PRILOGA

Smernice za enotne večletne nacionalne načrte nadzora iz člena 41 Uredbe (ES) št. 882/2004

Vsebina

1.	Namen smernic

2.	Opredelitve pojmov

3.	Napotki glede zahtev za nacionalne načrte nadzora

3.1	Nacionalni načrti nadzora

3.2	Splošne zahteve za nacionalne načrte nadzora

3.3	Strateški cilji nacionalnih načrtov nadzora

3.4	Kategorizacija tveganja

3.5	Imenovanje pristojnih organov

3.6	Splošna organizacija in upravljanje

3.7	Nadzorni sistemi in usklajevanje dejavnosti

3.8	Prenos na izvajalce nadzora

3.9	Skladnost z operativnimi merili

3.10	Usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor

3.11	Dokumentirani postopki

3.12	Operativni načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

3.13	Organizacija sodelovanja in medsebojne pomoči

3.14	Prilagoditev nacionalnih načrtov nadzora

4.	Napotki glede oblike enotnih večletnih nacionalnih načrtov nadzora

4.1

Naslov

4.2	Kontaktna točka v državi članici

4.3	Vsebina načrta

4.3.1

Splošni nacionalni strateški cilji

4.3.2

Imenovanje pristojnih organov, nacionalnih referenčnih laboratorijev in pooblaščenih izvajalcev nadzora

4.3.3

Organizacija in upravljanje uradnega nadzora pristojnih organov

4.3.4

Načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in medsebojna pomoč

4.3.5

Ureditev za revizijo pristojnih organov

4.3.6

Ukrepi za zagotavljanje skladnosti z operativnimi merili Uredbe (ES) št. 882/2004

4.3.7

Pregled in prilagoditev nacionalnih načrtov nadzora

5.	Napotki glede obsega enotnih večletnih nacionalnih načrtov nadzora

1.   NAMEN SMERNIC

Namen teh smernic je pomagati državam članicam pri pripravi enotnega večletnega nacionalnega načrta nadzora iz člena 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 („nacionalni načrt nadzora“). Zagotavljajo napotke o zahtevah v zvezi z nacionalnimi načrti nadzora, kot so določeni v členu 42(2) navedene uredbe.

2.   OPREDELITVE POJMOV

2.1   Za namen teh smernic se uporabljajo opredelitve iz členov 2 in 3 Uredbe (ES) št. 178/2002 in člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004 ter druge ustrezne zakonodaje Skupnosti.

Upoštevati je treba zlasti naslednje opredelitve iz navedenih uredb:

(a)

„živilska zakonodaja“ pomeni zakone in druge predpise, ki urejajo sektor živil na splošno in zlasti varnost živil na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni; zajema vse faze pridelave, predelave in distribucije živil pa tudi krme, pridelane za krmljene živali za pridobivanje hrane. (točka 1 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002);

(b)	„zakonodaja o krmi“ pomeni zakone in druge predpise, ki urejajo krmo na splošno, zlasti pa varnost krme na ravni Skupnosti oziroma na nacionalni ravni; ureja vse faze proizvodnje, predelave in distribucije krme ter uporabe krme. (točka 3 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004);

(c)	„uradni nadzor“ pomeni kakršno koli obliko nadzora, ki jo pristojni organ ali Skupnost izvaja zaradi preverjanja skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali. (točka 1 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004);

(d)

„pristojni organ“ pomeni osrednji organ države članice, ki je pristojen za organizacijo uradnega nadzora, ali kateri koli drug organ, na katerega je ta pristojnost prenesena; če je primerno, to velja tudi za ustrezni organ tretje države. (točka 4 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004). Glede zdravstvenega varstva rastlin „pristojni organ“ vključuje „en sam organ“ iz člena 1(4) Direktive 2000/29/ES in „pristojne uradne organe“ iz člena 2(1)(g) navedene direktive. Glede ekološke pridelave kmetijskih proizvodov, zajetih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2092/91 (1), „pristojni organ“ vključuje „organ“, imenovan za sprejemanje prijav iz člena 8(2) Uredbe št. 2092/91 in organ, ki je pristojen za odobritev zasebnih organov in nadzor nad njimi, kot je določeno v členu 9(4) navedene uredbe;

(e)

„izvajalec nadzora“ pomeni neodvisno tretjo osebo, ki jo je pristojni organ pooblastil za izvajanje nekaterih nalog nadzora (točka 5 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004). Glede zdravstvenega varstva rastlin „izvajalec nadzora“ vključuje „pravno osebo“ z nanj prenesenimi nalogami, kot je navedeno v členu 2(1)(g) Direktive Sveta 2000/29/ES. Glede ekološke pridelave kmetijskih proizvodov, zajetih v Uredbi Sveta (EGS) št. 2092/91, „izvajalec nadzora“ vključuje „odobrene zasebne organe“ iz člena 9 Uredbe (EGS) št. 2092/91;

(f)	„načrt nadzora“ pomeni opis, ki ga pripravi pristojni organ in v katerem so splošne informacije o strukturi in organizaciji njenega sistema uradnega nadzora (točka 20 drugega odstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004);

(g)	„tveganje“ je možnost ali verjetnost pojava neželenega učinka na zdravje in resnost tega učinka, ki je posledica ogroženosti (točka 9 člena 3 Uredbe (ES) št. 178/2002). Glede zdravstvenega varstva rastlin je treba „tveganje“ tolmačiti v skladu z Direktivo 2000/29/ES.

2.2   Poleg opredelitev, navedenih v 2.1 se za namene teh smernic uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„usklajevanje“ pomeni vsak/vse ukrep(-e) za zagotavljanje, da pristojni organi načrtujejo in izvajajo svoj uradni nadzor skladno in dosledno, da bi učinkovito prispevali k skupnemu(-im) cilju(-em) doseganja učinkovitega izvajanja nacionalnega načrta nadzora in zakonodaje Skupnosti;

(b)	„proizvodna veriga“ pomeni celotno proizvodno verigo, ki vključuje vse „stopnje proizvodnje, predelave in distribucije“, kot je opredeljeno v členu 3(16) Uredbe (ES) št. 178/2002, vključno, če je primerno, z vsemi stopnjami pridelave rastlin in živali, ki niso povezane s prehranjevalno verigo;

(c)	„faza pridelave“ pomeni vsako fazo v proizvodni verigi proizvodov, vključno z uvozom, od primarne pridelave živil do pridelave, proizvodnje, shranjevanja, prevoza, distribucije, prodaje ali dobave končnemu potrošniku;

(d)	„sektor“ pomeni celotno proizvodno verigo za poseben proizvod ali skupino proizvodov, ki lahko vključuje dejavnosti enega ali več pristojnih organov.

3.   NAPOTKI GLEDE ZAHTEV ZA NACIONALNE NAČRTE NADZORA

Opomba o sklicevanju na zakonodajo Skupnosti

V teh smernicah pomeni sklicevanje na akt Skupnosti, če ni navedeno drugače, sklicevanje na navedeni akt, kakor je bil nazadnje spremenjen.

3.1   NACIONALNI NAČRTI NADZORA

3.1.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa:

3.1.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

3.1.2.1   Obseg nacionalnih načrtov nadzora

Nacionalni načrti nadzora morajo zajemati celoten zakonodajni obseg Uredbe (ES) št. 882/2004, vključno z zdravstvenim varstvom rastlin, če je to predvideno v členu 27(a) Direktive 2000/29/ES. Opozoriti je treba, da morajo glede na zakonodajo o krmi in živilih ter pravila o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali nacionalni načrti nadzora zajemati vse uradne nadzore v zvezi z vso ustrezno zakonodajo Skupnosti in ne samo zakonodajo v zvezi s higieno in varnostjo živil in krme.

Zato morajo nacionalni načrti nadzora glede uradnega nadzora krme in živil zajemati vso zakonodajo o krmi in živilih, vključno s higieno živil in krme, snovmi v stiku z živili, gensko spremenjenimi organizmi (GSO), obsevanjem (2), kakovostjo in zahtevami za sestavo zakonodaje o krmi in živilih, označevanjem, prehranskimi vidiki, organskim kmetovanjem, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi kmetijskih proizvodov in živil (3) ter zaščito geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila (4). V zvezi z zdravstvenim varstvom živali je treba vključiti tudi vse bolezni in vprašanja, ki jih ureja pravo Skupnosti.

Nacionalni načrti nadzora morajo zajemati vse ustrezne proizvode: živila, krmo, neprehranske proizvode živalskega in neživalskega izvora, vključno s stranskimi živalskimi proizvodi in vsemi fazami proizvodnje (vključno, kot je primerno, z uvozom, primarno pridelavo, predelavo, proizvodnjo do vključno shranjevanja, prevoza, distribucije, prodaje ali dobave končnemu potrošniku). Glede zdravstvenega varstva rastlin je treba v nacionalne načrte nadzora vključiti vse nadzore, zahtevane v skladu z Direktivo 2000/29/ES.

Za nadaljnjo razjasnitev obsega nacionalnih načrtov nadzora glej oddelek 5.

3.1.2.2   Uporaba za zdravstveno varstvo rastlin

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se za zdravstveno varstvo rastlin uporabljajo členi 41 do 46 Uredbe (ES) št. 882/2004. Vendar se informacije, ki jih zahtevajo členi 42(2)(f) do (k) navedene uredbe nanašajo na določbe Uredbe, ki se ne uporabljajo za zdravstveno varstvo rastlin.

Treba je tudi opozoriti, da v skladu z določbami člena 42(2)(f), (h), (i) in (k) Uredbe št. 882/2004, Direktiva 2000/29/ES v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin vsebuje ustrezne ali enakovredne določbe. Glej:

—	člen 42(2)(f) – prenos nalog na izvajalce nadzora, za katere so napotki določeni v oddelku 3.8 teh smernic,

—	člen 42(2)(h) – usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor, za katerega so napotki določeni v oddelku 3.10 teh smernic,

—	člen 42(2)(i) – določeni postopki, za katere so napotki določeni v oddelku 3.11 teh smernic,

—	člen 42(2)(k) – organizacije sodelovanja in medsebojne pomoči, za katere so napotki določeni v oddelku 3.13 teh smernic.

V nacionalne načrte nadzora je treba vključiti informacije v zvezi z ureditvami, ki jih je treba sprejeti, da bodo v skladu z določbami iz Direktive 2000/29/ES.

Te smernice o zahtevah člena 42(2)(c), (d) in (e) vsebujejo nekatera dodatna sklicevanja na določbe Uredbe (ES) št. 882/2004, ki se ne uporabljajo za zdravstveno varstvo rastlin. Pri obravnavi teh zahtev ni nujno uporabiti navedenih vidikov teh smernic za zdravstveno varstvo rastlin. Smernice se na primer v oddelku 3.6 sklicujejo na revizije pristojnih organov, kot to zahteva člen 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, ki se ne uporabljajo za zdravstveno varstvo rastlin. Vendar, če države članice izvedejo take revizije ali uporabijo druge določbe smernic v zvezi z uradnim nadzorom glede zdravstvenega varstva rastlin, lahko te informacije zagotovijo prostovoljno v svojem opisu nadzornega sistema za zdravstveno varstvo rastlin.

3.1.2.3   Enotni večletni nacionalni načrti nadzora

Člen 41 Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da vsaka država članica pripravi enoten večletni nacionalni načrt nadzora. Vsi pristojni organi morajo na vseh ravneh (centralni, regionalni in lokalni) za uradni nadzor uporabljati navedene nacionalne načrte nadzora, kot je primerno v skladu z nacionalnimi ureditvami uradnega nadzora.

Za države članice z decentraliziranimi upravami mora nacionalni načrt nadzora opredeliti, kako zagotoviti usklajevanje med različnimi upravami za vzpostavitev enotnega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Preprosto zbiranje posameznih pristojnih organov ali sektorskih načrtov, ki ne obravnava povezovanja in usklajevanja uradnega nadzora znotraj pristojnih organov in sektorjev in med njimi, ne izpolnjuje zahtev enotnega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

Pristojni organi morajo razviti ustrezen sistem za integrirano načrtovanje, razvoj in usklajevanje dejavnosti glede nacionalnih načrtov nadzora. Ta proces mora vključevati vzpostavitev ureditve za posredovanje enotnega nacionalnega načrta nadzora Komisiji in določitev enotne kontaktne točke v državi članici za sporočila glede nacionalnega načrta nadzora.

Pri pripravi enotnega nacionalnega načrta nadzora morajo države članice zagotoviti, da se med njegovim izvajanjem zbirajo in hranijo dokazila o skladnosti ter se na zahtevo dajo na voljo kateremu koli organu, ki sodeluje pri izvajanju revizij, in Komisiji, da se omogoči preverjanje učinkovitosti njegovega izvajanja. Taka dokazila vključujejo pisne postopke, dokumentacijo in zapise uradnega nadzora.

3.1.2.4   Periodičnost (dolžina cikla načrtovanja)

Obdobje veljavnosti/trajanja nacionalnega načrta nadzora je stvar odločitve držav članic in se lahko določi tako, da ustreza drugim nacionalnim dejavnostim načrtovanja, kot je proračunski cikel. Razloge za določitev izbrane dolžine trajanja je treba na kratko navesti v nacionalnem načrtu nadzora.

Predlaga se, da mora nacionalni načrt nadzora, da bi bil večleten, zajemati vsaj obdobje petih let. Zaradi težav vnaprejšnjega načrtovanja v razvijajočem se okolju, se predlaga, da obdobje enega cikla načrtovanja ne sme presegati petih let.

Nezanesljivosti in omejitve narekujejo, kako podroben naj bo uraden nadzor, ki se lahko zagotovi za vsako leto načrta. Verjetno bo treba začasno določiti zlasti operativne cilje za zadnja leta nacionalnega načrta nadzora in jih med pripravo letnega poročila, ki se zahteva na podlagi člena 44(1) Uredbe (ES) št. 882/2004, stalno posodabljati. V tem smislu glejte določbe v zvezi s prilagoditvijo ali spremembo nacionalnega načrta nadzora, kot so določene v členu 42(3) navedene uredbe.

3.2   SPLOŠNE ZAHTEVE ZA NACIONALNE NAČRTE NADZORA

3.2.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.2.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Od nacionalnih načrtov nadzora se zahteva, da vsebujejo splošne informacije o strukturi in organizaciji sistemov uradnega nadzora, ki obsegajo vse sektorje in vse faze krmne in prehranjevalne verige, zdravstvenega varstva živali in zaščite živali ter, kot je določeno v členu 27a Direktive 2000/29/ES, zdravstvenega varstva rastlin. Čeprav so splošni, morajo načrti nacionalnega nadzora vsebovati informacije o posebnih vidikih iz člena 42(2)(a) do (k) Uredbe (ES) št. 882/2004. Napotki glede navedenih posebnih vidikov so določeni v oddelkih 3.3 do 3.13 teh smernic. Poleg tega vsebuje oddelek 3.14 teh smernic napotke za prilagoditve nacionalnih načrtov nadzora.

Nacionalni načrti nadzora ne nadomeščajo posebnih načrtov nadzora, določenih v drugi ustrezni zakonodaji Skupnosti. Vendar morajo nacionalni načrti nadzora vključiti načrtovanje in izvajanje takšnih posebnih načrtov nadzora v splošne nacionalne načrte nadzora. V splošen opis strukture in organizacije sistema nacionalnih načrtov nadzora je treba vključiti splošen opis uradnega nadzora za vsakega od teh posebnih področij, in navedeni opis lahko navaja sklicevanja na posebne načrte nadzora.

3.3   STRATEŠKI CILJI NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

3.3.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.3.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Glede na to, da je glavni cilj Uredbe (ES) št. 882/2004 zagotoviti učinkovito izvrševanje zakonodaje o krmi in živilih ter pravil o zdravstvenem varstvu živali, zaščiti živali in zdravstvenem varstvu rastlin, kot je določeno s členom 27a Direktive 2000/29/ES, in da je splošna obveza držav članic izvrševanje zakonodaje Skupnosti, morajo države članice v ta namen razviti primerne cilje in strategije. Navedeni cilji in strategije morajo biti podlaga za enotni večletni nacionalni načrt nadzora in biti v njem na kratko opisane.

Strategija, ki jo sprejme država članica, lahko vključuje koncentracijo ali opredelitev prednostnega uradnega nadzora, ali razporeditev virov za nekatere dejavnosti ali v nekatere faze proizvodne verige. V tem primeru je treba takšno koncentracijo ali opredelitev prednostnih nalog skupaj z razlogi navesti v nacionalnem načrtu nadzora.

3.4   KATEGORIZACIJA TVEGANJA

3.4.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(b) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.4.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Glede na to, da člen 3(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 v zvezi z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali zahteva, da se uradni nadzor izvaja na podlagi tveganja in ustrezno pogosto, morajo nacionalni načrti nadzora navajati kategorizacijo tveganja, če to obstaja, dodeljeno različnim dejavnostim, pri katerih se izvaja uradni nadzor.

Treba je opozoriti, da se člen 3(1) Uredbe (ES) št. 882/2004 ne uporablja za zdravstveno varstvo rastlin. Vendar je treba, če države članice dodelijo kategorizacijo tveganja za izvajanje uradnega nadzora v skladu z Direktivo 2000/29/ES, v nacionalnih načrtih nadzora zagotoviti opis kategorizacije tveganja, ki se uporablja za navedene namene.

Če je zaželeno, se lahko v nacionalni načrt nadzora vključi kratek opis postopka kategorizacije tveganja, ki ga uporabljajo države članice. Navedene informacije lahko pozneje prispevajo k razvoju smernic za ugotavljanje prednostnih nalog na podlagi tveganja ter najučinkovitejših postopkov uradnega nadzora, kot je določeno v členu 43(1)(b) Uredbe (ES) št. 882/2004.

3.5   IMENOVANJE PRISTOJNIH ORGANOV

3.5.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.5.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Nacionalni načrti nadzora morajo zagotoviti celovit pregled struktur in nalog pristojnih organov.

Nacionalni načrti nadzora morajo:

(a)

določiti organizacije ali, če je primerno, kategorije organizacij, ki so imenovane kot pristojni organi, odgovorni za uradni nadzor; določiti vse pristojne organe ali, če je primerno, kategorije pristojnih organov na vseh ravneh (centralni, regionalni in lokalni), kakor morajo biti določeni vsi nadzorni organi, ki so jim bile dodeljene nekatere uradne nadzorne naloge v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin;

(b)	opisati dodelitev nalog in odgovornosti uradnega nadzora za celo proizvodno verigo krme in živil ter za zdravstveno varstvo živali, zaščito živali in zdravstveno varstvo rastlin;

(c)	navesti vire (glej napotke iz četrtega odstavka tega oddelka), ki so na voljo pristojnim organom;

(d)	navesti nacionalne referenčne laboratorije, imenovane v skladu s členom 33(1) Uredbe (ES) št. 882/2004, področja, za katera so odgovorni, in pristojni organ, odgovoren za laboratorij.

Informacije iz točk (a) do (d) se lahko ponazorijo v obliki združenega organigrama pristojnih organov ter njihovih nalog in odgovornosti na nacionalni ravni.

Opis virov, ki je na voljo pristojnim organom, mora vključevati, če je primerno, človeške vire in podporne zmogljivosti in službe, kot so specializirani sistemi IT ter laboratorijske, diagnostične, raziskovalne zmogljivosti in službe ter zmogljivosti in službe usposabljanja. Človeški viri morajo biti opisani v smislu pooblaščenih delovnih mest s polnim delovnim časom ali polnemu delovnemu času enakovrednih delovnih mest. Zmogljivosti in storitve, ki so na voljo, se lahko količinsko opredelijo v smislu ravni storitve, zmogljivosti laboratorija in področja analitičnih dejavnosti in se lahko, če je primerno, zagotavljajo na nacionalni ali regionalni ravni, tako da navede število pristojnih organov, ki si delijo zmogljivosti.

Popolnega seznam uradnih laboratorijev, imenovanih za izvajanje analiz vzorcev, vzetih med uradnim nadzorom, ni treba vključiti v načrt, vendar ga mora pristojni organ hraniti in dati na voljo med revizijami in inšpekcijskimi pregledi Skupnosti.

V obravnavo te zahteve morajo države članice vključiti organizacije, enakovredne pristojnim organom v skladu s členom 1(4) in členom 2(1)(g) Direktive 2000/29/ES ter členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 2092/91.

3.6   SPLOŠNA ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE

3.6.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(d) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.6.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Člen 42(2)(d) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa, da nacionalni načrta nadzora, kjer je primerno, vsebuje splošen opis in strukturo vsake organizacije, ki je imenovana za pristojni organ, na vseh ravneh in ob upoštevanju posebnih zahtev Uredbe (ES) št. 882/2004. Za enake kategorije pristojnih organov na regionalni in/ali lokalni ravni se lahko zagotovi isti splošni opis, če sta organizacija in struktura pristojnih organov v glavnem enaki. Nacionalni načrt nadzora mora opisati način organizacije in upravljanja uradnega nadzora, vključno z nadzorom uvoza, na regionalni in lokalni ravni.

Za namen dokončanja nacionalnega načrta nadzora, se lahko organizacija in upravljanje javnega nadzora opiše pod naslovi zakonodaja o krmi in živilih, zdravstveno varstvo živali, zaščita živali ter zakonodaja o zdravstvenem varstvu rastlin.

3.6.2.1   Nacionalni načrti nadzora morajo vključevati splošen opis:

(a)	organizacije pristojnih organov;

(b)	hierarhičnih odnosov in ureditve poročanja znotraj pristojnih organov in med njimi, ter z izvajalci nadzora;

(c)	ureditev za preverjanje za zagotovitev kakovosti, nepristranskosti, doslednosti in učinkovitosti uradnega nadzora na vseh ravneh znotraj pristojnih organov in med njimi, vključno z vsemi regionalnimi in/ali lokalnimi organi, kot določa člen 4(4) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(d)	zdravstvenega varstva rastlin, to so zakonska in upravna pooblastila, ki jih imajo pristojni organi in nazorni organi za izvajanje veljavne zakonodaje (za druga področja je to zajeto v oddelku 3.9);

(e)	postopka za imenovanje laboratorijev za analizo vzorcev, vzetih med uradnim nadzorom, in ureditev za zagotovitev, da taki laboratoriji so in delujejo v skladu z evropskimi standardi iz člena 12(2) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(f)	ureditev, ki zagotavljajo, da nacionalni referenčni laboratoriji, imenovani v skladu s členom 33(1) Uredbe (ES) št. 882/2004, so in delujejo v skladu z zahtevami iz člena 33 navedene uredbe.

Nacionalni načrt nadzora mora opisati organizacijo in upravljanje revizij pristojnih organov za zagotovitev učinkovitosti in primernosti uradnega nadzora, kot določa člen 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

3.6.2.2   Nacionalni načrti nadzora morajo vključevati opis veljavnih ureditev:

(a)	za notranje in zunanje revizije pristojnih organov;

(b)	za zagotovitev, da pristojni organi glede rezultatov revizij iz točke (a) sprejemajo primerne ukrepe;

(c)	za zagotovitev, da so revizije iz točke (a) predmet neodvisnega natančnega pregleda in se izvajajo pregledno.

Navedene ureditve morajo upoštevati smernice, ki določajo merila za izvajanje revizij, kot je določeno v Odločbi Komisije 2006/677/ES.

3.7   NADZORNI SISTEMI IN USKLAJEVANJE DEJAVNOSTI

3.7.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(e) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.7.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

3.7.2.1   Organizacija uradnega nadzora.

3.7.2.1.1   Organizacija sistemov uradnega nadzora mora upoštevati:

(a)	potrebo, da se ugotovi značaj, pogostost, čas in točka uradnega nadzora, da se omogoči največja usklajenost z zakonodajo o krmi in živilih, zdravstvenim varstvom živali, zaščito živali in zakonodajo o zdravstvenem varstvu rastlin;

(b)	vlogo prednostnega razvrščanja pri ugotavljanju ravnotežja med nalogami in viri;

(c)	posebne nacionalne načrte ali programe nadzora, ki jih določa zakonodaja Skupnosti;

(d)	kakršne koli nacionalne načrte nadziranja ali izkoreninjenja bolezni;

(e)	kakršne koli kategorizacije tveganja.

3.7.2.1.2   Nacionalni načrt nadzora mora opisati:

(a)

sisteme uradnega nadzora, ki se uporabljajo za različne sektorje, zlasti: (i) uporabljene metode in tehnike uradnega nadzora, kot so spremljanje, nadzorovanje, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregled, vzorčenje in analiza, ki upoštevajo zahteve členov 10 in 11 Uredbe (ES) št. 882/2004, ter kje in kdaj se takšne metode in tehnike uradnega nadzora uporabljajo; (ii) pogostost ali, kot je primerno, merila za določanje pogostosti in značaja uradnega nadzora; (iii) obseg in delovanje uradnega nadzora uvoza vse krme in živil, živali in proizvodov živalskega izvora.

(b)	način uporabe kategorij tveganja iz oddelka 3.4.1 za učinkovito uresničitev uradnega nadzora;

(c)

način vključitve ureditev uradnega nadzora za horizontalno uporabno zakonodajo Skupnosti in posebnih načrtov nadzora iz oddelka 3.2.2 v uradne nadzore, ki se uporabljajo za vsak ustrezen sektor ali podsektor; če je vključen več kot en sektor ali podsektor, je treba med različnimi sektorji ali podsektorji vzpostaviti ustrezne „povezave“.

3.7.2.2   Usklajevanje in sodelovanje

Treba je vzpostaviti ureditve za zagotovitev učinkovitega usklajevanja dejavnosti in sodelovanja znotraj pristojnih organov in med njimi, zlasti v zvezi z vprašanji, ki vključujejo skupne ukrepe ali sodelovanje med različnimi službami znotraj pristojnih organov ali med različnimi pristojnimi organi. Navedene ureditve morajo tudi prispevati k zagotavljanju kakovosti, nepristranskosti, doslednosti in učinkovitosti uradnega nadzora. Zlasti je treba zagotoviti informacije o splošnih ukrepih za obvladovanje razmerja med različnimi pristojnimi organi, ki so pristojni za različne podsektorje ali različne stopnje proizvodne verige, in o ureditvah za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja, če se pristojnosti prenesejo na regionalne in/ali lokalne organe ali se delijo z njimi.

Nacionalni načrti nadzora morajo opisati:

(a)

ureditve za zagotovitev učinkovitega sodelovanja in usklajevanja dejavnosti znotraj pristojnega organa, med dvema ali več pristojnimi organi, vključenimi v isti sektor, in zlasti, če države članice prenesejo pristojnost za izvajanje uradnega nadzora na drug in ne na centralni pristojni organ, med ustreznimi centralnimi, regionalnimi in lokalnimi pristojnimi organi, kot je določeno v členih 4(3) in 5 Uredbe (ES) št. 882/2004 ter členu 2(1)(g) Direktive 2000/29/ES; na primer, formalne ureditve za usklajevanje dejavnosti in zagotavljanje doslednosti nadzora, kot so seje, skupni odbori, skupine za zvezo in zahteve za skupne sporazume ali ukrepe;

(b)	skupne pobude za usposabljanje osebja, ki je vključeno v uradni nadzor, kot so tehnične spretnosti, nadzor nadzornih služb, upravljanje in revizija kakovosti, če je primerno;

(c)	skupen dostop do laboratorijskih in diagnostičnih zmogljivosti, če je primerno;

(d)	upravljanje in uporabo skupnih zbirk podatkov, če je primerno;

(e)

področja, na katerih sta usklajevanje in komunikacija med pristojnimi organi pomembno vprašanje, vključno s/z: (i) sprejetimi ukrepi za zagotovitev učinkovitega izvajanja take dejavnosti, tako da ne pride do razčlenitve uradnega nadzora; (ii) načinom za izmenjavo potrebnih informacij med pristojnimi organi za zagotovitev neprekinjenosti in doslednosti uradnega nadzora ter za zagotovitev učinkovitega delovanja sistemov sledljivosti.

3.8   PRENOS NA IZVAJALCE NADZORA

3.8.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(f) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 glede pristojnih uradnih organov, imenovanih na podlagi člena 2(1)(g) navedene direktive, uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.8.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Nacionalni načrti nadzora morajo, če je primerno:

(a)	opredeliti pristojne organe, ki prenesejo uradne naloge nadzora na izvajalce nadzora;

(b)	našteti posamezne naloge, ki so bile prenesene na vsako kategorijo izvajalcev nadzora;

(c)

opisati veljavne ureditve za zagotovitev, da pooblaščajoči pristojni organi in izvajalci nadzora, kakor je primerno, izpolnjujejo zahteve: (i) člena 5(2)(b), (c), (d) in (f) ter člena 5(3) Uredbe (ES) št. 882/2004; (ii) točke 2 poglavja II Priloge II k Uredbi (ES) št. 882/2004; (iii) člena 2(1)(g) Direktive 2000/29/ES glede zdravstvenega varstva rastlin; (iv) člena 9 Uredbe (EGS) št. 2092/91 glede ekološkega kmetovanja; (v) člena 15 Uredbe (ES) št. 509/2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil; (vi) člena 11 Uredbe (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila.

Če se iste uradne naloge nadzora prenesejo na več izvajalcev nadzora, se lahko prenos takih nalog za namene nacionalnega načrta nadzora opiše v smislu kategorije izvajalca nadzora.

Če se ta možnost uporabi, morajo ustrezni pristojni organi vzdrževati celovit in posodobljen seznam izvajalcev nadzora, ki so pooblaščeni za uradne naloge nadzora, ter ta seznam dati na voljo za revizije in inšpekcijske preglede.

3.9   SKLADNOST Z OPERATIVNIMI MERILI

3.9.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(g) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

3.9.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Navedena zahteva se ne uporablja za uradni nadzor glede zdravstvenega varstva rastlin. Nacionalni načrti nadzora morajo opisati metode, ki zagotavljajo, da organizacije, pooblaščene kot pristojni organi, učinkovito izvajajo zahteve člena 4(2) Uredbe (ES) št. 882/2004.

Nacionalni načrti nadzora morajo zlasti opisati veljavne ureditve, da se glede vseh pristojnih organov zagotovi naslednje:

(a)	uporaba učinkovitih in ustreznih uradnih nadzorov na vseh stopnjah proizvodnje, predelave in distribucije živali, živil, krme in rastlin ter uporabe krme, kakor zahteva člen 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(b)

vzpostavitev ukrepov, ki zagotavljajo, da osebje, ki opravlja uradni nadzor, nima navzkrižnih interesov, ki bi lahko škodovali njihovi objektivnosti in neodvisnosti ali ogrozili njihovo profesionalno revizijo, in da obravnava kakršne koli navzkrižne interese, ki bi se lahko pojavili, kakor zahteva člen 4(2)(b) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(c)	vzpostavitev ukrepov, ki zagotavljajo, da ima zunanje ali pogodbeno osebje, ki opravlja uradni nadzor, pri izvajanju svojih uradnih nadzornih dolžnosti isto stopnjo neodvisnosti in odgovornosti kot stalno osebje;

(d)	pristojni organi imajo ustrezne laboratorijske zmogljivosti za preskušanje ali dostop do njih ter dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja za učinkovito opravljanje uradnega nadzora in nadzornih dolžnosti, kakor zahteva člen 4(2)(c) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(e)	vsi pristojni organi imajo ustrezne in pravilno vzdrževane objekte in naprave ter opremo, da lahko osebje izdatno in učinkovito izvaja uradni nadzor, kakor zahteva člen 4(2)(d) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(f)

da imajo ustrezna pravna pooblastila za opravljanje uradnega nadzora, kakor zahteva člen 4(2)(e), in upoštevajo zahteve člena 8(2) ter členov 54 in 55 Uredbe (ES) št. 882/2004, vključno s pooblastilom za vstop v prostore za inšpekcijski pregled živali, rastlin, proizvodov, zapisov ali drugih dokumentov, vključno z računalniškimi sistemi, za jemanje vzorcev ter za sprejemanje ustreznih ukrepov v primeru suma ali ugotovitve neskladij, vključno z uvedbo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij;

(g)	vzpostavitev načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in pripravljenost, da takšne načrte v primeru izrednih dogodkov izvajajo, kakor zahteva člen 4(2)(f) Uredbe (ES) št. 882/2004;

(h)	da so nosilci dejavnosti na področju krme in živil dolžni sodelovati pri katerem koli inšpekcijskem pregledu, opravljenem v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004, in osebju pristojnega organa pomagati pri opravljanju njihovih nalog, kakor zahteva člen 4(2)(g) Uredbe (ES) št. 882/2004.

3.10   USPOSABLJANJE OSEBJA, KI OPRAVLJA URADNI NADZOR

3.10.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(h) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 glede zahtev člena 2(1)(i) Direktive 2000/29/ES ter točk 1 in 2 Priloge k Direktivi Komisije 98/22/ES (5), uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.10.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Glede zakonodaje o krmi in živilih ter zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali bi morali nacionalni načrti nadzora opisati veljavne sisteme ali ureditve za zagotovitev usposobljenosti osebja, ki opravlja uradni nadzor, kot določa člen 6 Uredbe (ES) št. 882/2004.

Nacionalni načrti nadzora bi morali za vse sektorje, vključno z zdravstvenim varstvom rastlin, opisati tudi ureditve za zagotovitev potrebne usposobljenosti in kompetentnosti vsega osebja, ki opravlja uradni nadzor, za opravljanje takega nadzora na učinkovit način.

Nacionalni načrti nadzora bi morali glede zdravstvenega varstva rastlin zlasti opisati način izpolnjevanja zahtev člena 2(1)(i) Direktive 2000/29/ES ter točk 1 in 2 Priloge k Direktivi 98/22/ES.

Nacionalni načrti nadzora morajo za vse sektorje opredeliti veljavne sisteme ali ureditve za:

(a)	določitev potrebe po usposabljanju osebja, ki opravlja uradni nadzor;

(b)	zagotovitev in oceno takega usposabljanja;

(c)	dokumentiranje takšnega usposabljanja za namene revizije.

Dokumentacija takšnega usposabljanja pristojnih organov mora vključevati zapis predmeta in stopnje usposabljanja, števila dni usposabljanja in število sodelujočih. Navedeni zapisi se morajo posodabljati in biti na voljo za revizije in inšpekcijske preglede.

Ureditve za prenos uradnih nalog nadzora na izvajalce nadzora morajo zagotoviti, da je osebje takih izvajalcev nadzora ustrezno usposobljeno in kompetentno za opravljanje navedenih nalog na učinkovit način (glej tudi napotke v oddelku 3.8.2).

3.11   DOKUMENTIRANI POSTOPKI

3.11.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(i) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 glede zahtev točk (a) in (b) odstavka 1 Priloge k Direktivi 98/22/ES uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.11.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Glede zakonodaje o krmi in živilih ter zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali bi morali nacionalni načrti nadzora opisati veljavne sisteme ali ureditve za zagotovitev učinkovitega izvajanja zahtev iz člena 8(1) in (3) Uredbe (ES) št. 882/2004 glede dokumentiranih postopkov, ter člena 9 navedene uredbe glede poročil o uradnem nadzoru.

Nacionalni načrti nadzora morajo za zdravstveno varstvo rastlin opisati zlasti veljavne sisteme ali ureditve za zagotovitev učinkovitega izvajanja zahtev iz točke 1(a) in (b) Priloge k Direktivi 98/22/ES.

3.11.2.1   Nacionalni načrti nadzora morajo za vse sektorje opisati veljavne sisteme ali ureditve za zagotovitev:

(a)	lahke dostopnosti ustrezno dokumentiranih postopkov: (i) vsemu osebju, ki opravlja uradni nadzor; (ii) zadevnim pristojnim organom; (iii) centralnemu pristojnemu organu; (iv) kateremu koli organu, ki sodeluje pri izvajanju revizij; (v) Komisiji na zahtevo;

(b)	pregledovanja in posodabljanja dokumentiranih postopkov v ustreznih časovnih razmikih.

Pristojni organ mora vzdrževati celovit seznam ali indeks dokumentiranih postopkov, ki mora biti na voljo za revizije in inšpekcijske preglede.

3.11.2.2   Nacionalni načrt nadzora mora za vse sektorje opisati veljavne sisteme ali ureditve za zagotovitev zapisovanja metode opravljanja in rezultatov uradnega nadzora, kot je določeno v členu 9(1) in (2) Uredbe (ES) št. 882/2004, hranjenje takih zapisov ter za zagotovitev, da so takšni zapisi zlahka dosegljivi:

(a)	vsemu osebju, ki opravlja navedeni uradni nadzor;

(b)	zadevnemu pristojnemu organu;

(c)	centralnemu pristojnemu organu;

(d)	kateremu koli organu, ki sodeluje pri izvajanju revizij;

(e)	Komisiji na zahtevo.

3.12   OPERATIVNI NAČRTI UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH

3.12.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(j) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

3.12.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Navedena zahteva se ne uporablja za uradni nadzor glede zdravstvenega varstva rastlin.

3.12.2.1   Ta oddelek se uporablja zlasti za načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih iz člena 4(2)(f) in člena 13(1) Uredbe (ES) št. 882/2004, vendar je treba navesti tudi druge načrte ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih na podlagi ustrezne zakonodaje Skupnosti, kot so:

(a)	Direktiva Sveta 2001/89/ES z dne 23. oktobra 2001 o ukrepih Skupnosti za nadzor nad klasično prašičjo kugo (6);

(b)	Direktiva Sveta 2003/85/ES z dne 29. septembra 2003 o ukrepih Skupnosti za obvladovanje slinavke in parkljevke, ki razveljavljajo Direktivo 85/511/EGS in odločbi 89/531/EGS in 91/665/EGS ter spreminja Direktivo 92/46/EGS (7);

(c)	Direktiva Sveta 92/119/EGS z dne 17. decembra 1992 o splošnih ukrepih Skupnosti za nadzor nad določenimi živalskimi boleznimi in o posebnih ukrepih v primeru vezikularne bolezni prašičev (8).

3.12.2.2   Nacionalni načrti nadzora morajo:

(a)	navesti vsak sektor, za katerega so vzpostavljeni načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)	navesti obseg vsakega takega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

(c)	v zvezi z vsakim takim načrtom ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih določiti organ ali organe, pristojne za njihovo pripravo in posodabljanje;

(d)	opisati veljaven sistem ali ureditve za razširjanje načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in za ustrezno usposabljanje v zvezi z njihovim izvajanjem.

Vendar pa ni potrebno priložiti kopije posameznih načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih.

Če je primerno, se lahko navedene ureditve opišejo z uporabo organigrama ali preglednice ali na drug lahko predstavljiv način.

3.13   ORGANIZACIJA SODELOVANJA IN MEDSEBOJNE POMOČI

3.13.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(2)(k) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 glede zahtev iz drugega pododstavka člena 12(4), člena 13c(2)(c) ter člena 16(1) in (2) Direktive 2000/29/ES uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.13.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

3.13.2.1   Nacionalni načrti nadzora morajo glede zakonodaje o krmi in živilih:

(a)	opisati veljavne splošne ureditve za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz členov 34 do 39 Uredbe (ES) št. 882/2004;

(b)	določiti pooblaščeni organ ali organe za zvezo ter njihova področja odgovornosti ali pristojnosti.

3.13.2.2   Glede zdravstvenega varstva živali (veterinarska in zootehniška zakonodaja) morajo nacionalni načrti nadzora opisati veljavne splošne ureditve za zagotovitev izpolnjevanja zahtev Direktive Sveta 89/608/EGS (9).

3.13.2.3   Nacionalni načrti nadzora morajo glede zdravstvenega varstva rastlin opisati veljavne ureditve za izpolnjevanje zahtev iz drugega pododstavka člena 12(4), člena 13c(2)(c) ter člena 16(1) in (2) Direktive 2000/29/ES.

3.14   PRILAGODITEV NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

3.14.1   USTREZNA ZAKONODAJA SKUPNOSTI

Člen 42(3) Uredbe (ES) št. 882/2004 določa:

Člen 27a Direktive 2000/29/ES določa, da se navedena določba Uredbe (ES) št. 882/2004 uporablja tudi za zdravstveno varstvo rastlin.

3.14.2   NAPOTKI/OPREDELITEV ZAHTEVE

Države članice se opozarja na njihovo obvezo, da med izvajanjem nacionalnega načrta nadzora upoštevajo njegove prilagoditve v smislu dejavnikov iz členov 42(3), 44(5) in 45(5) Uredbe (ES) št. 882/2004, ter da v letno poročilo, ki ga predvideva člen 44(1) navedene uredbe, vključijo vse nadaljnje prilagoditve.

Zato mora nacionalni načrt nadzora opisati:

(a)	postopek za pregled delovanja nacionalnega načrta nadzora, ki se mora opraviti letno kot prispevek k letnemu poročilu o izvajanju nacionalnega načrta nadzora;

(b)	način vključitve rezultata revizij pristojnih nacionalnih organov, ki se zahtevajo na podlagi člena 4(6) Uredbe (ES) št. 882/2004, v ta postopek.

4.   NAPOTKI GLEDE OBLIKE ENOTNIH VEČLETNIH NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

Da bi se zagotovil dosleden in izčrpen pristop k organizaciji in izvajanju uradnega nadzora je treba predložiti enotni večletni nacionalni načrt nadzora v skladu z naslednjo obliko.

4.1   NASLOV:

Enotni večletni nacionalni načrt nadzora predložil(-a) … (država članica) za obdobje od … do … (obdobje veljavnosti načrta).

4.2   KONTAKTNA TOČKA V DRŽAVI ČLANICI: (ZA SPOROČILA V ZVEZI Z NAČRTOM)

Kontaktna točka: (lahko je enota ali urad imenovane uprave in ne nujno imenovan posamezni uradnik)
Naslov:
Elektronski naslov:
Telefon:
Telefaks:

4.3   VSEBINA NAČRTA

4.3.1

SPLOŠNI NACIONALNI STRATEŠKI CILJI

4.3.2

IMENOVANJE PRISTOJNIH ORGANOV, NACIONALNIH REFERENČNIH LABORATORIJEV IN IZVAJALCEV NADZORA

4.3.3

ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE URADNEGA NADZORA PRISTOJNIH ORGANOV

4.3.4

NAČRTI UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH IN MEDSEBOJNA POMOČ

4.3.5

UREDITEV ZA REVIZIJO PRISTOJNIH ORGANOV

4.3.6

UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z OPERATIVNIMI MERILI UREDBE (ES) št. 882/2004

4.3.7

PREGLED IN PRILAGODITEV NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

4.3.1   SPLOŠNI NACIONALNI STRATEŠKI CILJI

Sklicevanje na napotke:	Oddelek 3.1	Nacionalni načrti nadzora
	Oddelek 3.3	Strateški cilji nacionalnega načrta nadzora

Seznam strateških ciljev npr.

Cilj 1

Cilj 2

Cilj 3 itd.

4.3.2   IMENOVANJE PRISTOJNIH ORGANOV, NACIONALNIH REFERENČNIH LABORATORIJEV IN POOBLAŠČENIH IZVAJALCEV NADZORA

Sklicevanje na napotke:	Oddelek 3.5	Imenovanje pristojnih organov
	Oddelek 3.8	Prenos na izvajalce nadzora

Imenovani pristojni organi (imenovanje, struktura in organizacija na nacionalni ravni)

Zagotovi se pregled:

—	področja pristojnosti/obsega odgovornosti

—	poti poročanja in obveščanja

Za opis omenjene strukture, odgovornosti, poti poročanja ali obveščanja itd. se lahko uporabi organigrame ali preglednice.

Prenos uradnih nalog nadzora na izvajalce nadzora

Odgovorni pristojni organ	Izvajalci nadzora ali kategorija izvajalca nadzora, kot je primerno	Prenesene naloge uradnega nadzora

Opišejo se ureditve za zagotovitev izpolnjevanja predpisov glede prenosa nalog nadzora na izvajalce nadzora.

Nacionalni referenčni laboratoriji: (10)

Ta zahteva se ne uporablja za uradni nadzor glede zdravstvenega varstva rastlin.

Nacionalni referenčni laboratoriji	Odgovorni pristojni organ	Dodeljenene analitične dejavnosti

Opišejo se uporabljeni sistemi nadzora kakovosti ali upravljanja v vsakem nacionalnem referenčnem laboratoriju.

Opišejo se ureditve za načrtovanje in izvedbo preskušanj strokovnosti/primerljivosti ter programa preskušanj strokovnosti/primerljivosti, kot je primerno, med potekom nacionalnega načrta nadzora.

Opišejo se ureditve za zagotavljanje skladnosti in usklajenosti delovanja nacionalnih referenčnih laboratorijev, imenovanih v skladu s členom 33(1) Uredbe (ES) št. 882/2004, z zahtevami iz člena 33 navedene uredbe.

4.3.3   ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE URADNEGA NADZORA PRISTOJNIH ORGANOV

Sklicevanje na napotke:	Oddelek 3.2	Splošne zahteve za nacionalne načrte nadzora
	Oddelek 3.4	Kategorizacija tveganja
	Oddelek 3.6	Splošna organizacija in upravljanje
	Oddelek 3.7	Nadzorni sistemi in usklajevanje dejavnosti
	Oddelek 3.9	Skladnost z operativnimi merili
	Oddelek 3.10	Usposabljanje osebja, ki opravlja uradni nadzor
	Oddelek 3.11	Dokumentirani postopki

Pristojni organ (izpolniti za vsak imenovani pristojni organ posebej; te informacije se lahko združujejo na nacionalni ali regionalni ravni za isto kategorijo regionalnih ali lokalnih pristojni organov)

Opiše se:

—	notranjo organizacijo in strukturo v splošnem smislu

—	človeške vire, ki so na voljo za opravljanje uradnega nadzora (v ekvivalentu polne zaposlitve)

—	vire v podporo dejanjem uradnega nadzora — laboratoriji — drugi viri/infrastruktura

kot je primerno

Informacije o pristojnih organih se lahko predložijo na podlagi posameznega sektorja (živila/krma/zdravstveno varstvo živali/zaščita živali/zdravstveno varstvo rastlin) na primer na naslednji način:

Sektor (in sicer: živil/krme/zdravstvenega varstva živali/zaščite živali/zdravstvenega varstva rastlin)

Centralni pristojni organ (CPO)

Pristojni organ CPO 1

Pristojni organ CPO 2

itd.

Regionalni (na primer: zvezni/deželni) pristojni organi (RPA)

Pristojni organ RPO 1, 2, 3 …, in/ali

Pristojni organ „RPO kategorije 1, 2, 3 …“

itd.

Lokalni (na primer: okrožni/občinski) pristojni organi (LPA)

Pristojni organ LPO 1 ali kategorije 1

Pristojni organ LPO 2 ali kategorije 2

itd.

Laboratoriji (razen nacionalnih referenčnih laboratorijev):

Opišejo se postopki za:

—	imenovanje laboratorijev

—	zagotavljanje izpolnjevanja zahtev, ki se uporabljajo za uradne laboratorije.

Nadzorni sistemi (po sektorjih, vključno s horizontalnimi ureditvami, kadar je primerno)

Za vsakega od naslednjih sektorjev se opišejo:

—	nadzorne metode in uporabljene tehnike, ter kje in kdaj so se uporabile

—	prednostne naloge nadzora, dodeljevanje sredstev, ter kako so povezane s kategorizacijo tveganja

—	preverjanje načrtovanih ureditev, vključno z ureditvami poročanja

—	ureditve za uporabo horizontalne zakonodaje po različnih sektorjih/podsektorjih

—	način vključitve posebnih načrtov nadzora ali programov, ki jih zahteva zakonodaja Skupnosti, v nadzorne sisteme za ustrezne sektorje ali podsektorje, kot je primerno

1.	Nadzorni sistem za zakonodajo o živilih

2.	Nadzorni sistem za zakonodajo o krmi

3.	Nadzorni sistem za zakonodajo o zdravstvenem varstvu živali

4.	Nadzorni sistem za zakonodajo o zaščiti živali

5.	Nadzorni sistem za zakonodajo o zdravstvenem varstvu rastlin

V zvezi z nadzornimi sistemi se opiše ukrepe za:

—	upravljanje usklajevanja med pristojnimi organi s povezanimi odgovornostmi

—	zagotavljanje učinkovitega sodelovanja s pristojnimi organi in med njimi

—	zagotavljanje obravnave vseh področij, ki zahtevajo usklajevanje in sodelovanje s pristojnimi organi in med njimi

Ureditve usposabljanja (te se lahko vključi pod vsakim pristojnim organom ali po kategorijah pristojnih organov, če obstajajo enakovredni sistemi. Če je primerno, se ureditve usposabljanja lahko opiše na podlagi posameznega sektorja)

Opišejo se ureditve za:

—	ugotavljanje potreb usposabljanja

—	izvajanje načrta(-ov) usposabljanja

—	zapisovanje in ocenjevanje usposabljanja

4.3.4   NAČRTI UKREPOV OB NEPREDVIDLJIVIH DOGODKIH IN MEDSEBOJNA POMOČ

Sklicevanje na napotke:	Oddelek 3.12	Operativni načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih
	Oddelek 3.13	Organizacija sodelovanja in medsebojne pomoči

Ta oddelek je treba izpolniti na nacionalni ravni.

Načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih: (se ne uporablja za zdravstveno varstvo rastlin)

Opiše se:

—	sektorje/subjekte/področja, pri katerih se uporabljajo načrti ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

—	obseg vsakega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih

—	pristojni organ ali odgovorne organe

—	ureditve za razširjanje in usposabljanje za zagotovitev učinkovitega izvajanja, vključno s simulacijskimi vajami

Ureditve za medsebojno pomoč:

Organ/organi za zvezo	Področja odgovornosti

4.3.5   UREDITVE ZA REVIZIJO PRISTOJNIH ORGANOV (SE NE UPORABLJA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN)

Sklicevanje na napotke:

Oddelek 3.6

Splošna organizacija in upravljanje

Opišejo se ureditve za:

—	notranje in zunanje revizije pristojnih organov, vključno s pogostostjo in naravo revizij

—	zagotovitev, da pristojni organi sprejmejo primerne ukrepe v smislu rezultatov teh revizij

—	zagotovitev, da so te revizije predmet neodvisnega natančnega pregleda in se izvajajo pregledno

4.3.6   UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE SKLADNOSTI Z OPERATIVNIMI MERILI UREDBE (ES) št. 882/2004 (SE NE UPORABLJA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN)

Sklicevanje na napotke:	Oddelek 3.9	Skladnost z operativnimi merili
	Oddelek 3.11	Dokumentirani postopki

Opišejo se ureditve za zagotovitev:

—	nepristranskosti, kakovosti in doslednosti uradnega nadzora

—	osebja, brez navzkrižnih interesov

—	ustrezne laboratorijske zmogljivosti

—	dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja

—	ustreznih zmogljivosti in opreme

—	ustreznih pravnih pooblastil

—	sodelovanja nosilcev dejavnosti na področju živil in krme z osebjem, ki opravlja uradni nadzor

—	dostopnosti dokumentiranih postopkov

—	vzdrževanja zapisovanja

4.3.7   PREGLED IN PRILAGODITEV NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

Sklicevanje na napotke:

Oddelek 3.14

Prilagoditev nacionalnih načrtov nadzora

Opiše se postopek za pregled delovanja enotnega večletnega nacionalnega načrta nadzora.

5.   NAPOTKI GLEDE OBSEGA ENOTNIH VEČLETNIH NACIONALNIH NAČRTOV NADZORA

Ureditve za kakršen koli uradni nadzor, ki spada v okvir Uredbe (ES) št. 882/2004, je treba obravnavati v nacionalnem načrtu nadzora. Naslednje preglednice navajajo obseg zakonodaje/tem, ki jih je treba obravnavati v načrtu. To ni, in ne namerava biti, izčrpen seznam vseh ustreznih zakonodajnih tem. Pri pripravi nacionalnega načrta nadzora je treba upoštevati zahteve primarne zakonodaje in izvedbenih ukrepov.

ZAKONODAJA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU ŽIVALI VKLJUČUJE

žive živali	ribogojstvo govedo kopitarji ovce in koze prašiči perutnina in valilna jajca hišne živali drugo, npr. divje živali
semena, jajčeca in zarodki	govedo kopitarji ovce in koze prašiči
bolezni živali	nadzorni ukrepi — posamezne bolezni — na splošno izkoreninjenje in spremljanje sistem prijavljanja živalskih bolezni ANIMO/TRACES premiki živali in sledljivost referenčni laboratoriji skupnosti
stranski živalski proizvodi
identifikacija živali	govedo kopitarji ovce in koze prašiči hišne živali
nadzor uvoza	vse navedene kategorije, kot je primerno

ZAKONODAJA O ZAŠČITI ŽIVALI VKLJUČUJE

zaščita na kmetiji
zaščita med prevozom
zaščita pri zakolu

ZAKONODAJA O ZDRAVSTVENEM VARSTVU RASTLIN VKLJUČUJE

škodljivi organizmi (v smislu Direktive Sveta 2000/29/ES)

nadzorni ukrepi, ki jih zahteva Direktiva Sveta 2000/29/ES

ZAKONODAJA ŽIVILIH IN KRMI VKLJUČUJE

splošna zakonodaja o živilih in krmi	odgovornosti in postopki nosilcev dejavnosti uradni nadzor sledljivost sistem hitrega obveščanja nadzor uvoza
označevanje živil in prehrana	splošno označevanje živil prehranske in zdravstvene trditve označevanje hranilne vrednosti naravna mineralna voda prehranska dopolnila dodajanje vitaminov in mineralov živila za posebne prehranske uporabe (dietetična živila) živila za dojenčke in male otroke živila za zmanjšanje telesne teže posebna živila (dietetična živila za posebne zdravstvene namene)
higiena	higiena živil (splošno vsi sektorji in proizvodi) — primarna proizvodnja — predelava — proizvodnja — skladiščenje — distribucija — prevoz — prodaja na drobno vzorčenje in analiza odobritev obratov
biološka varnost	salmonela in bolezni, ki se prenašajo z živili higiena živil (živila živalskega izvora) — meso/mesni izdelki/pripravki itd. (vključno s perutnino) — meso/izdelki/pripravki divjadi itd. — mleko in mlečni izdelki — jajca in jajčni izdelki — ribe/ribiški proizvodi — ribogojstvo — školjke — drugi proizvodi TSE stranski živalski proizvodi (tudi vprašanje zdravstvenega varstva živali)
kemijska varnost	živilski aditivi živilske arome nova živila onesnaževalci ostanki — zdravila — pesticidi hormoni/prepovedane snovi v živilih živalskega izvora vzorčenje in analiza materiali, ki prihajajo v stik z živili
referenčni laboratoriji skupnosti	laboratoriji za kemične in biološke analize
obsevanje	Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta
biotehnologija	gensko spremenjena živila in krma gensko spremenjene rastline in semena
druga živilska zakonodaja	organsko kmetovanje kmetijski proizvodi in živila kot zajamčene tradicionalne posebnosti geografske označbe in označbe porekla kmetijskih proizvodov in živil
goljufivi postopki	npr. napačno ali zavajajoče označevanje, kakovost ali trditve o sestavi npr. ponarejanje živil ali krme
prehrana živali	posamična krmila označevanje krme nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali – „Bioproteini“ (Direktiva Sveta 82/471/EGS (11)) krmni dodatki krmne mešanice (vključno z živili hišnih živali) živalska krma za posebne namene prehrane medicirana krma nezaželene snovi metode vzorčenja in analiz prepovedane snovi higiena krme

---

(1)  UL L 198, 22.7.1991, str. 1.

(2)  Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. februarja 1999 o prilagajanju zakonodaj držav članic glede živil in živilskih sestavin, obdelanih z ionizirajočim sevanjem (UL L 66, 13.3.1999, str. 16).

(3)  Uredba Sveta (ES) št. 509/2006 z dne 20. marca 2006 o zajamčenih tradicionalnih posebnostih kmetijskih proizvodov in živil (UL L 93, 31.3.2006, str. 1).

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in geografskega porekla za kmetijske pridelke in živila (UL L 93, 31.3.2006, str. 12).

(5)  UL L 126, 28.4.1998, str. 26.

(6)  UL L 316, 1.12.2001, str. 5.

(7)  UL L 306, 22.11.2003, str. 1.

(8)  UL L 62, 15.3.1993, str. 69.

(9)  UL L 351, 2.12.1989, str. 34.

(10)  Nacionalni referenčni laboratoriji v zakonodaji o zdravstvenem varstvu rastlin niso predpisani.

(11)  Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (UL L 213, 21.7.1982, str. 8).