna pomoč. Namen teh pogodb je zagotoviti ravnovesje med cilji liberalizacije in obveznostjo ohranitve naložb. Komisija o pripombah zainteresiranih strank o odvzemu pravic meni, da bi bile pogodbe PNE, če bi pomenile nezakonito in nezdružljivo državno pomoč, nezakonite. Skladno s tem prenehanja teh pogodb ni mogoče obravnavati kot odvzem pravic. Če tako prenehanje šteje za odvzem pravic, Komisija meni, da se nadomestilo lahko dodeli in da bodo pogoji, določeni v metodologiji, zagotovili pošteno konkurenco.

(295)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa splošno prepoved državne pomoči znotraj Skupnosti.

(296)

Člena 87(2) in 87(3) Pogodbe ES določata izjeme od splošnega pravila, da je taka pomoč nezdružljiva s skupnim trgom, kot določa člen 87(1).

(297)

Izjeme pri členu 87(2) Pogodbe ES se v tem primeru ne uporabljajo, ker ta ukrep nima socialnega značaja, ni bil dodeljen posameznim potrošnikom, ni bil namenjen povrnitvi škode zaradi naravnih nesreč ali izjemnih dogodkov in ni bil dodeljen gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev te države.

(298)

Dodatne izjeme so določene v členu 87(3) Pogodbe ES.

(299)

Člen 87(3)(a) določa, da se „pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika,“ lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom. Večina Poljske, če ne vsa, lahko šteje za tako območje.

(300)

Komisija je sprejela smernice za ocenjevanje take pomoči. Ko je Poljska pristopila k EU, so veljale smernice o državni regionalni pomoči (69) („regionalne smernice“). Te smernice so urejale tudi oceno regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(c) Pogodbe ES.

(301)

V skladu z regionalnimi smernicami je bila lahko državna pomoč načeloma dovoljena samo za stroške naložb. Pomoč za tekoče poslovanje je bila običajno prepovedana (točka 4.15 regionalnih smernic), vendar pa je bila lahko v posebnih regijah izjemoma dovoljena, če je bila časovno omejena in se je postopoma zmanjševala (70).

(302)

Te pomoči ni mogoče šteti za pomoč za naložbe. Pomoč za naložbe je opredeljena z uporabo seznama možnih upravičenih stroškov, navedenih v točkah 4.5 in 4.6. regionalnih smernic. Plačila v skladu s pogodbami PNE očitno krijejo tudi druge stroške. Najočitnejši primer je to, da pogodbe PNE zagotavljajo stroške goriva, povezane z delovanjem elektrarn. Pogodbe PNE krijejo tudi stroške za zaposlene. Jasno je, da ti stroški niso upravičeni do pomoči za naložbe. Nasprotno, ustrezajo tekočim odhodkom izvajalca dejavnosti in jih je zato treba vključiti v stroške poslovanja, kot je določeno v točki 4.15 regionalnih smernic.

(303)

Pomoč, dodeljena v okviru pogodb PNE, ni pogojena s primernim časovnim okvirom. Pogodbe PNE so sklenjene za zelo dolgo obdobja, ki so približno taka kot pričakovana življenjska doba značilne elektrarne. Poleg tega pogodbe PNE ne vključujejo nikakršnih določb za postopno zmanjševanje zneska pomoči. Zajamčene količine odkupljene električne energije se postopno ne zmanjšujejo, cene pa so indeksirane, kar pomeni, da se prej zvišujejo kot znižujejo. Prav tako se sčasoma ne zmanjšujeta jamstvo za dobiček in njegov obseg.

(304)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da pomoč ni upravičena do odstopanja, določenega v členu 87(3)(a) Pogodbe ES.

(305)

Člen 87(3)(b) Pogodbe ES določa, da se „pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice“ lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom.

(306)

Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč ni zasnovana za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa.

(307)

Komisija tudi ni odkrila nobenega dokaza, da je zasnovana za odpravljanje resne motnje v poljskem gospodarstvu. Komisija priznava, da je električna energija pomemben proizvod za gospodarstvo vsake države članice in da je bilo treba na Poljskem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ta sektor posodobiti.

(308)

Vendar pa Komisija meni, da se pojem „resna motnja v gospodarstvu države članice“ nanaša na veliko resnejše primere. Samo sklicevanje na možne posledice za gospodarstvo države članice, ki ga uveljavljajo zainteresirane stranke, ne zadošča, da bi navedene določbe Pogodbe lahko štele za veljavne za nek ukrep. Potrebna bi bila najmanj natančnejši opis in analiza verjetnosti za pojav take motnje ter razsežnosti njenih posledic.

(309)

Komisija nazadnje ugotavlja, da ta koncept deloma vključuje nujnost, kar pa ni združljivo z razpisom in pogajanji v zvezi s pogodbami PNE, za katere je potrebnega veliko časa.

(310)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da pomoč ni upravičena do odstopanja iz člena 87(3)(b) Pogodbe ES.

(311)

Člen 87(3)(d) Pogodbe ES določa, da se pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine lahko razglasi za združljivo s Pogodbo ES, kadar taka pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Skupnosti v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi. Ta člen se očitno ne uporablja za pogodbe PNE.

(312)

Člen 87(3)(c) Pogodbe ES določa, da se lahko odobri državna pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je pripravila več smernic in sporočil, ki pojasnjujejo, kako bo uporabljala odstopanje, ki ga vsebuje ta člen.

(313)

Zainteresirane stranke se sklicujejo na uporabo regionalnih smernic in okoljskih smernic.

(314)

V uvodnih izjavah od 300 do 304 so navedeni razlogi, zaradi katerih pomoči ni mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom na podlagi regionalnih smernic (71).

(315)

Komisija ugotavlja, da okoljske smernice, tako kot regionalne smernice, dovoljujejo predvsem pomoč za naložbe. Pomoč za tekoče poslovanje je omejena na posebne cilje. Prvi je pomoč za ravnanje z odpadki in za varčevanje z energijo (oddelek E.3.1), katere trajanje je omejeno na največ 5 let. Drugi je pomoč v obliki zmanjšanja davkov ali davčnih oprostitev (oddelek E.3.2). Tretji je pomoč za obnovljive vire energije (oddelek E.3.3). V tem primeru se očitno ne uporablja nobena od teh določb.

(316)

Četrta, zadnja vrsta pomoči za tekoče poslovanje, ki se lahko odobri, je pomoč za kombinirano proizvodnjo električne energije in toplote (oddelek E.3.4). Nekateri zadevni proizvajalci proizvajajo toploto in električno energijo. Vendar pa Poljska in zadevni proizvajalci niso dokazali, da te elektrarne v celoti izpolnjujejo merila učinkovitosti, določena v okoljskih smernicah. Poljska je Komisiji dejansko predložila podatke, ki kažejo, da je samo omejen del proizvodnje mogoče obravnavati, kot da izpolnjuje ta merila učinkovitosti. Po mnenju Komisije to pomeni, da na podlagi teh določb ni mogoče odobriti pomoči, ki obsega vso proizvodnjo zadevnih subjektov.

(317)

Od dokumentov, navedenih v uvodni izjavi 312, bi se v tem primeru lahko uporabljala samo metodologija za nasedle stroške. Metodologija za nasedle stroške zadeva pomoč, dodeljeno prvotnim družbam, ki so zgradile elektrarne pred liberalizacijo sektorja električne energije in imajo morda težave z njihovim upravljanjem na liberaliziranem trgu.

(318)

Komisija je v odločitvi o sprožitvi postopka izrazila več pomislekov o možnosti, da bi se pogodbe PNE odobrile na podlagi metodologije za nasedle stroške.

(319)

Eden od teh pomislekov izhaja iz dejstva, da metodologija za nasedle stroške kaže, da ima Komisija nadvse resne dvome o pomoči, namenjeni zaščiti vseh ali dela prihodkov, ki izhajajo iz obdobja pred začetkom veljavnosti Direktive 96/92/ES, brez strogega upoštevanja upravičenih nasedlih stroškov, ki bi lahko bili posledica uvedbe konkurence (72).

(320)

Pogodbe PNE so bile zasnovane prav za zaščito večine prihodkov iz obdobja pred začetkom veljavnosti Direktive 96/92/ES, ki so jih pridobili zadevni proizvajalci energije in elektrarne. Poleg tega so bile povezane z elektrarnami z zelo pomembnim tržnim deležem in bile sklenjene za zelo dolgo obdobje, ki precej presega čas, potreben za primeren prehod na trg.

(321)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da so pogodbe PNE nezdružljive z merili, določenimi v metodologiji za nasedle stroške. So v nasprotju z njenimi osnovnimi načeli, ki so bila zasnovana za omogočanje postopnega in dejanskega prehoda na trg.

(322)

Zainteresirane stranke trdijo, da bi lahko bile pogodbe PNE odobrene neposredno na podlagi člena 87(3)(c) Pogodbe ES. Navedle so, da so pogodbe PNE omogočile razvoj poljskega energetskega sektorja s privabljanjem tujih naložb v sodobne, okolju prijazne zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Pogodbe PNE so bile tako namenjene „pospeševanju razvoja določenih gospodarskih dejavnosti“.

(323)

Komisija ugotavlja, da sta navedena cilja politik, torej privabljanje naložb in spodbujanje okolju prijaznih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije, popolnoma enaka ciljema politik iz regionalnih smernic in okoljskih smernic. Komisija je proučila pogodbe PNE ob upoštevanju teh dveh nizov smernic in ugotovila, da niso združljive s temi pravili. Komisija meni, da so možnosti sklicevanja na člen 87(3)(c) za odobritev pogodb PNE izčrpane.

(324)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da so pogodbe PNE nezdružljive s skupnim trgom.

(325)

PSE je prekinil pogodbo PNE z družbo Żarnowiecka Elektrownia Gazowa Sp. z o. o. 17. maja 2006 pred napredno stopnjo gradbenih del na elektrarni (73). Ker elektrarna v tem obdobju ni delovala, ni imela koristi od pogodbe PNE. Zato torej ni imela koristi od nikakršne državne pomoči.

(326)

Komisija zato meni, da ta pogodba PNE družbi Żarnowiecka Elektrownia Gazowa Sp. z o. o. ni zagotovila nikakršne pomoči.

(327)

Komisija je analizirala štiri kumulativna merila za obstoj državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(328)

Komisija je opravila analizo, da bi ugotovila vir sredstev, ki naj bi se uporabil za plačila, predvidena v Zakonu. Ugotovila je, da bi bila ta sredstva prihodek iz davku podobne dajatve, uvedene na podlagi istega zakona.

(329)

Dajatev se zaračuna vsem odjemalcem (člen 8 Zakona), njen znesek pa je odvisen od velikosti in lastnosti njihovega priključka v omrežje (člena 10 in 11 Zakona). Znesek dajatve določi URE (člen 12 Zakona). Prihodki od dajatve, ki jih poberejo dobavitelji, se vplačajo na račun na ime družbe Zarządca Rozliczeń S. A. To je družba s posebnim namenom v celoti v lasti in pod nadzorom države, ustanovljena v skladu s poglavjem 7 Zakona. Družba Zarządca Rozliczeń S. A. ta sredstva pod upravnim nadzorom URE uporabi za izplačila upravičenim proizvajalcem v skladu s poglavjem 4 Zakona.

(330)

Komisija je proučila značilnosti te dajatve ob upoštevanju svoje prakse odločanja (74) in sodne prakse Sodišča (75). Sprejela je naslednje ugotovitve.

(331)

Prvič, dajatev je obvezni prispevek, ki ga država naloži vsem odjemalcem.

(332)

Drugič, prihodki od dajatve se vplačajo na račun na ime družbe Zarządca Rozliczeń S. A. Štiri od sedmih članov nadzornega sveta družbe Zarządca Rozliczeń S. A., vključno s predsednikom, imenujejo ministri, dva imenujeta predsednika javnih organov (URE in Urad za varstvo konkurence in potrošnikov), enega pa generalna skupščina delničarjev, torej PSE. Komisija ugotavlja, da je družba Zarządca Rozliczeń S. A. popolnoma pod državnim nadzorom. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da družba Zarządca Rozliczeń S. A. deluje pod pokroviteljstvom URE, ki je državni organ. Prihodke od dajatve torej upravlja organ, ki je popolnoma pod državnim nadzorom.

(333)

Tretjič, družba Zarządca Rozliczeń zbrana sredstva uporabi za izplačila v korist določenih proizvajalcev v skladu z določbami, ki jih je v Zakonu sprejela država. V skladu z zakonom družba Zarządca Rozliczeń S. A. proizvajalcem energije izplača sredstva za kritje nasedlih stroškov v obliki predplačil za take stroške za določeno leto in v obliki letnih prilagoditev.

(334)

Komisija na podlagi teh treh ugotovitev sklepa, da so prihodki od dajatve državna sredstva.

(335)

Zakon predvideva izplačila elektrarnam, ki se odločijo za uporabo njegovega mehanizma. Te elektrarne bodo prejela izplačila v zameno za prekinitev svojih pogodb PNE s PSE.

(336)

Izplačila v skladu z Zakonom upravičenim elektrarnam omogočajo zmanjšanje obremenitve zaradi nastalih stroškov. Formula za izračun teh izplačil določa predvsem, da država pokrije izgube, povezane z nekaterimi vrstami stroškov, plus stroške amortizacije in goriva, če prihodek s trga ne zadošča za to, pod določenimi pogoji, ki bi bili verjetno izpolnjeni v običajnih gospodarskih okoliščinah. To pomeni, da državna izplačila krijejo stroške, ki jih v običajnih tržnih pogojih po navadi nosijo proizvajalci. Ta izplačila torej pomenijo gospodarsko prednost.

(337)

Zainteresirane stranke trdijo, da izplačila ne pomenijo prednosti, ker so samo primerno nadomestilo za prenehanje pogodb PNE. Ta argument temelji na premisi, da same pogodbe PNE ne pomenijo gospodarske prednosti, kar pa v tem primeru ne drži, kot je pojasnjeno v točki 7.1.1.

(338)

Ker so upravičenci v skladu z Zakonom iste elektrarne, ki imajo koristi od pogodb PNE, veljajo isti argumenti, kot so navedeni v uvodnih izjavah od 254 do 257.

(339)

Zakon zagotavlja prednost številnim družbam, ki delujejo na trgu proizvodnje električne energije. Ta trg je v EU liberaliziran. Ukrepi, ki dajejo prednost družbam v sektorju energije v eni državi članici, lahko ovirajo možnosti družb iz drugih držav članic za izvoz električne energije v to državo članico ali dajejo prednost izvozu električne energije v drugo skupino držav članic. To drži zlasti za Poljsko, ki ima osrednjo lego v Evropi in je povezana ali se zlahka poveže z več državami članicami.

(340)

Konkurenčna prednost, ki izhaja iz Zakona, bi lahko izkrivljala konkurenco in vplivala na trgovino med državami članicami.

(341)

Na podlagi navedenega Komisija meni, da sistem nadomestil, ki ga predvideva Zakon, pomeni državno pomoč.

(342)

Zakon je začel veljati 4. avgusta 2007. Komisija meni, da v skladu s členom 6(1) Zakona proizvajalci energije, ki se odločijo, da bodo izkoristili ta program, prejmejo sredstva za pokritje nasedlih stroškov šele po sklenitvi sporazuma o prenehanju. Poleg tega se skladno s členom 22(4) Zakona prvi obrok predplačila za pokritje nasedlih stroškov upravičenim proizvajalcem energije izplača do petega dne v mesecu po izteku 120-dnevnega obdobja, ki se začne na dan, ko na podlagi sporazumov o prenehanju pogodb PNE predčasno prenehajo. Glede na navedeno datuma začetka veljavnosti Zakona ni mogoče šteti za datum, na katerega je pomoč dodeljena proizvajalcem energije, torej datum, na katerega je bila upravičencu pravno zavezujoče odobrena pomoč. Komisija se zato ne strinja, da začetek veljavnosti Zakona pred sprejetjem te odločbe pomeni neizpolnjevanje obveznosti iz člena 88(3) Pogodbe ES.

(343)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa splošno prepoved državne pomoči znotraj Skupnosti.

(344)

Člen 87(3)(c) določa, da se lahko odobri državna pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih sektorjev, kadar taka pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. Komisija je pripravila več smernic in sporočil, ki pojasnjujejo, kako bo uporabljala odstopanje, ki ga vsebuje ta člen.

(345)

Metodologija za nasedle stroške je zasnovana za analiziranje pomoči, dodeljene prvotnim družbam v elektroenergetskem sektorju v okoliščinah, v katerih nekatere odločitve, ki so jih te prvotne družbe sprejele pred liberalizacijo, po liberalizaciji niso več poslovno upravičene.

(346)

V prvem odstavku oddelka 3 metodologije za nasedle stroške je pojasnjeno, da se nasedli stroški „v praksi lahko pojavljajo v različnih oblikah: dolgoročne kupoprodajne pogodbe, naložbe, izvedene z implicitnim ali eksplicitnim jamstvom prodaje, naložbe zunaj področja običajne dejavnosti itd.“. V zadevnem primeru je pomoč namenjena naložbam za posodobitev ali razširitev elektrarn s pogodbami PNE kot eksplicitnim jamstvom prodaje. Nanaša se tudi na posledice dolgoročnih kupoprodajnih pogodb za plin, ki so jih sklenile plinske elektrarne. Komisija zato meni, da pomoč spada v okvir metodologije za nasedle stroške. Skladno s tem je pomoč proučila na podlagi te metodologije.

(347)

Metodologija za nasedle stroške predvideva dvostopenjsko oceno pomoči, namenjeno nadomestilu za nasedle stroške. Prva stopnja iz oddelka 3 metodologije se nanaša na opredelitev upravičenih stroškov, ki vključuje predvsem izračun najvišjega nadomestila, ki se lahko dodeli. Druga stopnja, ki je obravnavana v oddelku 4 metodologije, se nanaša na mehanizem izračuna dejanskega nadomestila, ki se izplača za upravičene stroške, ob upoštevanju razvoja konkurence na trgu.

(348)

Komisija je najprej proučila, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz točk od 3.1 do 3.12 metodologije za nasedle stroške.

(349)

V skladu s točko 3.1 metodologije za nasedle stroške se pri najvišjem izplačilu nadomestila upoštevajo samo naložbe, uresničene pred začetkom veljavnosti Direktive 96/92/ES na Poljskem, torej datumom pristopa Poljske k EU, in količina plina, za katero je bila sklenjena pogodba v skladu s pravilom „vzemi ali plačaj“ pred tem datumom. Izjemoma so se upoštevale naložbe, za katere so bile pogodbe sklenjene pred datumom pristopa Poljske, vendar do pristopa še niso bile uresničene, ampak samo, če je Poljska Komisiji lahko dokazala, da bi ob uresničitvi teh naložb in ustvarjanju prihodka iz njih nastali manjši nasedli stroški, kot če bi se gradbena dela popolnoma zaustavila.

(350)

V skladu s točko 3.2 metodologije za nasedle stroške ni nobenega dvoma o obstoju in veljavnosti jamstev, dodeljenih proizvajalcem energije, saj so eksplicitno navedena v pogodbah PNE.

(351)

V skladu s točko 3.3 metodologije za nasedle stroške so zadevne naložbe precejšnje in bi lahko povzročile zelo velike izgube. To velja tudi za dolgoročne pogodbe „vzemi ali plačaj“. Komisija meni, da bi lahko te izgube, če jih ne bi nikakor nadomestili, glede na obsežnost ogrozile neprekinjeno sposobnost preživetja zadevnih družb. To ugotovitev dodatno potrjuje odziv institucij, ki so financirale naložbe in so Komisijo obvestile, da bi lahko nezagotavljanje ustreznega nadomestila štelo za neizpolnjevanje obveznosti v skladu z dogovori o financiranju zaradi precejšnjega tveganja za stečaj zadevne družbe.

(352)

Komisija je upoštevala tudi to, da se učinek nasedlih stroškov izračuna glede na konsolidirane skupine. To omogoča ustrezno upoštevanje vseh negativnih ali pozitivnih vplivov liberalizacije na skupino. Ta mehanizem izključi nove naložbe, če ni očitno, da so nadomestne naložbe. Komisija tudi meni, da so nove naložbe v sektor bistvene za ustrezno delovanje trga in da nadomestilo za nasedle stroške ne bi smelo šteti za neizpolnjevanje obveznosti.

(353)

V skladu s točko 3.4 metodologije za nasedle stroške so zneski, namenjeni upravičencem, nepreklicno odobreni. Stroške naložb v elektrarno je mogoče povrniti samo tako, da opravlja dejavnost ali da se proda po ceni, ki ne presega prihodkov, ki jih elektrarna ustvarja s prodajo svoje električne energije na trgu. Tudi proizvajalci ne smejo enostransko razveljaviti pogodb „vzemi ali plačaj“.

(354)

V skladu s točko 3.5 metodologije nasedli stroški v zvezi z naložbami v elektrarne niso povezani z dvostranskimi sporazumi. Zato ni smiselno preverjati, ali ti nasedli stroški izhajajo iz jamstev, ki zavezujejo dve družbi v isti skupini. Nasedli stroški, povezani s pogodbami „vzemi ali plačaj“ ne zavezujejo družb, ki pripadajo isti skupini.

(355)

V skladu s točko 3.6 metodologije za nasedle stroške so poljski organi Komisiji predložili seznam stroškov, ki naj bi jih krilo nadomestilo, kadar prihodki elektrarne za to ne zadoščajo. Komisija je po analizi teh stroškovnih kategorij ugotovila, da nadomestilo ne bo presegalo zneska, ki je potreben, da se pokrije izpad donosa naložb v življenjski dobi novih naložb, po potrebi vključno z ustrezno stopnjo dobička. Izračun najvišje vrednosti nadomestila temelji na številnih ekonomskih predpostavkah, ki vključujejo predvsem osnovno tržno ceno, enako ceni, ki bi jo bil pripravljen ponuditi nov tekmec na trgu na Poljskem. Predpostavlja se, da bi bil premog primarni vir energije tega novega tekmeca na trgu. Komisija je preverila, ali je ta predpostavka v zvezi z virom energije usklajena s sedanjimi trendi novih naložb v tem sektorju na Poljskem in ali poljske zaloge premoga zadoščajo za nadaljevanje tega trenda v prihodnje. Če je dejanska tržna cena nižja od napovedane osnovne tržne cene, se bo pri izračunu nadomestila upoštevala osnovna tržna cena. Komisija meni, da ta formula za izračun nasedlih stroškov, ki je enaka formuli, katero uporablja pri stalni praksi (76), upošteva ekonomske stroške, ki ustrezajo dejanskim zneskom naložb. Nadomestilo za pogodbe „vzemi ali plačaj“ je bilo izračunano na podlagi dejanskih količin, za katere so bile sklenjene pogodbe, in najustreznejše ocene gibanja cen v pogodbah.

(356)

V skladu s točko 3.7 metodologije za nasedle stroške se pri metodi, ki se uporablja za izračun nadomestila, upoštevajo prihodki iz zadevnih naložb. Najvišji znesek nadomestila je znesek po odbitku prihodka, ki so ga naložbe ustvarile v preteklosti ter je na voljo za kritje stroškov naložb in denarnega toka elektrarne od leta 2007 do datuma izteka veljavnosti pogodbe PNE, ki je na voljo za kritje stroškov naložb. Ves ta prihodek se upošteva od dneva sklenitve pogodbe PNE in v odbite zneske je vključena vsa državna pomoč, prejeta od 1. maja 2004.

(357)

V skladu s točko 3.8 metodologije za nasedle stroške se je vrednost pomoči, dodeljene v preteklosti za zadevne naložbe, zlasti pomoči za naložbe, odštela od najvišjega nadomestila.

(358)

V skladu s točko 3.9 metodologije za nasedle stroške se pri metodi, uporabljeni za izračun nasedlih stroškov, ustrezno upoštevajo dejanska gibanja cen električne energije. Pri redni prilagoditvi nadomestila se bo upoštevala razlika med predvideno ceno električne energije, uporabljeno pri izračunu najvišjega zneska nadomestila, in dejansko ceno električne energije. Pri izplačilih nadomestila za pogodbe „vzemi ali plačaj“ bodo upoštevane dejanska poraba plina in dejanske cene plina, pa tudi dejanske cene, po katerih je bila prodana električna energija, ki so jo družbe proizvedle.

(359)

V skladu s točko 3.10 metodologije za nasedle stroške se najvišje nadomestilo izračuna glede na stroške, amortizirane pred začetkom veljavnosti Direktive 96/92/ES na Poljskem.

(360)

V skladu s točko 3.11 metodologije za nasedle stroške je bilo nadomestilo izračunano na podlagi najcenejše rešitve za državo. Poljska je v zvezi z naložbami, katerih gradnja se je začela pred pristopom Poljske k Evropski uniji, vendar do pristopa ni bila zaključena, dokazala, da je bilo najvišje nadomestilo izračunano na podlagi najcenejše od obeh možnosti: dokončati gradnjo in uporabiti nove naložbe za ustvarjanje prihodka ali zaustaviti gradbena dela. Mehanizem nadomestil za nasedle stroške, povezane s pogodbami „vzemi ali plačaj“, je bil zasnovan tudi za spodbujanje proizvajalcev energije, da bi z dejanskim delovanjem elektrarn raje ublažili celotne nasedle stroške, namesto da bi ustavili proizvodnjo ter prevzeli celotno kazen, kar bi imelo za posledico veliko višje nasedle stroške. Komisija je proučila različne scenarije, ki jih je predložila Poljska, da bi ugotovila, ali ta mehanizem prispeva k zmanjšanju celotnega zneska nadomestila. Nazadnje, če bi se količina plina, dogovorjena v skladu s pogodbami „vzemi ali plačaj“, spremenila med izvajanjem sistema nadomestil, se bo dejanski znesek nadomestila ustrezno zmanjšal.

(361)

V skladu s točko 3.12 metodologije za nasedle stroške traja plačilno obdobje za nadomestilo do leta 2027. Točka 3.12 sporočila o nasedlih stroških določa, da „stroški, ki jih bodo nekatera podjetja morala nositi po časovnem okviru, navedenem v členu 26 Direktive (18. februar 2006) praviloma ne pomenijo upravičenih nasedlih stroškov v smislu te metodologije“. Vendar pa v opombi 5 metodologije za nasedle stroške Komisija navaja, da je treba „razumeti, da naložbe, ki jih ni mogoče povrniti ali niso gospodarsko izvedljive kot rezultat liberalizacije notranjega trga električne energije, lahko pomenijo nasedle stroške v smislu te metodologije, vključno s primeri, ki načeloma veljajo še po letu 2006. Poleg tega obveznosti ali jamstva, katerih izvajanje se mora nujno nadaljevati po 18. februarju 2006, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do velikega tveganja glede varstva okolja, javne varnosti, socialne zaščite delavcev ali varovanja omrežja električne energije, lahko, kadar je to upravičeno, pomenijo upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo.“

(362)

Nasedli stroški iz Zakona so tesno povezani z naložbami v elektrarne, ki jih ni mogoče povrniti zaradi liberalizacije notranjega trga električne energije. To velja tudi za pogodbe „vzemi ali plačaj“, sklenjene za oskrbovanje elektrarn, ki izkoriščajo pogodbe PNE, v obsegu, skladnem s količino električne energije, ki jo zajemajo pogodbe PNE. Glede na navedeno opombo 5 lahko Komisija dovoli podaljšanje nadomestila čez rok, če meni, da je to upravičeno glede na okoliščine posameznega primera.

(363)

Komisija ugotavlja, da gre pri zadevnih naložbah za naložbe v elektrarne. To so zelo dolgoročne naložbe (od 15 do celo 30 let), ki so zelo občutljive, kar je povezano z gibanjem cen električne energije, ki so težko predvidljiva, zlasti med prehodom na popolnoma liberaliziran trg. Stroškov teh naložb ni mogoče povrniti, kadar so cene električne energije nižje od cen, ki so bile predvidene, ko so bile elektrarne zgrajene.

(364)

Glede na te okoliščine Komisija tako kot v prehodnih primerih v zvezi z Grčijo (77) in Portugalsko (78) meni, da se opomba 5 metodologije za nasedle stroške uporablja za te nasedle stroške in upravičuje dodelitev nadomestila po letu 2006 in do izteka prvotnih pogodb PNE.

(365)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da je Zakon združljiv z merili, določenimi v točkah od 3.1 do 3.12 metodologije za nasedle stroške. Najvišje nadomestilo za nasedle stroške ne presega dovoljene ravni v skladu z metodologijo za nasedle stroške. Zato jih je treba obravnavati kot upravičene v smislu te metodologije.

(366)

Komisija je proučila, ali pomoč izpolnjuje pogoje iz točk od 4.1 do 4.6 metodologije za nasedle stroške.

(367)

V skladu s točko 4.1 metodologije za nasedle stroške so bili najvišji zneski nadomestila izračunani na podlagi jasno opredeljenih posameznih elektrarn in pogodb „vzemi ali plačaj“. Dejansko izplačano nadomestilo ne bo preseglo teh najvišjih zneskov.

(368)

V skladu s točko 4.2 metodologije za nasedle stroške bodo pri dejansko izplačanem nadomestilu upoštevani dejanski trendi iz temeljnih ekonomskih podatkov, zlasti cene električne energije in količine plina, kupljene v skladu s pogodbami „vzemi ali plačaj“. Na primer, če bi se dejanske cene električne energije razlikovale od osnovne tržne cene iz uvodne izjave 355, bo v skladu s tem spremenjen znesek dejanskega nadomestila. Pri dejanskih zneskih nadomestila za pogodbe „vzemi ali plačaj“ bodo upoštevani tudi dejanski pogoji, v skladu s katerimi zadevni proizvajalci energije kupujejo plin in prodajajo električno energijo na trgu.

(369)

V skladu s točko 4.3 metodologije za nasedle stroške so se poljski organi zavezali, da Komisiji predložijo letno poročilo o izvajanju Zakona.

(370)

V skladu s točko 4.4 metodologije za nasedle stroške se osnovna tržna cena, obravnavana v uvodni izjavi 355, postopoma precej povečuje, zaradi česar se bo znesek nadomestila, ki ga je treba plačati, nekoliko zmanjšal, čemur je Komisija naklonjena.

(371)

V skladu s točko 4.5 metodologije za nasedle stroške se najvišji znesek nadomestila, ki bo izplačano posamezni družbi, določi vnaprej. Pri tem se upošteva prihodnji dobiček upravičencev, ki izhaja iz dobička produktivnosti. V priglasitvi pomoči je bilo opredeljeno predvsem, kako se bodo pri izračunavanju nasedlih stroškov upoštevali različni ekonomski dejavniki (kot so cene, tržni deleži ali drugi pomembni dejavniki, ki jih navajajo države članice in so našteti v metodologiji).

(372)

V skladu s točko 4.6 metodologije za nasedle stroške so se poljski organi zavezali, da upravičenim družbam ne bodo dodelili nikakršne pomoči za reševanje ali prestrukturiranje v obdobju desetih let po zadnjem izplačilu zadevnim družbam. To obdobje, ki za nekatere družbe traja do leta 2037, je združljivo z načelom „enkrat in zadnjič“, kot ga razlaga Komisija v točki 73 Smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (79). Komisija meni, da ta rešitev tudi ustrezno zagotavlja, da v okviru metodologije za nasedle stroške ne pride do neupravičene kumulacije pomoči.

(373)

Komisija glede na navedeno ugotavlja, da je Zakon združljiv z merili, določenimi v točkah od 4.1 do 4.6 metodologije za nasedle naložbe. Metoda za izplačila dejanskih nasedlih stroškov je torej združljiva z metodologijo za nasedle stroške.

(374)

Komisija na podlagi navedenega ugotavlja, da je Zakon združljiv z metodologijo za nasedle stroške. Pomoč, namenjena izravnavi upravičenih nasedlih stroškov, je združljiva z merili, določenimi v metodologiji, zato se lahko razglasi za združljivo s skupnim trgom.

(375)

Upravičeni proizvajalci energije so bili pooblaščeni za prejem pomoči v skladu z metodologijo za nasedle stroške od 1. maja 2004. Zakon predvideva sistem prihodnjih nadomestil, vendar se pri izračunu najvišjih zneskov nadomestila upoštevajo tudi zneski pomoči, ki so jih proizvajalci energije prejeli v preteklosti. V skladu s Prilogo 2 k Zakonu je najvišji znesek nadomestila znesek po odbitku prihodka, ki so ga naložbe ustvarile v preteklosti in je na voljo za kritje stroškov naložb. Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 356, se vsa državna pomoč, prejeta od 1. maja 2004, vključi v odbiti prihodek. Ker Komisija meni, da je Zakon združljiv s skupnim trgom, šteje za združljive s skupnim trgom tudi zneske pomoči, ki so jih upravičenci prejeli od 1. maja 2004.

(376)

Pogodbi PNE, sklenjeni z družbama Dalkia Poznań Zespół Elektrociepłowni S. A. in Electrabel Połaniec S. A., sta se iztekli 31. decembra 2006. Zakon zato ne vključuje teh dveh elektrarn. Ker Zakon ne zajema nobene od teh pogodb PNE, tudi nista vključeni v to odločbo, Komisija pa bo o teh dveh družbah izdala ločeno odločbo.

(377)

Komisija ugotavlja, da:

(378)

Kot je pojasnjeno v točki 7.1.1, je element državne pomoči, ki je predviden v pogodbah PNE, predvsem to, da pogodbe PNE zagotavljajo, da PSE odkupi določeno količino električne energije po ceni, ki pokriva vse proizvodne stroške.

(379)

Ker je državna pomoč nezdružljiva s Pogodbo ES, jo je treba odpraviti. Ker so določbe o zajamčenem prevzemu in jamstvu za kritje stroškov bistvene določbe pogodb PNE, Komisija ugotavlja, da se lahko državna pomoč odpravi samo tako, da se zaključijo same pogodbe PNE.

(380)

Komisija meni, da bodo imele stranke zaradi zaključka pogodb PNE precej dela, zlasti kar zadeva dogovor o pogojih, ki urejajo prenehanje teh pogodb. Komisija meni, da je treba za uresničitev tega procesa omogočiti primeren rok, da se tako zagotovi, da se ohrani ustrezna zanesljivost oskrbe z električno energijo in da se prehod na popolnoma liberaliziran trg na Poljskem opravi v dobrih razmerah. Ti cilji so tudi v interesu Skupnosti.

(381)

Poljska se je pri pripravi Zakona v okviru nacionalnega zakonodajnega postopka posvetovala z vsemi zainteresiranim strankami o tehničnih vprašanjih, povezanih s prostovoljnim prenehanjem pogodb PNE. Na podlagi tega je rok, določen v Zakonu za sklenitev sporazumov o prenehanju pogodb PNE, 150 dni od začetka veljavnosti Zakona, in sicer 1. januar 2008. Komisija meni, da je to obdobje primerno tudi za zaključek pogodb PNE v skladu z zahtevami te odločbe. Komisija meni, da bodo v skladu s členom 5 Zakona pogodbe PNE dejansko prenehale prvi dan v mesecu po izteku obdobja 210 dni, ki se začne na dan začetka veljavnosti Zakona (torej 1. aprila 2008).

(382)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 356 in 375, so skladno s tem zneski pomoči, ki so jih upravičenci prejeli od 1. maja 2004, zajeti z Zakonom in torej štejejo za združljive s skupnim trgom.

(383)

V posebnem primeru družbe Żarnowiecka Elektrownia Gazowa Sp. z o. o. Komisija ugotavlja, da ta elektrarna ni imela koristi od pomoči v skladu s svojo pogodbo PNE.

(384)

Ta odločba ne vključuje pogodb PNE, sklenjenih z družbama Dalkia Poznań Zespół Elektrociepłowni S. A. in Electrabel Połaniec S. A. Komisija bo ti dve družbi obravnavala v ločeni odločbi –

Vir

:

Izračuni Komisije na podlagi podatkov, ki jih je predložila Poljska. Vrednost za Pątnów II je za leto 2008, ki naj bi bilo prvo leto delovanja te elektrarne.