2.2.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 29/7

(1)

Komisija je 1. decembra 2004 prejela pritožbo glede domnevne pomoči slovenskemu lesnopredelovalnemu podjetju Novoles – Lesna industrija Straža d.d. (v nadaljnjem besedilu „Novoles Straža“).

(2)

Pritožba je zadevala finančne ukrepe, ki so bili dne 27. maja 2004 dodeljeni družbi Novoles Straža s sklepom Vlade RS na podlagi člena 21 Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah. Ta ukrep ni bil priglašen Komisiji z utemeljitvijo, da ga je Komisija za spremljanje državnih pomoči RS odobrila 23. aprila 2004, tj. pred pristopom. Ker pa je merodajno merilo za ugotovitev, kdaj je pomoč dodeljena, pravni akt, s katerim se pristojni nacionalni organ obveže dodeliti državno pomoč, je Komisija menila, da zadevni ukrepi pomenijo novo pomoč, ki bi jo bilo zato treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in presojati na podlagi člena 87 Pogodbe ES (2).

(3)

Z dopisom z dne 16. maja 2006 je Komisija obvestila Slovenijo, da bo glede pomoči sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(4)

Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je pozvala zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe o pomoči/ukrepu.

(5)

Komisija od zainteresiranih strank ni prejela nobene pripombe.

(6)

Slovenija je pripombe predložila z dopisom z dne 17. julija 2006. Z dopisoma z dne 11. oktobra 2006 in 23. februarja 2007 so bile zahtevane dodatne informacije, ki so bile predložene 30. novembra 2006 in 23. aprila 2007. Poleg tega so se 28. junija 2006 sestali predstavniki služb Komisije in slovenskih organov.

(7)

Novoles Straža je proizvajalec lesenih polizdelkov in pohištva. Družba je v kraju Straža v Sloveniji, ki je na območju, ki prejema pomoč v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES. Leta 2003 je imela okoli 800 zaposlenih in je ena od družb, ki v slovenskem lesnem in pohištvenem sektorju zaposlujejo največ delavcev.

(8)

Družba ima deleže v dveh družbah, Novoles-Primara, d.o.o (100 %) in Pohištvo Brežice, d.d. (93,7 %). Slovenija je predložila, da sta tudi ti dve družbi v slabem finančnem stanju. Čeprav je prva družba v letu 2003 ustvarila zelo majhen dobiček, pa je druga družba izkazovala izgubo.

(9)

Družba je v lasti več fizičnih in pravnih oseb. Vendar so te tako široko razpršene, da nobena od oseb nima takega nadzora nad družbo, da bi lahko družbo šteli za del večje skupine. V resnici so največji delničarji zaposleni in bivši zaposleni, ki jih ne povezuje noben delničarski sporazum in ki imajo v lasti 22,3 %. Poleg tega ima več PID-ov skupaj v lasti 33,4 %. Vendar pa Komisija razume, da so ti investicijski skladi PID zgolj administrativni organi, ki upravljajo deleže zasebnih delničarjev. To lastništvo delnic je posledica privatizacije „družbenega kapitala“ v Sloveniji, tj. koncepta, da so bila podjetja last vseh. Sprememba lastništva družbenega kapitala se je odvijala z izdajo lastninskih certifikatov državljanom, ki so jih lahko zamenjali za delnice. PID-i so bili oblikovani zato, da bi državljanom omogočili sodelovanje v tej spremembi lastništva z zamenjavo certifikatov za delnice. Slovenski organi so potrdili, da PID nima na razpolago sredstev, ki bi družbi pomagala premostiti težave.

(10)

Slabo finančno stanje družbe izhaja iz tega, da je družba izgubila velik znesek svojega registriranega osnovnega kapitala, ki je znašal 1,262 milijarde SIT (okoli 5,3 milijona EUR (4)), aprila 2004 pa le še 0,75 milijarde SIT. Glavni finančni in poslovni kazalci, ki izhajajo iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov, so navedeni v naslednji tabeli:

Tabela 1

Finančni kazalci za družbo Novoles Straža

(11)

Slovenski organi so pojasnili, da so izgube družbe predvsem posledica neuresničitve njenega prodajnega načrta, ob tem, da se po drugi strani višajo njeni finančni stroški. To dokazuje dejstvo, da se je stopnja zadolženosti družbe neprestano večala, prav tako pa tudi povprečne zaloge.

(12)

Kot odgovor na sprožitev postopka so slovenski organi pojasnili, da se je tudi obseg prodaje dejansko manjšal od leta 2000 do 2001 in od leta 2002 do 2003, medtem ko je bilo povečanje v letu 2002 posledica izjemnih dogodkov, tj. nekaterih gradbenih del na Hrvaškem (opremljanje velikih hotelskih kompleksov), uvedbe novega pohištvenega programa in prikaza prihodkov dveh odvisnih družb, ki so se združile z Novolesom 1. januarja 2003.

(13)

Poleg tega so slovenski organi Komisiji predložili dokumentirano dokazilo, da družba ni mogla pridobiti zadostne količine svežega kapitala na kapitalskih trgih. Zlasti banke so zavrnile prošnjo družbe Novoles Straža za nova sredstva zaradi njene slabe kreditne sposobnosti in nezadostnih jamstev, ki bi lahko nadomestila tako slabo boniteto. Celo državno poroštvo v višini 65 % želenega zneska ni zadostovalo.

(14)

Da bi premostila svoje težave, je družba Novoles Straža aprila 2004 Ministrstvu za gospodarstvo predložila načrt prestrukturiranja iz marca 2004 za obdobje od leta 2004 do 2008.

(15)

V načrtu je kot razlog za zdajšnje stanje naveden padec gospodarske rasti na glavnih izvoznih trgih (zlasti v Nemčiji in ZDA), kjer je družba prodajala 60 % svoje proizvodnje. Poleg tega se je zmanjšalo povpraševanje po polizdelkih. Upad prihodkov je v letu 2003 dosegel vrhunec, tako da družba ni bila sposobna poravnavati obveznosti iz lastnih sredstev, zaradi česar so se dolgovi in finančna bremena še povečali. Poleg tega organizacijska struktura podjetja ni omogočila proizvodnje, ki bi bila skladna s povpraševanjem.

(16)

Za premostitev težav je bilo predvideno finančno prestrukturiranje, ki se je medtem že zgodilo, s ciljem preoblikovanja hipotekarno zavarovanih kratkoročnih posojil v višini 1 669 940 776 SIT v dolgoročne obveznosti s pomočjo državnega jamstva v višini 1,1 milijarde SIT za nekatera posojila, ki so bila 65 % hipotekarno zavarovana, preostalo refinanciranje v višini 569 940 776 SIT pa je bilo financirano brez državne pomoči, pri čemer je hipotekarni delež znašal več kot 100 % nominalne vrednosti.

(17)

Poleg tega namerava družba Novoles Straža preusmeriti svoje dejavnosti, in sicer:

(18)

Preusmeritev bo poleg tega spremljalo tehnološko prestrukturiranje s ciljem, da se doseže stroškovno učinkovitejša proizvodnja in prilagoditev tehnološke opreme proizvodnji na podlagi povpraševanja, ki poleg tega izpolnjuje tudi okoljske standarde. Predvidene so naložbe v višini 1 455 milijonov SIT (6,06 milijona EUR), ki bodo namenjene zlasti ukrepom za povečanje produktivnosti, izboljšanje delovnih pogojev, izboljšanje uporabe materiala, varčevanje z energijo in izpolnjevanje okoljskih standardov. Slovenski organi so Komisiji predložili spisek naložb, ki ga sestavljajo ukrepi, kot je posodobitev profitnega centra vezanih plošč, uvedba računalniško vodenega procesa sušenja, posodobitev proizvodnje v profitnem centru novih proizvodov, remont energetskega sistema in uvedba novega informacijskega sistema. Slovenski organi so navedli nekaj zamud pri izvajanju nekaterih ključnih naložb, kot je proizvodnja v profitnem centru novih proizvodov ali remont energetskega sistema, zaradi pomanjkanja sredstev (te naložbe naj bi se v glavnem financirale z lastnimi sredstvi).

(19)

Končno, cilj prestrukturiranja zaposlenih bo zmanjšanje števila zaposlenih za 96 delavcev, za preostale zaposlene pa bo družba izvedla posebno in splošno usposabljanje. Stroške v višini 537 milijonov SIT bo deloma krila s subvencijo v znesku 283 milijonov SIT (1,2 milijona EUR).

(20)

Slovenija je predstavila petletne projekcije poslovanja, ki kažejo, da bi načrt prestrukturiranja družbi Novoles Straža omogočil ponovno vzpostavitev rentabilnosti.

(21)

Slovenski organi so Komisiji posredovali podatke, s katerimi utemeljujejo napovedi prodaje. V projekcijah je najprej upoštevana okoli 10-odstotna rast prodaje na zahodnoevropske trge od leta 2005 do 2007 in okoli 20-odstotna rast prodaje na vzhodnoevropske trge (5). Drugič, upoštevana je preusmeritev s proizvodnje polizdelkov na končne izdelke (59 % končnih izdelkov namesto 46 %).

(22)

Na podlagi teh predvidevanj in skupaj z napovedmi vodilnih delavcev na področju trženja, ki temeljijo na informacijah, pridobljenih na trgovinskih sejmih, od zastopnikov in neposredno od kupcev, je družba Novoles Straža oblikovala prodajni načrt za obdobje 2004 do 2008.

(23)

Na podlagi realističnih predvidevanj se v obdobju 2003–2008 predpostavlja od 3,6- do 5,7-odstotna letna rast domače prodaje in 6,5- do 8,4-odstotna letna rast prodaje v tujini. Prestrukturiranje naj bi tako v letu 2008 doseglo 11,7-odstotni presežek iz poslovanja. Dobiček iz poslovanja v primerjavi z lastniškim kapitalom se bo v letu 2008 povečal na 12,6 %.

(24)

Pregled financiranja stroškov prestrukturiranja je podan v spodnji tabeli:

Tabela 2

Stroški prestrukturiranja in financiranje

(25)

Družba je prejela državno pomoč v skupnem znesku 1 583 milijonov SIT (6,6 milijona EUR), vendar kot kaže, šele konec leta 2004 in ne sredi leta 2004, kot je bilo načrtovano.

(26)

Glavna pomoč je dana v obliki državnega jamstva za štiri posojila v skupnem znesku 1,3 milijarde SIT, ki družbi Novoles Straža omogočajo reprogramiranje obstoječega dolga. Rok odplačila je sedem let, vključno z dvoletnim moratorijem. Obrestna mera torej znaša 4,5 %, vključno s plačilom v enkratnem znesku za sklenitev in vodenje kreditne transakcije v višini 0,1 %. Jamstvo bo pokrivalo 100 % posojil in bo dodatno zavarovano s hipoteko v višini najmanj 65 %.

(27)

Slovenija je predložila, da se 2 385 milijonov SIT stroškov prestrukturiranja financira iz lastnih sredstev družbe. Vendar pa Komisija meni, da bi bilo primerno dodati dodatnih 569 milijonov SIT iz zasebnega financiranja posojil (v višini 8,5 %). Nekaj lastnih sredstev naj bi se ustvarilo z dezinvesticijami (1 323 milijonov SIT, tj. 30,5 %) in z amortizacijo (29,76 %). Kar zadeva odprodajo sredstev, so slovenski organi Komisiji posredovali podroben seznam dezinvesticij. Okoli 300 milijonov SIT je že bilo realiziranih v letu 2005, za leto 2006 so bile načrtovane (in delno uresničene) dodatne dezinvesticije za okoli 600 milijonov, za leti 2007 in 2008 pa za 450 milijonov.

(28)

Novoles Straža proizvaja naslednje proizvode, za katere njen tržni delež na ravni EU-25 znaša:

Tabela 3

Tržni deleži

(29)

Slovenski organi so popravili številke, omenjene v odločitvi o sprožitvi postopka, in izjavljajo, da je družba Novoles Straža v letu 2004 sicer res prejela ugodna posojila, vendar le posojila iz javnih in zasebnih virov za okoljske namene v znesku 115,2 milijona SIT (0,48 milijona EUR), katerih neto protivrednost nepovratnih sredstev naj bi znašala 14,9 milijona SIT (62 000 EUR). Ta pomoč je bila dodeljena v okviru sheme „Sofinanciranje okoljskih naložb“ in je bila odobrena februarja 2004.

(30)

Slovenija tudi poroča, da je družba v letu 1999 prejela le 18,1 milijona SIT (75 000 EUR) pomoči za subvencioniranje obrestne mere, 11,5 milijona SIT (48 000 EUR) pomoči za zaposlovanje, 3,6 milijona SIT (15 000 EUR) pomoči za raziskave in razvoj ter 1,1 milijona SIT (4 600 EUR) izvozne pomoči.

(31)

Prva pomoč, omenjena v prejšnjem odstavku, za katero se je prvotno domnevalo, da gre za prestrukturiranje, je bila le ukrep subvencioniranja obrestne mere, glede na to, da so bile obrestne mere v Sloveniji razmeroma visoke v primerjavi s tujimi obrestnimi merami. Pravzaprav je bil eden od pogojev, da so podjetja lahko koristila program, uvrstitev podjetja v bonitetni razred A, B, C ali D in da niso v stečajnem postopku. Družba je predložila dokazilo, da je bila v tistem obdobju uvrščena v bonitetni razred A/B.

(32)

Komisija je v svojem dopisu z dne 16. maja 2006 menila, da zadevni ukrepi pomenijo novo pomoč, ki bi jo bilo treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in presojati na podlagi člena 87 Pogodbe ES. V ta namen je Komisija vnovič poudarila, da je ustrezno merilo pravni akt, s katero se pristojni nacionalni organ zaveže, da bo odobril pomoč, kar se je zgodilo maja 2004.

(33)

Komisija je poleg tega podvomila v združljivost ukrepa s skupnim trgom in zlasti s Smernicami Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah iz leta 1999 (10) na podlagi naslednjega.

(34)

Slovenija vztraja, da je bila državna pomoč za družbo Novoles Straža dodeljena pred pristopom Slovenije k Evropski uniji, ker je bila ekonomska izpostavljenost države znana pred pristopom.

(35)

Drugič, Slovenija je nasprotovala dvomom Evropske komisije glede tega, ali družba Novoles Straža pripada večji poslovni skupini, in pojasnila posebnosti lastniške strukture v Sloveniji, ki so predstavljene zgoraj, ter navedla prave podatke o odstotkih deležev delničarjev.

(36)

Tretjič, Slovenija je predložila dokaze, da je družba Novoles Straža „podjetje v težavah“, in temeljiteje pojasnila splošni trend finančnih težav, s katerimi se je družba soočala od leta 1999 (kažejo jih večanje zalog in dolga, pa tudi upad prodaje, čeprav je zaradi nekaterih izjemnih dogodkov prišlo do povečanja v letu 2002) in so dosegle vrhunec leta 2004, ko družba ni mogla pridobiti zunanjega financiranja.

(37)

Četrtič, slovenski organi so posredovali podatke, ki kažejo, da strategija družbe Novoles Straža temelji na tržnih raziskavah in napovedih, ki potrjujejo razmeroma visoko prodajo pohištva.

(38)

Petič, kar zadeva izravnalne ukrepe, je Slovenija predložila tržno študijo, iz katere izhaja, da je tržni delež družbe Novoles Straža na trgu EU-25 na trgu zadevnih proizvodov zelo majhen. Slovenski organi tudi opozarjajo, da se družba Novoles Straža nahaja na območju, ki prejema pomoč v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES.

(39)

Končno, kar zadeva državno pomoč, prejeto v preteklosti, je Slovenija popravila nekatere pisarniške napake v zvezi s prejetimi zneski in predvsem zatrdila, da pomoč, ki je bila prvotno ugotovljena kot pomoč za prestrukturiranje, ni bila dodeljena za reševanje in prestrukturiranje, kakor je opredeljeno v smernicah.

(40)

V skladu s členom 87 Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva državna pomoč, če prizadene trgovino med državami članicami, razen kadar jo je mogoče upravičiti na podlagi člena 87(2) ali (3) Pogodbe ES.

(41)

Komisija opaža, da je pomoč dodeljena iz državnih sredstev posameznemu podjetju. To jasno velja za neposredno pomoč, pa tudi za jamstvo, zlasti, če je podjetje v težavah in je zagotovljeno jamstvo za 100 % posojila (11). V resnici je jamstvo družbi omogočilo pridobiti večje posojilo, kakor bi ga lahko brez tega jamstva.

(42)

Ker trgovina z lesnimi izdelki med Slovenijo in drugimi državami članicami obstaja, bi lahko ukrep izboljšal položaj prejemnika v primerjavi z njegovimi konkurenti v Sloveniji in v EU, kar pomeni, da pomoč izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami. Zato Komisija meni, da sedanji ukrepi v korist družbe Novoles Straža pomenijo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(43)

Slovenski organi so sprva dvomili, da je Komisija pristojna za presojo pomoči na podlagi členov 87 in 88 Pogodbe ES, glede na to, da je bila pomoč dodeljena pred pristopom. Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka pojasnila, da je ustrezni kriterij, s katerim se ugotovi, ali je bila pomoč izvedena pred pristopom ali po njem, pravni akt, s katerim se pristojni nacionalni organi obvežejo, da bodo odobrili pomoč (12). Odsotnost takega sklepa pred pristopom pomeni novo pomoč, tudi če je bila izpostavljenost državne pomoči znana pred tem.

(44)

Komisija vztraja pri svojem prvotnem zaključku, da pravni akt, s katerim so se pristojni nacionalni organi obvezali, da bodo odobrili pomoč, ni začel veljati pred pristopom. Ustrezni slovenski predpisi določajo, da se pomoč dodeli s sklepom Vlade na predlog pristojnega ministrstva. Predhodni sklepi medresorskih strokovnih odborov in pristojnega ministrstva so sicer potrebni za dodelitev, vendar pa ne zadostujejo za odobritev pomoči. Končno odločitev sprejme Vlada. V tem primeru je bil sklep Vlade izdan 27. maja 2004, Slovenija pa se je pridružila Evropski uniji 1. maja 2004. Zato ukrepi pomenijo novo pomoč in jih je treba priglasiti na podlagi člena 88 Pogodbe ES in presojati na podlagi člena 87 Pogodbe ES.

(45)

Ker zadevna pomoč predstavlja pomoč za prestrukturiranje, je združljiva s skupnim trgom, če izpolnjuje merila iz Smernic Skupnosti o pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (v nadaljnjem besedilu „smernice“) (13).

(46)

Komisija je na podlagi pripomb Slovenije in podatkov, ki jih je zbrala med svojo preiskavo, sprejela naslednje zaključke o točkah, zaradi katerih je bil sprožen formalni postopek.

(47)

Glede na podatke, ki jih je predložila Slovenija, Komisija sprejme stališče, da poslovanje podjetja, opisano v točkah 24 do 27, kaže, da je bilo podjetje v času, ko je bila zadevna pomoč dodeljena, zares v težavah. Komisija posebej ugotavlja, da so bili problemi del trenda v letih 2000–2004 in ne le izjemen dogodek v letu 2003. Poleg tega so slovenski organi predložili zadostne dokaze, da družba v letu 2004 ne bi mogla sama refinancirati svojih kratkoročnih dolgov. To ni v nasprotju z dejstvom, da je družbi uspelo pridobiti nekaj refinanciranja brez pomoči, saj je bilo to posledica visokega zavarovanja, ki ga družba ne bi mogla zagotoviti za celotni znesek refinanciranja.

(48)

Komisija upošteva tudi pojasnila Slovenije v zvezi z naravo lastništva družbe Novoles Straža. Glede na pasivno naravo in skromna kapitalska sredstva institucionalnih lastnikov družbe Novoles Straža ter razdrobljenost preostalega lastništva družbe Komisija sprejema, da družba potrebnih sredstev ni mogla pridobiti od svojih delničarjev. Iz istega razloga in ob upoštevanju, da noben posamezni lastnik nima v lasti več kot 22 % delniškega kapitala družbe Novoles Straža, Komisija tudi sprejema stališče, da družba Novoles Straža ni del večje poslovne skupine.

(49)

Komisija v skladu s tem sprejema, da je bila družba Novoles Straža upravičena do pomoči za prestrukturiranje.

(50)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka navedla, da ni jasno, kako naj bi načrt prestrukturiranja družbi Novoles Straža omogočil ponovno vzpostavitev dolgoročne rentabilnosti. To se je nanašalo predvsem na petletna finančna predvidevanja o tem, kako naj bi se družba razvijala zaradi ukrepov prestrukturiranja. Komisija je opozorila, da Slovenija ni predložila podatkov, ki jih Komisija potrebuje za presojo predpostavk glede verjetnega poslovanja družbe po načrtu prestrukturiranja.

(51)

Med potekom postopka je Slovenija predložila dopolnilne podatke, omenjene v prejšnjih odstavkih (21) in (22). Ti podatki v zadostni meri pojasnjujejo podlago za te predpostavke. Komisija opaža, da so predpostavke o gibanju prodaje družbe Novoles Straža morda preveč optimistične glede na to, da se je sektor v letih 2005 in 2006 soočal z močno konkurenco z Daljnega vzhoda, kar je povzročilo presežno ponudbo in pritisk na znižanje cen. Vendar pa ni jasno, ali je bil ta podatek že znan v začetku leta 2004. Poleg tega je sama Komisija v letu 2006 ugotavljala: „proizvodnja in poraba vezanih plošč sta se v zadnjih nekaj letih občutno povečali, pri čemer se za nekatere razrede razvija zelo močen izvozni trg“ (14). Glede na to, da Komisija ni dobila nobenih nasprotujočih podatkov, na podlagi katerih bi lahko podvomila v predpostavke podjetij in v svoje lastne predpostavke, Komisija tudi nima utemeljenih razlogov, da bi jih zavračala. Zato Komisija meni, da ne kaže, da bi bila predvidevanja neverjetna, tako da je Komisija glede teh dvomov pomirjena.

(52)

Komisija je v sklepu o sprožitvi postopka tudi ugotovila, da načrt prestrukturiranja vsebuje več notranjih ukrepov, ki bi, če bi bili izvedeni, verjetno prispevali k preobratu stanja podjetja. Komisija je med preiskavo pridobila podatke, da družba še ni izvedla vseh načrtovanih ukrepov prestrukturiranja. Slovenski organi so navedli, da je bilo to med drugim posledica zamude pri prejemu državne pomoči, pa tudi posledica slabših poslovnih rezultatov od pričakovanih. Komisija v zvezi s tem opaža, da je načrt prestrukturiranja predvideval financiranje tehničnega prestrukturiranja predvsem iz lastnih sredstev. Vendar pa taka pomanjkljivost vnaprej ni bila opazna in jo je celo mogoče opravičiti, ker naj bi bila državna pomoč resnično čim manjša, zlasti za državo članico, ki se je za tak načrt obvezala (15) tik pred pristopom. Komisija zato te pomanjkljivosti v tem posebnem primeru ne bo štela za zadostni razlog, da bi podvomila v obstoj uresničljivega načrta prestrukturiranja. Vendar pa Komisija opozarja, da je odobritev pomoči pogojena s polno izvedbo načrta prestrukturiranja (točka 43) in bo spremljana (točka 46).

(53)

Komisija zato pričakuje, da bo Slovenija v skladu s točko 46 smernic predložila najmanj dve poročili o spremljanju, eno konec januarja 2008 o letu 2007 in eno konec januarja 2009 o letu 2008, s podrobnimi podatki o finančnem poslovanju družbe in o izvedenih naložbah. Komisija želi opozoriti, da je lahko družba, tudi če ponovno vzpostavi svojo rentabilnost brez izvedbe vseh naložb, dolžna povrniti del državne pomoči, če načrtovane naložbe niso v celoti izvedene (16).

(54)

Pomoč je tudi omejena na najnižji možni znesek. Zlasti dvomi Komisije glede zagotavljanja pomembnega lastnega prispevka so odpravljeni. V skladu s točko 40 smernic je treba pomoč omejiti na najnujnejše za ponovno vzpostavitev rentabilnosti, medtem ko se pričakuje, da prejemniki pomoči pomembno prispevajo k načrtu prestrukturiranja iz lastnih virov.

(55)

Pojasnila slovenskih organov o lastnem prispevku so, kakor je navedeno v točki 27, dovolj podrobna, da omogočajo Komisiji, da preveri, ali je družba izvedla ali da bo izvedla v obdobju 2005–2008 večje število dezinvesticij v višini 30,5 % stroškov prestrukturiranja. Komisija je poleg tega ugotovila, da je družba Novoles Straža pridobila zunanje financiranje brez pomoči v višini 8,5 %.

(56)

Po drugi strani pa Komisija ponovno poudarja, da amortizacije ne more sprejeti kot lastnega prispevka, ker ta družbi ne zagotavlja razpoložljivih sredstev, poleg tega pa je odvisna od prihodnjega poslovanja, ki je rezultat zagotovljene državne pomoči (17).

(57)

Zato lahko Komisija ugotovi skupni lastni prispevek v višini 39 %, ki ga je mogoče šteti kot pomembnega v skladu s smernicami iz leta 1999 (18).

(58)

Pomoč je poleg tega tudi omejena na najnujnejše za ponovno vzpostavitev rentabilnosti, glede na to, da v glavnem pokriva neposredne potrebe po refinanciranju za zapadla kratkoročna posojila in s tem družbi ne zagotavlja presežne likvidnosti.

(59)

V skladu s točkama 35 in 36 smernic je treba sprejeti ukrepe, ki bodo čim bolj zmanjšali škodljive učinke državne pomoči na položaj konkurentov. Vendar pa takšni izravnalni ukrepi v skladu s točko 36 smernic niso potrebni, kadar je zadevni tržni delež prejemnika zanemarljiv. Zato v teh primerih izravnalni ukrepi niso pogoj, da je državna pomoč združljiva s skupnim trgom.

(60)

Komisija ne zavrača trditev slovenskih organov, da je družba Novoles Straža dejavna na več proizvodnih trgih, in sicer na trgu vezanih plošč, stolov in drugega pohištva. Kar zadeva vezane plošče, Komisija ugotavlja, da je v primeru združitve „tržna preiskava v veliki meri potrdila, da različne vrste lesenih plošč, kot so vezane plošče, lesonit plošče, surove iverne plošče in oplemenitene iverne plošče, dekorativni laminati (HPL/CPL) ter elementi iz lesenih plošč za pohištvo in gradbeno industrijo, pripadajo ločenim proizvodnim trgom (19).“

(61)

Za opredelitev upoštevnega trga je Slovenija Komisiji predložila tržno študijo, ki prikazuje tržne deleže na upoštevnem trgu proizvodov v EU-25. Komisija ima v zvezi s tem malo razlogov, da bi oporekala predpostavki iz opombe 20 smernic, da je upoštevni trg EGP. Komisija opozarja, da je v preteklosti izvedla nekaj tržnih preiskav v evropski industriji lesnih proizvodov (zlasti lesnih ivernih plošč) v primeru združitve (20) ter sklenila, da je upoštevni trg širši od nacionalnega trga in da je najmanj čezmejni regionalni trg. To so potrdili pomembni čezmejni trgovinski tokovi. Obstoj podobnih trgovinskih tokov tudi v primeru vezanih plošč potrjujejo podatki notranjih strokovnjakov Komisije (tudi izvoz prodaje družbe Novoles Straža znotraj Skupnosti v višini 60 % znaša namreč večino njenega prometa). Poleg tega se je ugotovilo, da se čezmejni regionalni trg nanaša na oddaljenost približno 1 000 km, pri čemer se je oddaljenost razlikovala glede na dodano vrednost proizvodov, tj. oddaljenost za oplemenitene proizvode je bila celo daljša od oddaljenosti za neoplemenitene proizvode. Ker so vezane plošče že višje kakovosti in se izvažajo v glavnem furnirane vezane plošče, so prevozni stroški manj pomembni za vezane plošče kot za iverne plošče (kar še bolj velja za stole in drugo pohištvo iz vezanih plošč). Glede na navedeno Komisija meni, da bi moral biti upoštevni trg za proizvode, ki jih izdeluje družba Novoles Straža, če ne celoten EGP ali EU-25, pa vsaj dobršen del EU-25.

(62)

Glede na to, da tržni delež družbe Novoles Straža na trgu EU-25 v nobenem primeru ne presega 0,13 % in se načeloma ne bi smel povečati za več kot dvakrat, če se geografski trg zmanjša za polovico, Komisija meni, da je tržni delež še vedno precej pod 1 %, kar lahko v povezavi z dejstvom, da trg zajema veliko število malih in srednjih proizvajalcev, štejemo za zanemarljiv delež (21). Zato izravnalni ukrepi za zagotavljanje združljivosti državne pomoči s skupnim trgom niso potrebni.

(63)

Končno, Slovenija je Komisiji posredovala zadostne podatke o vseh drugih pomočeh, ki jih je prejela družba, ki omogočajo ustrezno presojo načela enkratne pomoči. V skladu s tem načelom, določenim v točki 48 in naslednjih točkah smernic, Komisija ne more odobriti pomoči za prestrukturiranje družbi, ki je že pred tem prejela pomoč za prestrukturiranje. Komisija meni, da mora na podlagi tega načela upoštevati vse pomoči za prestrukturiranje, ki so bile dodeljene v obdobju 10 let pred obravnavano pomočjo, ne glede na to, ali je bila prva državna pomoč dodeljena pred pristopom države članice, ki daje pomoč, k EU.

(64)

Komisija najprej ugotavlja, da družba v preteklosti ni prejela nobene pomoči za prestrukturiranje. Dvomi Komisije v zvezi s pomočjo, ki je bila zagotovljena v letu 1999 v višini 18,1 milijona SIT (75 000 EUR) za subvencioniranje obrestne mere, da je šlo za pomoč za prestrukturiranje, so odpravljeni, ker je družba imela v tistem času bonitetni razred A/B. Zato ni mogoče šteti, da je bila družba v težavah, pomoči pa ni mogoče šteti za pomoč za prestrukturiranje, ki bi lahko sprožila kršitev pogoja enkratne pomoči.

(65)

Komisija poleg tega ugotavlja popravek pisarniške napake slovenskih organov v prej predloženih podatkih, ki jih je Komisija povzela v sklepu o sprožitvi postopka, kar pomeni, da je vsa pomoč, omenjena v sklepu o sprožitvi postopka, kot taka de minimis  (22). Poleg tega so slovenski organi pojasnili, da je bila vsa ta pomoč dodeljena pred pristopom za druge namene in ne kot pomoč za prestrukturiranje. Ker s tem Komisija ni pristojna za presojanje pomoči in ker tudi dejstvo, da je družba bila v težavah, ne pomeni, da je ta pomoč predstavljala pomoč za prestrukturiranje v skladu s smernicami iz leta 1999 (23), nobena od teh v preteklosti dodeljenih pomoči ne sproži pogoja enkratne pomoči.

66

Glede na navedeno Komisija ugotavlja, da zadevna pomoč pomeni pomoč za prestrukturiranje, ki izpolnjuje pogoje veljavnih smernic, tj. smernic o prestrukturiranju iz leta 1999. Zato je sklenila, da je državna pomoč, čeprav je Slovenija nezakonito izvedla pomoč za prestrukturiranje družbi Novoles Straža in kršila člen 88(3) Pogodbe ES, združljiva s skupnim trgom –