13.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 151/33

(1)

Nemčija je z dopisom z dne 22. avgusta 2005, evidentiranim 26. avgusta 2005, Komisijo obvestila o svojem namenu, da bo ladjedelnici Volkswerft Stralsund dodelila regionalno pomoč za naložbe. Komisija je z dopisom z dne 13. septembra 2005 zaprosila za informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 14. oktobra 2005, evidentiranim 17. oktobra 2005. Komisija je z dopisom z dne 18. novembra 2005 zaprosila za dodatne informacije, ki jih je Nemčija predložila z dopisom z dne 19. decembra 2005, evidentiranim 20. decembra 2005.

(2)

Komisija je 22. februarja 2006 sprožila formalni postopek preiskave glede te domnevne državne pomoči. Odločitev Komisije, da sproži formalni postopek preiskave, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, naj predložijo svoje pripombe glede te pomoči. Upravičenka, ladjedelnica Volkswerft Stralsund, je z dopisom z dne 10. maja 2006, evidentiranim 11. maja 2006, predložila pripombe. Združenje za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo (Verband für Schiffbau und Meerestechnik) in dansko združenje za pomorsko gospodarstvo (Danske Maritime) sta predložili pripombe z dopisom z dne 11. maja 2006, evidentiranim istega dne.

(3)

Te pripombe so bile nemškim organom predložene z dopisoma z dne 12. in 19. maja 2006. Nemčija je na te pripombe odgovorila z dopisom z dne 2. junija 2006, ki je bil evidentiran istega dne.

(4)

Odgovor Nemčije na sprožitev formalnega postopka preiskave je bil posredovan v dopisu z dne 7. aprila 2006, evidentiranim istega dne. Komisija je z dopisom z dne 26. julija 2006 zahtevala dodatne informacije, ki jih je Nemčija posredovala z dopisom z dne 22. avgusta 2006, evidentiranim 23. avgusta 2006.

(5)

Upravičenka do pomoči je ladjedelnica Volkswerft Stralsund GmbH (v nadaljnjem besedilu „VWS“), ki ima sedež v deželi Mecklenburg-Vorpommern (Nemčija), na območju, ki prejema pomoč v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES. VWS pripada danski skupini AP Möller in je del skupine ladjedelnic, ki jih upravlja podjetje Odense Steel Shipyard Ltd. VWS je veliko podjetje in ne malo ali srednje podjetje v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (3).

(6)

Dejavnosti ladjedelnice so načrtovanje in gradnja morskih ladij ter popravilo in predelava ladij. VWS v glavnem izdeluje srednje velike kontejnerske ladje, vendar tudi potniške ladje, trajekte in posebne ladje, kot so plavajoči bagri, ladje za polaganje kablov, ladje za postavljanje plavajočih naftnih ploščadi ter ladje za nadzor onesnaževanja morja. Ladjedelnica izdeluje ladje, dolge do 260 metrov.

(7)

Prefabrikacija posameznih komponent do velikosti sestavnih elementov poteka v posebnih proizvodnih linijah. Po vnaprejšnjem konzerviranju in barvanju sledi končna montaža v hali za izdelovanje ladij, v kateri je možna gradnja ladijskih trupov, dolgih do 300 metrov. Splovitev ladij poteka s pomočjo ladijskega dvigala, dolgega 230 metrov. To dvigalo omejuje proizvodni program ladjedelnice VWS na gradnjo ladij, dolgih do 260 metrov.

(8)

Ladjedelnica VWS namerava posodobiti svojo proizvodnjo, jo racionalizirati in se prilagoditi spremembam mednarodnega povpraševanja, da bi na svetovnem trgu ostala konkurenčna. VWS izhaja iz tega, da se bodo ugodni tržni pogoji za trgovske ladje ohranili še nekaj let ter da bo povpraševanje v vedno večji meri usmerjeno k ladjam razreda panamax, ki jih VWS trenutno ne more izdelovati po konkurenčnih cenah. Ladje panamax so največje ladje, ki lahko plujejo skozi Panamski prekop, tj. ladje z največjo dolžino 300 metrov in največjo širino 32,2 metra.

(9)

VWS zato trenutno izvaja naložbeni projekt, da bi omogočila povečanje produktivnosti ladjedelnice in učinkovito izdelavo večjih ladij razreda panamax. Naložbeni projekt bo ladjedelnici VWS omogočil, da bo konkurirala v tržnem segmentu ladij panamax in s tem povečala prodajni potencial ladjedelnice. VWS meni, da bo to prispevalo k enakomernejši obremenjenosti obstoječih proizvodnih obratov in tako zmanjšalo proizvodne stroške na ladjo, pri čemer se bo produktivnost ladjedelnice povečala.

(10)

Naložbe zadevajo na eni strani predelavo jekla (proizvodnja panelov in gradnja sestavnih elementov, konzervacija), da se omogoči izdelava in predelava večjih jeklenih konstrukcij (sestavnih elementov), in na drugi strani podaljšanje ladijskega dvigala za 40 metrov, kar bi omogočilo dvigovanje večjih ladij.

(11)

Na področju proizvodnje panelov in gradnje sestavnih elementov naj bi v obstoječi hali vzpostavili novo proizvodno linijo za panele in delne sestavne elemente za večje vrste ladij. Poleg tega naj bi na splaviščni napravi postavili štiri dodatne operativne površine za izdelovanje večjih sestavnih elementov. Na področju konzervacije zadevajo naložbe povečanje dveh od štirih obstoječih kabin z obrati za konzervacijo, ki bi lahko sprejele večje sestavne elemente. Zmožnost izdelovanja in predelovanja večjih jeklenih konstrukcij je z gospodarskega in tehničnega vidika za gradnjo večjih ladij nujna, saj bi bila končna montaža večjih ladij iz manjših sestavnih elementov bi bila neučinkovita. S podaljšanjem ladijskega dvigala se bo povečala zmogljivost hale za izdelovanje ladij.

(12)

Po zaključku naložbenega načrta se bo produktivnost VWS v skladu z informacijami, ki jih je predložila Nemčija, povečala z okoli […] (4) ton jekla na 1 000 delovnih ur v letu 2005 na […] ton jekla na 1 000 delovnih ur. Zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT (bruto registrskih tonah) se s tem naložbenim projektom ne bo povečala, proizvodnja srednjih kontejnerskih ladij pa se bo preusmerila v gradnjo velikih kontejnerskih ladij. Zmogljivost predelave jekla v ladjedelnici se bo glede na naložbeni načrt povečala s 56 000 ton v letu 2005 na 64 000 ton letno.

(13)

Projekt se je začel v začetku leta 2005 in zaključil 28. februarja 2006. Ustvaril je 207 novih neposrednih delovnih mest.

(14)

Naložbeni projekt zahteva zmanjšanje vertikalne integracije ladjedelnice. Delež zunanjega izvajanja naj bi se povečal s 17 % produktivnih ur v letu 2005 na 28 % do konca leta 2007. Pričakovati je, da bo zaradi povečanega zunanjega izvajanja v regiji Stralsund ustvarjenih 400 novih delovnih mest.

(15)

Skupni stroški projekta znašajo 18 669 000 EUR in so tako enaki upravičenim stroškom. Ti stroški se lahko razdelijo na naslednji način:

(16)

Nemčija namerava dodeliti državno pomoč v višini 4 200 500 EUR, kar ustreza 22,5 % upravičenih stroškov, ki znašajo 18 669 000 EUR. Pomoč se dodeli na podlagi dveh odobrenih shem regionalnih pomoči (5). Znesek dodeljene pomoči je bil določen pred začetkom naložbenega projekta.

(17)

Komisija je sprožila formalni postopek preiskave, ker je imela pomisleke glede združljivosti pomoči s skupnim trgom. Komisija je imela pomisleke, ali lahko naložbe v proizvodnjo panelov in gradnjo sestavnih elementov presegajo same naložbe za izboljšanje produktivnosti obstoječega obrata. Komisija je tudi dvomila, ali naložbe v obrate za konzervacijo in podaljšanje ladijskega dvigala pomenijo upravičene naložbe, ker ni videti, da bi bil njihov cilj povečanje produktivnosti teh obratov.

(18)

Poleg tega je imela Komisija pomisleke, ali bi naložbe ladjedelnice VWS lahko povečale zmogljivosti ladjedelnice, ki ne bi bile združljive z Okvirom za državno pomoč ladjedelništvu (6) in skupnim trgom.

(19)

Komisija je prejela pripombe upravičenke, nemškega Združenja za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo ter danskega združenja za pomorsko gospodarstvo.

(20)

VWS v svojih pripombah poudarja, da je cilj naložbenega projekta povečanje produktivnosti in zmogljivosti obstoječih obratov. Poleg tega povečanje zmogljivosti ladjedelnice ni cilj naložbenega projekta in izvedba projekta niti nima takšnega učinka. Naložbeni projekt je namreč predpogoj za inovacijo proizvodov, za katero si VWS prizadeva, in za vstop na tržni segment ladij panamax. VWS meni, da je trg za ladje z nosilnostjo med 2 500 in 4 999 TEU (7) optimalen tržni segment za ladjedelnico, ker ima ta segment največji prodajni potencial po svetu, konkurenčni pritisk v Evropi pa je nizek.

(21)

Poleg tega VWS poudarja, da je bila ladjedelnica v času, ko je bila v predelavi med letoma 1993 in 1998, že mišljena kot ladjedelnica, usmerjena v gradnjo ladij panamax, kar je razvidno iz ustrezne velikosti hale za izdelovanje ladij. Vendar pa v času predelave ladjedelnice ni bilo mogoče predvideti, da se bo povpraševanje na svetovnem trgu preusmerilo k ladjam panamax. Ker je Bremer Vulkan – takratni lastnik VWS – že imel ladjedelnico, ki bi lahko izdelovala ladje panamax, je bila v konceptu podjetja Bremer Vulkan za ladjedelnico VWS predvidena gradnja manjših vrst ladij, ladijsko dvigalo, dolgo 230 metrov, pa se je tako štelo za zadostno.

(22)

VWS navaja, da se je položaj na trgu za VWS v zadnjih letih spremenil na podlagi različnih dejavnikov. Bremer Vulkan ne obstaja več. Zaradi nezadostnega povpraševanja po prvotni ponudbi VWS se je ladjedelnica osredotočila na kontejnerske ladje z do 3 000 TEU ter na velike specializirane oskrbovalne „offshore“ ladje. Po ladjah za prevoz razsutega tovora, ribiških ladjah, trajektih, potniških ladjah in tankerjih, ki so bili del prvotne ponudbe ladjedelnice VWS, ni več povpraševanja in se zato ne izdelujejo več. VWS poleg tega pojasnjuje, da trg za manjše kontejnerske ladje zaznamuje močan konkurenčni pritisk v Nemčiji in delno na Poljskem, medtem ko večje kontejnerske ladje razreda panamax izdeluje le malo evropskih ladjedelnic. VWS navaja, da tehnična oprema VWS, zlasti hala za izdelovanje ladij, že omogoča gradnjo ladij panamax.

(23)

Za učinkovito gradnjo ladij panamax pa so vendar potrebne tehnične spremembe v ladjedelnici. Ladjedelnica VWS je do sedaj gradila ladje, velike med 2 100 in 3 000 TEU in dolge od 197 do 237 metrov. Te ladje so bile izdelane iz 95 do 111 jeklenih sestavnih elementov, dolgih do 16 metrov. Velikost teh sestavnih elementov je omejena na prostor, ki je na voljo v delavnicah in obratih za konzervacijo. Ladje panamax so dolge 295 metrov. Te ladje bi morale biti brez spreminjanja tehničnih obratov izdelane iz 170 sestavnih elementov na ladjo, kar bi pri nespremenjeni velikosti sestavnih elementov povečalo predelavo med 60 in 70 %. Ker pa je tržna cena teh ladij višja samo za 20 do 23 %, mora VWS za učinkovito gradnjo teh ladij povečati svojo produktivnost. Zato so naložbe v povečanje dveh obstoječih kabin z obrati za konzervacijo ter v proizvodnjo panelov in gradnjo sestavnih elementov neizogibne, da bi se omogočila izdelava in predelava sestavnih elementov, dolgih do 32 metrov.

(24)

VWS poudarja, da je splovitev ladij panamax že mogoča z obstoječim ladijskim dvigalom, dolgim 230 metrov. Del ladje, ki presega dolžino ladijskega dvigala, bi moral potem npr. podpirati plavajoči žerjav. Vendar takšen postopek skriva različna tveganja in zahteva višje stroške.

(25)

Glede zmogljivosti ladjedelnice VWS navaja, da skupna zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT, ne bo povečana. VWS je leta 2005 izdelala šest kontejnerskih ladij, velikih 2 500 TEU, kar ustreza 110 000 CGT. Pri tem je bilo v 1,725 milijona delovnih ur predelanih 56 000 ton jekla. Po zaključku naložbenega projekta bo lahko ladjedelnica v letih 2006 in 2007 izdelala sedem ladij panamax ter pri tem porabila 64 000 ton jekla in 1,9 milijona delovnih ur letno. To ustreza 108 000 CGT v letih 2006 in 2007. Pri nespremenjenem CGT bodo delovne ure in predelana količina jekla večja za 14 %.

(26)

VWS poudarja, da so bile pogodbe za gradnjo ladij panamax sklenjene leta 2003, ko se je povpraševanje od manjših ladij preusmerilo k večjim ladjam razreda panamax, in da bi ta preusmeritev povpraševanja resno ogrozila ohranitev ladjedelnice, če bi ladjedelnica še naprej izdelovala le manjše ladje. Preiskava poteka gradnje ladij v ladjedelnici je pokazala, da je z zadevno naložbo možna gradnja večjih ladij s produktivnostjo, ki bi bila konkurenčna.

(27)

V tržnem segmentu za ladje, velikosti med 2 500 in 4 000 TEU (22 000 do 50 000 CGT), tj. v prihodnjem segmentu VWS, so dejavne zgolj naslednje ladjedelnice: nemška ladjedelnica Aker TW (HDW in Schichau Seebeck) ter poljski ladjedelnici v Gdynia in Stettin.

(28)

Evropske ladjedelnice imajo v tem segmentu drugi največji tržni delež, ki znaša 26,3 %, takoj za Korejo z 39,1-odstotnim in pred Kitajsko s 24,8-odstotnim tržnim deležem. Koreja in Kitajska sta tudi v tem segmentu najmočnejša konkurenta in bosta v prihodnje določala konkurenčne pogoje. Če ladjedelnica VWS ne bi vstopila na trg za ladje panamax, bi bila še naprej dejavna na trgu za ladje feeder, ki ga zaznamuje močna konkurenca znotraj Evrope, ter bi se sama izključila iz hitro rastočega trga za ladje panamax. Ladjedelnica VWS je predložila podatke, ki dokazujejo preusmeritev trga k večjim ladjam in nadpovprečno rast pri ladjah, velikosti med 2 500 in 5 000 TEU.

(29)

Nemško Združenje za ladjedelništvo in pomorsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu „Združenje“) meni, da Okvir za državno pomoč ladjedelništvu ne more biti podlaga za pomisleke Komisije glede morebitnega povečanja zmogljivosti. Pomisleki tudi niso utemeljeni s trenutnim položajem na trgu, zlasti pa načrtovana pomoč ne povzroča izkrivljanja konkurence.

(30)

Združenje meni, da se je usmeritev politike EU na področju državnih pomoči za ladjedelništvo v zadnjih letih spremenila. Okvir za državno pomoč ladjedelništvu ne navaja določb, ki bi prepovedovale dodelitev pomoči za naložbe za povečanje zmogljivosti. Združenje meni, da takšne določbe niso več smotrne. Združenje tudi poudarja, da so se sektorske ureditve v Okviru za državno pomoč ladjedelništvu včasih čim bolj opuščale. Vprašanje zmogljivosti pa je omenjeno zgolj v povezavi s pomočjo za zaprtje. Druge vrste pomoči, kot je pomoč za prestrukturiranje, spadajo med splošne predpise za državne pomoči.

(31)

Združenje tudi navaja, da je ozka razlaga predpisov v nasprotju s pobudo „LeaderSHIP 2015“, ki je del izvajanja Lizbonske strategije. Konkurenčnost in produktivnost evropskega gospodarstva je treba povečati z naložbami v raziskave, razvoj in inovacije, zato so nujne tudi naložbe v sodobne proizvodne naprave. Če državne pomoči za naložbe ne bi bile povezane s povečanjem zmogljivosti, bi bilo to v nasprotju s ciljem pobude „LeaderSHIP 2015“, zlasti s ciljem, da se zagotovi in utrdi položaj določenih tržnih segmentov. Eden od teh tržnih segmentov je trg za majhne in srednje kontejnerske ladje, na katerem ima Evropa v primerjavi s Korejo in Kitajsko še vedno zelo dober tržni položaj.

(32)

Združenje meni, da načrtovane naložbe ne izkrivljajo konkurence. Trenutno ni presežnih zmogljivosti, saj je svetovni ladjedelniški trg v razcvetu. Povpraševanje je še vedno ugodno, čeprav je v letih 2008 in 2009 pričakovati rahel upad. Z nenehno rastočo svetovno trgovino raste tudi pomorski promet. To še zlasti velja za prevoz industrijskega blaga s kontejnerskimi ladjami. Povpraševanje po teh vrstah ladij zato še naprej raste.

(33)

Načrtovane naložbe bodo ladjedelnici VWS omogočile izdelovanje kontejnerskih ladij do 5 000 TEU. Do sedaj je ladjedelnica VWS lahko izdelovala ladje z nosilnostjo do 3 000 TEU. Trg za kontejnerske ladje do 3 000 TEU zaznamuje močna konkurenca, saj se te ladje izdelujejo v več nemških ladjedelnicah, pa tudi v drugih evropskih ladjedelnicah, zlasti v poljskih ladjedelnicah v Gdynia in Stettin. Največja konkurenta vendarle ostajata Koreja in Kitajska.

(34)

Za trg za ladje z nosilnostjo nad 3 000 TEU je značilna drugačna struktura. Nekatere nemške in poljske ladjedelnice so sicer tehnično opremljene za gradnjo teh ladij, vendar se ta vrsta ladij skorajda izključno izdeluje v Koreji in na Kitajskem.

(35)

Združenje pozitivno ocenjuje potencial rasti tržnega segmenta za ladje nad 3 000 TEU in se pri tem opira na stalno rast segmenta za kontejnerske ladje razreda panamax v zadnjih letih. Združenje poudarja, da naložbe ladjedelnice VWS ne izkrivljajo konkurence znotraj Evrope, saj se ta vrsta ladij trenutno izdeluje izključno v Koreji in na Kitajskem. Poudariti je treba tudi, da bo Kitajska še naprej povečevala svoje zmogljivosti pri gradnji ladij in s tem tržni delež, kar ponazarja, da gre za konkurenco na svetovni in ne na evropski ravni. Omejitev naložb evropskih ladjedelnic bi tako koristila samo konkurentom v Koreji in na Kitajskem.

(36)

Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo navaja, da zadevna pomoč ne more povzročiti izkrivljanja, ker vrste ladij, ki jih je in jih bo v prihodnje gradila ladjedelnica VWS, ne kažejo na prekrivanje s proizvodnim programom danskih ladjedelnic. Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo poleg tega navaja, da je cilj načrtovane državne pomoči povečanje konkurenčnosti ladjedelnice VWS na trgu za večje kontejnerske ladje. Konkurenti v tem novem tržnem segmentu bodo verjetno v prvi vrsti prihajali iz neevropskih tretjih držav. Zaznati je mogoče tudi splošno preusmeritev povpraševanja k večjim ladjam.

(37)

Dansko združenje za pomorsko gospodarstvo tudi poudarja, da je ladjedelniška industrija v neevropskih državah močno subvencionirana. Evropska ladjedelniška industrija mora izvesti znatne naložbe, da bi lahko prenesla naraščajoči konkurenčni pritisk.

(38)

V svojih pripombah glede sprožitve formalnega postopka preiskave Nemčija navaja, da točka 26 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu ne vsebuje določb v zvezi z zmogljivostjo. Točka 26 zlasti ne določa, da je pomoč za naložbe za projekte, pri katerih se s povečanjem produktivnosti poveča zmogljivost, nedopustna. Nemčija tudi poudarja, da je povečanje produktivnosti ladjedelniške industrije eden glavnih ciljev politike Skupnosti v tem sektorju. Tako omenja pobudo „LeaderSHIP 2015“, katere cilj je izboljšanje konkurenčnosti evropskih ladjedelnic in odpravljanje pomanjkljivosti, do katerih prihaja v evropski ladjedelniški industriji zaradi subvencioniranja ladjedelništva v Aziji. Nemčija meni, da se ta cilj lahko doseže le z večjo produktivnostjo.

(39)

Nemčija tudi meni, da iz točke 3 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu ni mogoče sklepati, da je treba pri ugotavljanju združljivosti s skupnim trgom upoštevati učinke naložbenega projekta na zmogljivost. Nemčija prav tako meni, da ladjedelniškega sektorja danes ne določajo več značilnosti iz točke 3 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu, ampak predvsem visoka raven naročil, visoke cene in premajhna zmogljivost.

(40)

Nemčija poudarja, da je tržni delež evropske ladjedelniške industrije v zadnjih desetletjih upadel ter da so Japonska, Koreja in Kitajska svoje deleže povečale s pomočjo državnih subvencij. To subvencioniranje je navedeno v točki 3(c) Okvira za državno pomoč ladjedelništvu kot eden od sektorskih dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Evropske ladjedelnice si morajo zato zelo prizadevati za večjo produktivnost.

(41)

Po navedbah Nemčije vsako povečanje produktivnosti samodejno poveča produktivnost obrata. Povečanje produktivnosti v smislu Okvira za državno pomoč ladjedelništvu zato ne more pomeniti, da se proizvede enaka količina z manjšo porabo. Nemčija tudi poudarja, da je namen regionalnih pomoči regionalni razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Posledica povečanja produktivnosti v tem smislu ne sme biti zmanjšanje števila delovnih mest.

(42)

Glede na položaj na trgu Nemčija navaja, da tovorni promet narašča in da je na področju kontejnerskih ladij opaziti nagibanje k večjim ladjam. Že zdaj obstajajo ladje z nosilnostjo 5 000 TEU, najnovejše napovedi pa omenjajo tudi ladje z nosilnostjo 8 000 TEU. Ker bi tako velike ladje lahko priplule le v redka pristanišča, bodo še vedno potrebne manjše ladje za nadaljnji razvoz tovora, tj. ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS. Zato preusmeritev k večjim ladjam nima negativnega vpliva na povpraševanje po manjših ladjah, kakršne izdeluje ladjedelnica VWS.

(43)

Nemčija zagotavlja izčrpne podatke o naložbenem projektu ladjedelnice VWS, o zmogljivosti predelave jekla, obsegu vloženega dela in produktivnosti ladjedelnice pred izvedbo projekta in po njegovem zaključku. Nemčija opozarja, da so naložbe potrebne za ohranitev konkurenčnosti ladjedelnice in za zagotavljanje 1 200 obstoječih delovnih mest.

(44)

Glede morebitnega povečanja zmogljivosti ladjedelnice kot posledice naložb Nemčija poudarja, da naložbe ne zadevajo področij, ki veljajo za tehnična ozka grla ladjedelnice. Komisija je v svoji odločitvi o sprožitvi formalnega postopka preiskave pojasnila, da ta tehnična ozka grla določajo zmogljivost ladjedelnice. Nemčija zato navaja, da se glede na merila Komisije zmogljivost ladjedelnice ne bi spremenila.

(45)

Nemčija nadalje opozarja, da dodelitev pomoči za naložbe ne vpliva na člen 87(1) Pogodbe ES in se sklicuje na načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Ker nosi ladjedelnica VWS 77,5 % stroškov sama in tako tvega, se lahko domneva, da naložbe ustrezajo merilom tržnega gospodarstva.

(46)

Po navedbah Nemčije ta pomoč za naložbe ne izkrivlja konkurence in ne vpliva na člen 87(1), saj predstavlja ladjedelništvo svetovni trg in ga izkrivljajo že subvencije azijskih ladjedelnic. Poleg tega evropske ladjedelnice v veliki meri obratujejo s polno zmogljivostjo, v prihodnjih letih pa je pričakovati znaten potencial rasti. Prav tako je treba pri oceni konkurenčnih razmer upoštevati izključno konkurente, ki so dejavni v enakem tržnem segmentu, tj. pri izdelavi ladij panamax. Knjige naročil teh konkurentov so za naslednja leta polne, njihove zmogljivosti pa izkoriščene.

(47)

Glede prihodnjega razvoja trga in morebitnih prihodnjih presežnih zmogljivosti, navedenih v odločitvi Komisije o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Nemčija tudi poudarja majhno zanesljivost napovedi in navaja, da Komisija ni predložila nobenih dokazil za pričakovani razvoj trgov. Dejstvo, da bi v prihodnosti morebiti prišlo do presežnih zmogljivosti, ne more pomeniti, da bodo trenutno že načrtovane pomoči izkrivljale konkurenco v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Zaradi enakega razloga ne bo prizadeta tudi trgovina med državami članicami.

(48)

Nazadnje, glede združljivosti s členom 87(3) Pogodbe ES, Nemčija opozarja, da je pomoč v skladu z evropsko gospodarsko politiko, katere cilj je izboljšanje razmer in konkurenčnosti evropske ladjedelniške industrije, ki jo prav tako določa pobuda „LeaderSHIP 2015“.

(49)

Nemčija glede pripomb zainteresiranih strank navaja, da podpirajo oceno Nemčije, zato je načrtovana pomoč združljiva s skupnim trgom.

(50)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, če prizadene trgovino med državami članicami. Glede na veljavno sodno prakso Sodišča in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti je merilo vpliva na trgovino izpolnjeno, če se upravičeno podjetje ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ki vključuje trgovino med državami članicami.

(51)

Podporo dodeli dežela Mecklenburg-Vorpommern in se zato pripiše državi. Ladjedelnici VWS prinaša prednost, ki je ta na trgu ne bi dosegla.

(52)

VWS gradi morske ladje. Ker se ti proizvodi prodajajo v širšem smislu, ukrep lahko izkrivi konkurenco in prizadene trgovino med državami članicami. Utemeljitve Nemčije v zvezi s tem niso prepričljive. Glede na veljavno sodno prakso pomoč, ki krepi položaj podjetja v nasprotju z njegovimi konkurenti v trgovini znotraj Skupnosti, nakazuje, da je ta pomoč vplivala na trgovino med državami članicami (8).

(53)

Glede utemeljitve Nemčije, da morebitne prihodnje presežne zmogljivosti ni mogoče dokazati in da posledično ni mogoče dokazati izkrivljanja konkurence v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, je treba omeniti, da določen ukrep izpolnjuje pogoje za uporabo člena 87(1) Pogodbe ES, če obstaja nevarnost, da izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med državami članicami (9).

(54)

Glede utemeljitve Združenja, da zadevni ukrep ne izkrivlja evropske konkurence, ker se ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS, skoraj izključno izdelujejo v Koreji in na Kitajskem, Komisija poudarja, da se kontejnerske ladje, ki jih bo v prihodnosti gradila ladjedelnica VWS, ne morejo upoštevati kot ločen trg, ampak da te kontejnerske ladje konkurirajo z drugimi kontejnerskimi ladjami, ki jih izdelujejo evropske ladjedelnice.

(55)

Zato podpora pomeni državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe EU in jo je treba temu ustrezno oceniti.

(56)

Člen 87(2) in (3) Pogodbe ES predvideva odstopanja od splošne prepovedi pomoči iz člena 87(1).

(57)

Za ocenjevanje pomoči v ladjedelništvu je Komisija izdala Okvir za državno pomoč ladjedelništvu. V skladu s tem okvirom izraz „ladjedelništvo“ pomeni gradnjo morskih trgovskih plovil na lastni pogon v Skupnosti. Poslovna dejavnost ladjedelnice VWS spada v okvir te opredelitve, zato je treba zadevno pomoč oceniti v smislu Okvira za državno pomoč ladjedelništvu. Komisija nima nobenih dokazov o tem, da VWS ne izdeluje tudi ribiških ladij za Skupnost. V skladu s Smernicami za pregled državnih pomoči za ribištvo in ribogojstvo (10) se pomoč ne dodeljuje ladjedelnicam za izdelovanje ribiških ladij Skupnosti.

(58)

Točka 26 Okvira za državno pomoč ladjedelništvu določa, da „se regionalna pomoč gradnji, popravilu ali predelavi ladij lahko šteje za združljivo s skupnim trgom samo, … [če je] odobrena za investicije v nadgradnjo ali posodobitev obstoječih ladjedelnic, ki niso v zvezi s finančnim prestrukturiranjem zadevnih ladjedelnic, z namenom izboljšati produktivnost obstoječih instalacij“.

(59)

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 22,5 % oziroma zgornje meje, ki se uporablja za regionalne pomoči v skladu s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, pri čemer se upošteva nižja vrednost. Poleg tega je treba pomoč omejiti na upravičene izdatke v skladu z opredelitvijo v veljavnih Smernicah o državni regionalni pomoči.

(60)

Izvedba naložbenega projekta bo ladjedelnici VWS omogočila učinkovito gradnjo ladij panamax. Po podatkih upravičenke bi lahko z obstoječimi obrati ladjedelnice že gradila ladje panamax, ki so daljše od ladij, ki jih je ladjedelnica izdelovala do sedaj. Vendar bi se te ladje izdelovale iz 170 sestavnih elementov, dolgih do 16 metrov, pri čemer bi bil ta postopek nedonosen in nekonkurenčen. Za dvigovanje teh ladij bi bilo potrebno plavajoče dvigalo, ki bi podpiralo del ladje, ki presega trenutno dolžino ladijskega dvigala. To bi bilo gospodarsko nedonosno, možnost nesreč pa bi bila večja.

(61)

Po zaključku naložbenega projekta bo ladjedelnica lahko gradila ladje panamax iz 110 sestavnih elementov, dolgih do 32 metrov. Za izdelovanje večjih sestavnih elementov so potrebne naložbe v novo proizvodno linijo za panele in dele sestavnih elementov ter v postavitev štirih dodatnih operativnih površin za izdelovanje sestavnih elementov. Povečanje kabin z obrati za konzervacijo bo ladjedelnici omogočilo obdelavo teh večjih sestavnih elementov. Naložbeni projekt bo tako racionaliziral proizvodni proces ladjedelnice VWS.

(62)

Naložbe v podaljšanje ladijskega dvigala bodo dolžino dvigala prilagodile dolžini ladij, ki se bodo dvigovale. Uporaba plavajočega dvigala tako ne bo potrebna. Podaljšanje ladijskega dvigala tako poenostavlja dvigovanje ladij panamax.

(63)

Komisija zato meni, da lahko prilagoditev proizvodnih obratov za učinkovito izdelovanje ladij panamax pomeni sanacijo ali posodabljanje obstoječe ladjedelnice.

(64)

Po izvedbi naložbenega načrta se bo produktivnost z 32,6 tone jekla na 1 000 delovnih ur v letu 2005 povečala na okoli 38,2 tone jekla na 1 000 delovnih ur. Naložbeni načrt tako povečuje produktivnost obstoječih obratov. Zmogljivost ladjedelnice, izmerjena v CGT, se ne bo spremenila (11). Zmogljivost pri predelavi jekla se je s 56 000 ton v letu 2005 povečala na 64 000 ton v letu 2006. Komisija meni, da je to povečanje zmogljivosti pri predelavi jekla stranski učinek povečanja produktivnosti in ni sorazmerno z doseženim povečanjem produktivnosti.

(65)

Zato Komisija sklepa, da ta naložbeni projekt na splošno izpolnjuje pogoje za naložbe v sanacijo in posodobitev obstoječih ladjedelnic, katerih cilj je povečanje produktivnosti obstoječih obratov. Komisija tudi navaja, da je pomoč omejena na podporo upravičenih stroškov v skladu s Smernicami o državni regionalni pomoči in da se upošteva veljavna zgornja meja 22,5 %.

(66)

Komisija ugotavlja, da je načrtovana regionalna pomoč za ladjedelnico VWS v skladu s pogoji za regionalno pomoč, določenimi v Okviru za državno pomoč ladjedelništvu. Pomoč zato izpolnjuje pogoje in je združljiva s skupnim trgom –