20.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/14

(1)

Komisija je 28. marca 2006 objavila Obvestilo (2), s katerim je uvedla protidampinški postopek glede uvoza nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske v Skupnost. Komisija je 20. decembra 2006 z Uredbo (ES) št. 1888/2006 (3) („začasna uredba“) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz istega proizvoda.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih protidampinških ukrepov, je več zainteresiranih strank predložilo pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje. Srečanje v skladu s členom 6(6) osnovne uredbe v prostorih Komisije med proizvajalcem izvoznikom, Združenjem tajskih proizvajalcev, tajsko vlado in proizvajalci Skupnosti je potekalo 9. februarja 2007. Na srečanju je bilo obravnavano vprašanje konkurence na trgu Skupnosti za sladko koruzo.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vrst pripravljene ali konzervirane sladke koruze v zrnju s poreklom iz Tajske in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasno dajatvijo. Strankam je bil po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili uvedeni dokončni ukrepi, določen tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po proučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile ugotovitve po potrebi ustrezno spremenjene.

(6)

Treba je opozoriti, da je preiskava dampinga in škode zajela obdobje od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na gibanja, pomembna za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2005 („obravnavano obdobje“). Obdobje, uporabljeno za ugotovitve o odpravi nelojalnega nižanja cen, prodajanja po dampinških cenah in škode, je prej omenjeno OP.

(7)

Ker ni bilo nobene pripombe v zvezi z zadevnim proizvodom in podobnim proizvodom, se uvodne izjave 13 do 15 začasne uredbe potrdijo.

(8)

Številni izvozniki ter združenje tajskih proizvajalcev so ugovarjali vzorčenju in oceni individualne preiskave, opisane v uvodnih izjavah 16 do 20 začasne uredbe. Trdili so predvsem, da vzorec ni bil reprezentativen, ker Komisija ni upoštevala tudi drugih dejavnikov, kot so velikost družb in njihov geografski položaj. Poleg tega so trdili, da bi bilo mogoče preiskati več družb, ne da bi to preveč obremenilo preiskave.

(9)

Kot je bilo navedeno v uvodnih izjavah 16 do 18 začasne uredbe, je Komisija menila, da je za uresničitev najvišje možne ravni reprezentativnosti vzorca, ob upoštevanju rokov preiskave, primerno vključiti v vzorec le štiri družbe, ker (i) to omogoča vključitev večjega obsega izvoza in (ii) je bila v času, ki je bil na voljo, izvedljiva preiskava le teh štirih družb. Člen 17 osnovne uredbe ne opredeljuje zgornje meje, nad katero bi se število izvoznikov štelo dovolj visoko za vzorčenje, in ne opredeljuje natančno ustreznega števila strank, ki morajo biti vključene v vzorec. V zvezi s tem mora Komisija sama presoditi kaj je možno preiskati v času, ki je na voljo, pri čemer mora zagotoviti, da vzorec čim bolj zajema čim večji možni del zadevnih izvoznikov. Izbrani vzorec je zajel več kot 52 % vseh tajskih izvoznikov med obdobjem preiskave, kar se po obsegu dejansko šteje za zelo reprezentativen vzorec.

(10)

V skladu s členom 17(1) osnovne uredbe je bilo merilo za izbiro vzorca največji reprezentativni obseg izvoza iz Tajske v Skupnost, ki ga je bilo mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Glede na visoko reprezentativnost izbranega vzorca z vidika obsega ni bilo treba preučiti ostalih dejavnikov, kot so velikost družb in njihov geografski položaj.

(11)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 20 začasne uredbe, bi preiskava večjega števila družb preveč obremenila preiskavo in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

(12)

Trditve nekaterih strank glede uvodnih izjav 16 do 20 začasne uredbe se zato zavrnejo, navedene uvodne izjave pa se potrdijo.

(13)

En proizvajalec izvoznik je trdil, da je pri izračunu normalne vrednosti prišlo do številnih računskih napak. Te trditve so bile navzkrižno preverjene in odkrite niso bile nobene napake.

(14)

Ker drugih pripomb v zvezi s tem ni bilo, se potrdijo uvodne izjave 21 do 32 začasne uredbe.

(15)

Po začasnem razkritju je en proizvajalec izvoznik nasprotoval ugotovitvam uvodne izjave 34 začasne uredbe. Ta stranka je trdila, da je treba upoštevati ves izvoz družbe, vključno s prodajo kupljenih proizvodov, ki jih je proizvedel drugi neodvisni proizvajalec. Ta stranka je trdila, da je treba kupljene končne proizvode obravnavati kot proizvode, ki izvirajo iz lastne proizvodnje, ker naj bi bili proizvedeni v okviru podizvajanja („tolling“).

(16)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se lahko pri določanju individualne stopnje dampinga upoštevajo samo proizvodi, ki jih je proizvedel zadevni proizvajalec izvoznik. Če proizvajalec izvoznik kupuje proizvod med drugim za nadaljnjo prodajo v Skupnost, dejansko pri tem ravna podobno kot prodajni agent ali trgovec in ta nadaljnja prodaja se pri določanju individualne stopnje dampinga ne more upoštevati.

(17)

V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je zadevni izvoznik proizvajalec od drugih proizvajalcev dejansko kupoval del blaga, ki ga je prodajal v Skupnost. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je ta izvoznik vedno plačeval končne proizvode in da je te transakcije v svoj računovodski sistem zabeležil kot nakup končnih proizvodov. Predloženi niso bili nobeni pogodbeni ali drugi dokazi (npr. tako imenovani „tolling“ sporazumi), da je bilo blago prvotno last proizvajalca izvoznika in da je bila dejavnost drugih družb omejena le na preoblikovanje zadevnega proizvoda.

(18)

Po dokončnem razkritju je zadevni proizvajalec izvoznik ponovil svojo zahtevo in vztrajal, da ga je treba šteti za soproizvajalca proizvoda, kupljenega od drugih proizvajalcev. Glede na to, da je bilo lastništvo blaga, ki so ga proizvedle druge stranke, preneseno na zadevnega proizvajalca izvoznika šele po zaključku proizvodnega procesa, kot je razvidno iz računov, se potrdi, da se navedeni proizvajalec izvoznik ne more šteti za proizvajalca ali soproizvajalca blaga, ki ga je kupil za nadaljnjo prodajo.

(19)

Na podlagi zgoraj navedenega se zahteva proizvajalca izvoznika zavrne in uvodne izjave 33 in 34 začasne uredbe se potrdijo.

(20)

Združenje uvoznikov je zahtevalo prilagoditev v skladu s členom 2(10)(k) osnovne uredbe zaradi upoštevanja dejstva, da so hude poplave na Tajskem povzročile višje stroške surovine sladke koruze, medtem ko so izvozne cene zadevnega proizvoda ostale relativno nizke. Pri tem je treba opozoriti, da nobeden od proizvajalcev izvoznikov prilagoditve ni niti zahteval niti količinsko opredelil. Poleg tega so poplave na Tajskem pogost pojav in se niti pri pogajanjih o pogodbah in zlasti izvoznih cenah ne morejo šteti za nepredvidljive. Nazadnje je analiza tudi pokazala, da bi bil morebitni vpliv poplav na ceno surovine sladke koruze omejen le na zadnjo četrtino OP, veliko večino surovine sladke koruze pa so proizvajalci izvozniki kupili pred tem obdobjem. Zato se zahteva za prilagoditev zavrne.

(21)

Po začasnem razkritju so številni proizvajalci izvozniki trdili, da so pri izračunu dampinga potrebni še nekateri popravki domače prodaje (v glavnem povezane s stroški ravnanja, natovarjanja in drugih tozadevnih stroškov ter stroški kredita). Trditve so bile proučene in za eno družbo je bilo dejansko ugotovljeno, da je treba odobriti dodatne popravke. Po tej prilagoditvi se je stopnja dampinga za to družbo znižala s 4,3 % na 3,1 %.

(22)

Ker so bili podatki družbe iz uvodne izjave 21 uporabljeni pri konstruiranju normalne vrednosti neke druge družbe, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 29 in 31 začasne uredbe, se je stopnja dampinga slednje družbe zaradi odobrenega popravka znižala z 11,2 % na 11,1 %.

(23)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se, razen zgoraj navedenih sprememb, uvodni izjavi 35 in 36 začasne uredbe potrdita.

(24)

Glede na zgornjo prilagoditev je dokončno določen znesek dampinga, izražen kot odstotek neto cene CIF franko meja Skupnosti, pred plačilom dajatve:

(25)

Za sodelujoče družbe, ki niso bile zbrane v vzorec, je bila stopnja dampinga določena na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga družb, izbranih v vzorec, v skladu s členom 9(6) osnovne uredbe. Ta tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena v odstotkih cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, je 12,9 %.

(26)

Ker ni bilo drugih pripomb, se uvodna izjava 40 začasne uredbe potrdi.

(27)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da postopek, ki ga je Komisija uporabila in navedla v uvodnih izjavah 50 in 51 začasne uredbe v zvezi z različnimi prodajnimi potmi, ni skladen z osnovno uredbo in Protidampinškim sporazumom STO (4), domnevno, ker naj bi „imel za cilj umetno odražanje višje stopnje škode in se ga ne more šteti za ustrezno utemeljenega niti za objektivnega in nepristranskega“. V podporo svoji trditvi se je pritožnik skliceval na Poročilo pritožbenega organa STO z dne 24.7.2001 (5) (pritožbeni organ STO), kjer je navedeno: „preiskovalni organi ne smejo voditi preiskave tako, da je po postopku ocenjevanja ali ugotavljanje dejstev večja verjetnost za ugotovitev, da je bila domači industriji povzročena škoda“ (odstavek 196 pritožbenega organa STO).

(28)

Prvič, obstoja dveh različnih prodajnih poti, ki jih je navedla Komisija v uvodnih izjavah 50 in 51 začasne uredbe, in posledic na prodajne stroške in prodajne cene, ni spodbijala nobena stranka v tem postopku, niti pritožnik. Drugič, spodbijalo se ni niti dejstvo, prav tako navedeno v uvodni izjavi 51 začasne uredbe, da je celoten uvoz sodelujočih tajskih izvoznikov potekal preko prodajne poti z blagovno znamko prodajalca na drobno. Pritožnik ga je celo potrdil: „Treba je opozoriti, da je tajska prodaja prodajalcem na drobno v Evropi potekala preko zasebne znamke prodajalca na drobno“.

(29)

Treba je tudi opozoriti, da je Pritožbeni organ STO v odstavku 204 navedel, da „[…] je lahko za preiskovalne organe preiskava domače industrije po delih, sektorjih ali segmentih zelo primerno“. Zaradi zagotavljanje poštene ocene škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti in ugotavljanja, ali je dampinški uvoz iz Tajske neposredno vplival na škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je bilo za nekatere kazalnike škode prodajni poti primerno razlikovati. Pri določitvi škode sta bili sistematično upoštevani obe prodajni poti skupaj, po potrebi pa je bila ločeno analizirana tudi prodaja, ki je potekala pod znamko prodajalca na drobno.

(30)

Vendar pritožbeni organ STO v odstavku 204 nadaljuje, da „[…] če preiskovalni organi preiščejo en del domače industrije, morajo načeloma na podoben način preiskati vse ostale dele industrije, kakor tudi industrijo kot celoto“. Službe Komisije so zato spodaj dopolnile analizo škode z upoštevanjem treh kazalnikov škode, ki so bili v začasni uredbi analizirani posebej v okviru prodajne poti prodaje znamke prodajalca na drobno. Ti trije kazalniki so obseg prodaje (uvodna izjava 56 začasne uredbe), prodajna cena (uvodna izjava 63 začasne uredbe) ter dobičkonosnost (uvodna izjava 66 začasne uredbe). Posebna analiza škode v zvezi s prodajno potjo pod blagovno znamko proizvajalca je bila za te tri kazalnike torej izvedena.

(31)

Kot je določeno v uvodni izjavi 51 začasne uredbe je prodaja industrije Skupnosti z znamko prodajalca na drobno predstavljala približno 63 % skupne prodaje industrije Skupnosti (lastna blagovna znamka in znamka prodajalca na drobno) med OP. Zato predstavlja prodaja po poti prodaje lastne blagovne znamke približno 37 %.

(32)

Obseg prodaje industrije Skupnosti proizvodov lastne blagovne znamke na trgu Skupnosti se je leta 2003 prvič zmanjšal za 1 %, se leta 2004 povečal za 6 odstotnih točk in se med OP zmanjšal za 6 odstotnih točk. Med OP je obseg prodaje lastne blagovne znamke ostal praktično na isti ravni kot leta 2002, tj. nekoliko nad 68 000 ton.

(33)

Cene na enoto se pri prodaji industrije Skupnosti proizvodov z lastno blagovno znamko nepovezanim trgovcem v celotnem obravnavanem obdobju niso bistveno spreminjale. Leta 2002 so znašale približno 1 380 EUR/tono, se leta 2003 zvišale za 2 %, leta 2004 so se znižale za 2 odstotni točki ter se nato med OP znižale za 1 odstotno točko in dosegle raven 1 361 EUR/tono.

(34)

Med obravnavanim obdobjem se je dobičkonosnost prodaje industrije Skupnosti proizvodov z lastno blagovno znamko, izražena kot odstotek neto prodaje, postopno zmanjševala s skoraj 30 % v letu 2002 na približno 29 % v letu 2003, v letu 2004 je znašala približno 27 % v in nazadnje v OP približno 24 %.

(35)

Zato je treba opozoriti, da se prodaja proizvodov z lastno blagovno znamko v obravnavanem obdobju ni bistveno spreminjala niti glede količin niti cen. Nasprotno pa se je dobičkonosnost te prodaje v istem obdobju postopno zmanjšala. To je v nasprotju z v začasni uredbi jasno dokazano škodo in sicer tako glede na skupno prodajo kot na prodajo pod znamko prodajalca na drobno. Jasno pa je, da je vpliv uvoza iz Tajske najmočnejši tam, kjer je ta uvoz največji, tj. pri prodaji pod znamko prodajalca na drobno.

(36)

Dodatna analiza je pokazala, da je preiskava služb Komisije v skladu z osnovno uredbo in izpolnjuje zahtevo po objektivnosti iz člena 3.1 Protidampinškega sporazuma STO, saj so bili preučeni vsi kazalniki škode, navedeni v členu 3.4 Protidampinškega sporazuma STO, z in brez razlikovanja prodajnih poti, kjer se je to zdelo primerno glede na posebnosti konkretnega primera. Zgoraj navedena trditev se zato zavrne.

(37)

Ker v zvezi s tem ni bilo drugih pripomb, se potrdijo uvodne izjave 41 do 76 začasne uredbe.

(38)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je industrija Skupnosti uvedla omejevalne trgovinske prakse, za katere je domnevno značilno predvsem določanje cen za sladko koruzo na trgu Skupnosti. V podporo tej trditvi je ena od zadevnih strank navedla naslednje: (i) v svojem dopisu z 21. junija 2006 je Komisijo izrecno opozorila na to vprašanje; (ii) podobno trditev je 17. maja 2006 navedel evropski prodajalec na drobno; in nazadnje (iii) je ta stranka 1. decembra 2006 predložila dva dopisa, poslana po elektronski pošti od predsednika združenja pritožnikov, navedenega v uvodni izjavi 1 začasne uredbe. V enem od navedenih dopisov, z dne 13. aprila 2005, naj bi predsednik združenja pritožnikov domnevno obvestil direktorja tajske izvozne družbe, da so se zahodnoevropski predelovalci dogovorili o cenah za tri vrste podobnega proizvoda.

(39)

Zgoraj navedene zainteresirane stranke so zahtevale, da Komisija takoj zaključi trenutni postopek zaradi pomanjkanja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodljivimi razmerami industrije Skupnosti, saj naj ravni cene industrije Skupnosti ne bi bile zanesljive in naj bi jih domnevno nekonkurenčno vedenje industrije Skupnosti umetno zviševalo. Ena stranka se je pri zahtevi, da Komisija pred katerim koli sklepom o vzročni zvezi oceni potencialni vpliv na škodljive razmere industrije Skupnosti, ki so posledica zgoraj navedenega nekonkurenčnega vedenja, neposredno sklicevala tako na člen 3(7) osnovne uredbe kot zadevo Mukand (6).

(40)

Glede točk (i) in (ii) iz uvodne izjave 38 je treba opozoriti, da sta se trditvi opirali samo na nekaj neutemeljenih obtožb. V dopisu, navedenem v točki (i), je pritožnik sam navedel, da „bodo nadaljnje informacije in dokazi v zvezi s temi zlorabami, ki pomenijo očitne kršitve pravil o konkurenci ES, predložene v bližnji prihodnosti“. Zadevna stranka je pozneje poslala elektronska dopisa, navedena v uvodni izjavi 38 zgoraj.

(41)

Po prejemu navedenih dopisov so službe Komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s protidampingom, takoj pozvale pritožnika, da iste materiale posreduje službam Komisije, pristojnim za vprašanja v zvezi s konkurenco. Poleg tega so službe Komisije, pristojne za vprašanja v zvezi s protidampingom, podrobno preučile cenovne prakse različnih proizvajalcev Skupnosti v povezavi s tema elektronskima dopisoma, zlasti ker je predsednik združenja pritožnikov potrdil, da je avtor zgoraj navedenih sporočil.

(42)

Predsednik je odločno je zanikal, da je industrija Skupnosti dejansko kdaj koli dosegla sporazum ali uporabila katere koli „referenčne“ cene, kot je navedeno v elektronski pošti. Ker imajo službe Komisije v okviru sedanjega protidampinškega postopka na voljo podrobne informacije o cenah glede na vrsto na podlagi posameznih transakcij od vseh sodelujočih proizvajalcev Skupnosti, je bilo preverjeno, ali je vendarle mogoče zaznati kakršno koli usklajevanje cen.

(43)

Ta protidampinška preiskava ni odkrila nobenega dokaza o usklajevanju cen med sodelujočimi proizvajalci Skupnosti. Poleg tega je bila večina dejanskih cen precej nižja od „referenčnih“ cen, navedenih v zgornji elektronski pošti z dne 13. aprila 2005.

(44)

Institucije Skupnosti v tej protidampinški preiskavi niso odkrile nobenega dokaza, da so cene dampinškega uvoza iz zadevne države nelojalno nižale cene industrije Skupnosti predvsem zaradi umetne ravni cene, ustvarjene z nekonkurenčnim vedenjem.

(45)

Opozoriti je treba, da Komisija ni izdala nobenega dokončnega sklepa o tem, da je industrija Skupnosti tvorila kartel.

(46)

Glede na vse zgoraj navedene elemente Komisija meni, da trenutna protidampinška preiskava ni odkrila nobenega dokaza, da bi na cene industrije Skupnosti in kazalnike škode vplivalo nekonkurenčno vedenje ali omejevalne trgovinske prakse. Ta trditev se zato zavrne.

(47)

Več zainteresiranih strank je trdilo, da je treba v preiskavi vzročne zveze upoštevati vpliv vremenskih razmer. Te stranke se podrobneje sklicujejo na: (i) vročinski val poleti 2003; in (ii) poplave na Madžarskem med majem in avgustom 2005.

(48)

Pazljivo je bilo preučeno ali bi lahko vročinski val iz leta 2003 v Evropi (trditev (i) zgoraj) in poplave na Madžarskem iz leta 2005 (trditev (ii) zgoraj) vplivali na negativno stanje industrije Skupnosti.

(49)

Ugotovljeno je bilo, da vročinski val iz leta 2003 in poplave iz leta 2005 niso imele dejansko nobenega vpliva na količino požete sladke koruze na skupni ravni industrije Skupnosti. Podatki, pridobljeni od proizvajalcev Skupnosti v okviru preiskave, kažejo na zelo stabilen pridelek (v tonah sladke koruze, požete na hektar) v vsem obravnavanem obdobju. Nadalje je treba opozoriti, da je Komisija ugotovila, kot je navedeno v uvodnih izjavah 86 in 87 začasne uredbe, da so se proizvodni stroški na enoto industrije Skupnosti od leta 2002 do OP zvišali samo za 5 %, predvsem zaradi višjih cen jekla (pločevinka je najpomembnejši stroškovni element). Na podlagi zgoraj navedenega se zgornji trditvi (i) in (ii) zavrneta.

(50)

Zato se ugotavlja, da vremenske razmere niso mogle pretrgati vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(51)

Ker drugih pripomb v zvezi z vzročno zvezo ni bilo, se uvodne izjave 77 do 99 začasne uredbe potrdijo.

(52)

Ker ni bilo predloženih novih in utemeljenih ugovorov v zvezi interesom Skupnosti, se uvodne izjave 100 do 118 začasne uredbe potrdijo.

(53)

Več zainteresiranih strank je trdilo: (i) da mora Komisija natančneje pojasniti način izračuna 14-odstotnega dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči brez dampinškega uvoza, navedenega v uvodni izjavi 121 začasne uredbe; in (ii) da je ta 14-odstotni dobiček previsok. Glede na slednjo trditev se sklicuje na nedavne zaščitne in protidampinške postopke v zvezi s podobnimi predelanimi kmetijskimi proizvodi, kot so konzervirani agrumi (7) in zamrznjene jagode (8), kjer sta bili uporabljeni stopnji dobička 6,8 % oziroma 6,5 %. V tem okviru pa je druga zainteresirana stranka trdila, (iii) da je stopnja dobička 14 % prenizka in da bi morala znašati 17 %, da bi odražala dobičkonosnost, ki je bila leta 2002 dosežena pri prodaji proizvodov z blagovno znamko prodajalca na drobno.

(54)

V zvezi s trditvama (i) in (iii) zgoraj, je v uvodni izjavi 121 začasne uredbe pojasnjeno, da je bil dobiček 21,4 %, ki je bil leta 2002 dosežen tako pri prodaji pod lastno blagovno znamko kot prodaji z blagovno znamko prodajalca na drobno, prilagojen na 14 %, da se upošteva razlika v paleti znamk industrije Skupnosti v primerjavi uvozom iz Tajske. Komisija ugotavlja, kot je navedeno v uvodni izjavi 66 začasne uredbe, da je bila dobičkonosnost prodaje pod blagovno znamko prodajalca na drobno leta 2002 in 2003, tj. v obdobju, ko je bil dampinški uvoz najnižji, 17 % oziroma 11,1 %. Komisija meni, da je 14-odstotno povprečje teh dveh stopenj dobička primerno.

(55)

V zvezi s trditvijo (ii) zgoraj se šteje, da mora dobiček, brez dampinškega uvoza, čimbolj odražati dejanske posebnosti zadevne industrije Skupnosti. Samo kadar takih informacij ni, se lahko upoštevajo podatki drugih industrij, ki spadajo v isti širši sektor. Ta način, ki ga Komisija dosledno uporablja, je potrdilo sodišče prve stopnje v zadevi EFMA  (9).

(56)

Trditve (i), (ii) in (iii) se zato zavrnejo in potrdi se ugotovitev, da bi bilo brez dampinškega uvoza mogoče doseči dobiček v višini 14 %.

(57)

Glede na sklepe v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, ki pa ne sme biti višja od stopnje škode, navedene v uvodni izjavi 123 začasne uredbe in potrjene v tej uredbi. Ob upoštevanju visoke stopnje sodelovanja se dajatev za družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, določi na ravni najvišje dajatve, uvedene za družbe, ki sodelujejo v preiskavi. Zato je preostala dajatev določena na ravni 12,9 %.

(58)

Zato bodo dokončne dajatve:

(59)

Po uvedbi začasnih ukrepov so številni sodelujoči proizvajalci izvozniki izrazili interes za ponudbo cenovnih zavez. Vendar po dokončnem razkritju (razen dveh družb iz uvodne izjave 60) ponudb niso predložili v roku iz člena 8(2) osnovne uredbe.

(60)

Izvoznik proizvajalec ni predložil ustrezno utemeljenih zavez v rokih, določenih v členu 8(2) osnovne uredbe. Komisija zato ni mogla sprejeti nobene ponudbe o zavezi tega proizvajalca izvoznika. Vendar Svet ob upoštevanju zapletenosti vprašanja za zadevnega gospodarskega subjekta in ostale proizvajalce izvoznike, ki so v enakem položaju (razdrobljena dejavnost, proizvajaleci izvozniki imajo sedež v državi v razvoju ter pogosto delujejo kot trgovci in proizvajalci izvozniki, kar dodatno otežuje oblikovanje sprejemljive ponudbe o zavezi) in visoki ravni sodelovanja med preiskavo, meni, da je treba tem proizvajalcem izvoznikom izjemoma dovoliti, da zaključijo svojo ponudbo o zavezi po zgoraj navedenem roku, vendar v desetih koledarskih dneh po začetku veljavnosti te uredbe. Komisija lahko predlaga ustrezno spremembo k tej uredbi.

(61)

Po dokončnem razkritju sta dva sodelujoča proizvajalca izvoznika v skladu s členom 8(1) in 8(2) osnovne uredbe ponudila sprejemljive cenovne zaveze skupaj s količinsko zgornjo mejo. Ponudila sta, da bosta zadevni proizvod prodajala znotraj količinske meje po ceni, potrebni za odpravo škodljivih posledic dampinga, ali nad njo. Uvoz, ki preseže zgornjo količinsko mejo, bo predmet protidampinških dajatev. Družbi bosta Komisiji tudi redno posredovali podrobne podatke o svojem izvozu v Skupnost, kar pomeni, da lahko Komisija zavezo učinkovito nadzoruje. Poleg tega imata ti družbi tako prodajno strukturo, da je po mnenju Komisije nevarnost izogibanja dogovorjeni zavezi omejena.

(62)

Komisija je s Sklepom 2007/424/ES (10) sprejela zgoraj navedene ponudbe zaveze. V Sklepu so natančneje pojasnjeni razlogi za sprejetje teh zavez.

(63)

Da bi lahko Komisija in carinski organi še učinkoviteje nadzorovali, ali družbe spoštujejo zaveze, bo oprostitev protidampinške dajatve, kadar je ustreznemu carinskemu organu predložen zahtevek za sprostitev v prosti promet, odvisna od (i) predložitve računa na podlagi zaveze, ki bo vseboval vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi II; (ii) uvoženo blago morajo omenjene družbe izdelati, odpraviti in fakturirati neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti; ter (iii) blago, deklarirano in predloženo carini, mora natančno ustrezati opisu na računu na podlagi zaveze. Če zgoraj navedeni pogoji niso izpolnjeni, začne v času prejema izjave o sprostitvi v prosti promet veljati ustrezna protidampinška dajatev.

(64)

Če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe zaradi kršitev umakne sprejem zaveze in se pri tem sklicuje na konkretne transakcije ter razglasi ustrezne račune na podlagi zaveze za neveljavne, nastane v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet teh transakcij carinski dolg.

(65)

Uvozniki se morajo zavedati, da lahko v času sprejema izjave o sprostitvi v prosti promet carinski dolg nastane kot del običajnega poslovnega tveganja, kot je opisano v uvodnih izjavah 62 in 63, čeprav je Komisija zavezo, ki jo je ponudil proizvajalec, od katerega so neposredno ali posredno kupovali, sprejela.

(66)

V skladu s členom 14(7) osnovne uredbe morajo carinski organi vedno, kadar so odkrite kršitve zaveze, o tem takoj obvestiti Komisijo.

(67)

Zaveze, ki so jih ponudili tajski proizvajalci izvozniki, je Komisija iz zgoraj navedenih razlogov štela za sprejemljive in je zadevne družbe obvestila o bistvenih dejstvih, premislekih in obveznostih, na podlagi katerih so bile zaveze sprejete.

(68)

V primeru kršitve ali umika zaveze ali v primeru umika sprejetja zaveze s strani Komisije se v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe samodejno uporabi protidampinška dajatev, ki jo je uvedel Svet v skladu s členom 9(4).

(69)

Glede na višino stopenj dampinga, ugotovljenih za proizvajalce izvoznike na Tajskem, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje, da je treba znesek, zavarovan z začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno pobrati v višini zneska dokončno uvedenih dajatev.

(70)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v kakršnem sta bili med preiskavo ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo za celotno državo, ki se uporablja za „vse druge družbe“) se tako uporabljajo izključno za uvoz proizvodov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo družbe, in posamezne navedene pravne osebe. Uvoženi proizvodi, ki jih proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena z imenom in naslovom v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, teh stopenj ne morejo koristiti in za njih velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(71)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji, skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve –

—

omenjene družbe to blago izdelajo, odpravijo in fakturirajo neposredno prvi neodvisni stranki v Skupnosti, in

—

to blago spremlja račun na podlagi zaveze, tj. trgovinski račun, ki vsebuje vsaj podatke in izjavo, predvidene v Prilogi II te uredbe, ter

—

blago, deklarirano in predloženo carini, natančno ustreza opisu na računu na podlagi zaveze.

—

če se ugotovi, da glede uvoza, opisanega v odstavku 1, eden ali več pogojev, navedenih v tem odstavku, ni izpolnjenih, ali

—

če Komisija v skladu s členom 8(9) osnovne uredbe sprejem zaveze umakne z uredbo ali sklepom, ki se nanaša na konkretne transakcije, ter ustrezne račune na podlagi zaveze razglasi za neveljavne.