21.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 366/1

(1)

V dopisu z dne 4. avgusta 2003 je Komisija zaprosila za informacije o nadzorovanju državne pomoči na Poljskem, vključno z, če je to primerno, ukrepi za prestrukturiranje prejemnika. Nato so Komisija in poljske oblasti razpravljale o tem vprašanju na različnih tehničnih sestankih in oblikovale predmet intenzivne korespondence med Komisijo in Poljsko.

(2)

Dne 23. januarja 2004 je strokovnjak, odgovoren za neodvisno ovrednotenje programa prestrukturiranja Poljske, v skladu s Protokolom št. 8 predložil svojo oceno zadeve Komisiji.

(3)

V dopisu z dne 19. maja 2004 je Komisija sporočila Poljski, da bo sprožila postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES glede ukrepov in zahtevala, da se zagotovijo informacije o številnih vprašanjih.

(4)

Odločitev Komisije, da bo sprožila postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (2). Komisija je pozvala vse zainteresirane stranke, da predložijo svoje pripombe o ukrepu.

(5)

V dopisu z dne 26. junija 2004 se je Poljska odzvala na zastavljena vprašanja. Poljska je prav tako zahtevala odločbo Komisije iz točke 10 Protokola št. 8 za dosego dogovora za spremembo poljskega nacionalnega programa prestrukturiranja železa in jekla.

(6)

Komisija je prejela pripombe zainteresiranih strank in jih v dopisu z dne 27. septembra 2004 posredovala Poljski.

(7)

V dopisu z dne 22. novembra 2004 je Poljska odgovorila na pripombe zainteresiranih strank. Kasneje so se Komisija in poljske oblasti večkrat srečale. Z dopisom z dne 8. junija 2005 so bile sčasoma zagotovljene dodatne informacije.

(8)

Prejemnik je podjetje v težavah, proizvajalec jekla Huta Częstochowa S.A (v nadaljevanju „HCz“; glej točko 2a). Oktobra 2002 je HCz svoja proizvodna sredstva dal v zakup novemu podjetju, Huta Stali Częstochowa Sp z o.o. (v nadaljevanju „HSCz“; glej točko 2b).

(9)

Gre za dve vrsti ukrepov: finančno prestrukturiranje HCz (glej točko 3) in več drugih neposrednih ukrepov (glej točko 4).

(10)

„Prestrukturiranje“ je potekalo v treh stopnjah, od katerih je samo tretja aktualna za namene nadzorovanja državne pomoči: Prvi poskus novembra 2001 v okviru spravnega postopka, ki ga je vodilo sodišče, ni uspel. Posledično je HCz moral oktobra 2002 prijaviti stečaj. Februarja 2003 je bil HCz sprejet za prestrukturiranje v skladu z novim zakonom, zaradi katerega je bil stečajni postopek prekinjen. V okviru načrta prestrukturiranja se morajo sredstva porazdeliti med različna podjetja, podjetja ali sredstva pa bodo prodana. Eno podjetje bo dobilo sredstva proizvodnje jekla, da bo poravnalo dolgove do komercialnih upnikov (bank in ponudnikov javnih storitev), drugo podjetje pa bo v glavnem dobilo zemljo, da bo poravnalo dolgove do javnih upnikov (dolgovi javnim ustanovam, kot je na primer davek). Prodana bodo tudi preostala hčerinska podjetja HCz, da bodo služila neprestrukturljivim javnim in komercialnim dolgovom.

(11)

HCz je drugi največji proizvajalec jekla na Poljskem. Proizvaja pretežno kvadratno pločevino (3), vrsto dodelanega jekla, ki presega 60 % prodaje. Proizvod se uporablja v ladjedelništvu in gradbeništvu.

(12)

Prvi obrat HCz je bil ustanovljen med leti 1896 in 1902. HCz trenutno sestavljata sorazmerno moderna jeklarna in tovarna pločevine, ki zajema elektroobločno peč, neprekinjeno livarno in tovarno težke pločevine z napravami za končno obdelavo. Nazivna zmogljivost trgovine za izdelavo jekla (ki proizvaja vmesne proizvode, npr. bloke) je 700 000 ton, tovarne pločevine (ki vmesne proizvode pretvarja v končne izdelke) pa je približno 780 000 ton.

(13)

HCz ima v lasti 14 hčerinskih podjetij, ki mu zagotavljajo dodatne storitve. Med njimi so proizvajalec cevi Rurexpol Sp. z o.o. (4), koksarna Koksownia Sp. z o.o. in elektrogospodarstvo Elsen Sp. z o.o. HCz je skupaj s svojimi hčerinskimi podjetji leta 2002 zaposloval 5 000 delavcev.

(14)

Poljska zakladnica je 100 % lastnik HCz. Njen osnovni kapital znaša 370 milijonov PLN (približno 70 milijonov EUR) (5). Knjigovodska vrednost sredstev podjetja je na dan 31. decembra 2003 znašala 768,5 milijona PLN (približno 160 milijonov EUR).

(15)

Od poletja 2001 je bil HCz v resnih finančnih težavah. Ker ni mogel vzdrževati dolgov (ki so konec leta 2003 znašali približno 1,4 milijarde PLN, približno 310 milijonov EUR), je bila večina njegovih sredstev, vključno z vsemi sredstvi jekla, zastavljena večjim upnikom.

(16)

11. novembra 2001 je HCz zaprosil za spravni postopek, ki ga vodi sodišče, na podlagi katerega je bilo plačilo njegovih dolgov začasno preklicano. Namen spravnega postopka je bil podjetju omogočiti, da se prestrukturira tako, da mu upniki delno odpišejo dolg. Oktobra 2002 je sodišče razveljavilo spravni postopek, ker se upniki niso strinjali s paketom za prestrukturiranje. Spravni postopek po mnenju poljskih oblasti ni uspel, saj so upniki zahtevali, da mora HCz za poravnavo vseh dolgov uporabiti pomoč, ki jo zagotavlja država.

(17)

28. oktobra 2002 je HCz prijavil stečaj. HCz je bil v skladu s poljsko zakonodajo dolžan zaprositi za stečaj po zaključitvi spravnega postopka, ker ni bil zmožen plačati dolgov, ki so zapadli po opustitvi spravnega postopka. Tega dne je HCz dal v zakup svoja proizvodna sredstva in ustavil proizvodnjo jekla ter je od takrat dalje deloval samo kot holding za svoja hčerinska podjetja; danes ga sestavlja izključno upravni organ, v katerem je približno 40 oseb.

(18)

Ob upoštevanju stečajnih postopkov HCz ter z namenom zagotavljanja kontinuitete proizvodnje brez tveganja, da bi prejemnik prekinil z delovanjem, je bilo ustanovljeno novo podjetje HSCz pod nadzorom Towarzystwo Finansowe Silesia Sp. z o.o. (v nadaljevanju „TFS“, družba z omejeno odgovornostjo, ki je delovala v jeklarski industriji v večinski lasti zakladnice).

(19)

28. oktobra 2002 je HSCz zakupil naprave za proizvodnjo jekla, ki so bile v lasti HCz (vključno z jeklarno, tovarno pločevine, koksarno in nekaterimi pomembnimi storitvami). Pogodba o zakupu določa, da mora HSCz plačati [...] (6) milijona PLN mesečno za zakup in od HCz prevzeti preko 2 057 zaposlenih (trenutno 1 950).

(20)

Pogodba o zakupu je HSCz zagotavljala 14-mesečni odlog plačila najemnine. Čeprav pogodba ne določa izrecno, da se mora plačati obresti za odlog, so bile 30. novembra 2004 izračunane zakonske obresti za zamudna plačila, ki so znašale [...] PLN, ki jih je HSCz plačal HCz.

(21)

TFS je HSCz oskrbel samo z minimalnim kapitalom 50 000 PLN. Da bi deloval na trgu brez gibljivih sredstev, je HSCz skrajšal rok plačila terjatev na približno 15 dni, medtem ko je podaljšal rok plačila obveznosti za več kot 50 dni. To je bilo možno, saj so bili vsi dobavitelji, razen ene izjeme, pripravljeni sprejeti takšne kreditne pogoje, da bi HSCz obdržali kot glavno stranko. Dejansko je veliko dobaviteljev sklenilo tako imenovane barter pogodbe, pri čemer so se surovine, še zlasti staro železo, plačevale s končnimi proizvodi, kot je pločevina, namenjena za preprodajo nekaterim končnim uporabnikom. Podjetja so skrbno nadzorovala proizvodnjo in račune HSCz in v zameno za nastala tveganja zahtevala znatne dobičke od dejavnosti.

(22)

Dodatna zaščita se je samo zahtevala za obveznosti, nastale iz energije, ki jo je dobavil poljski operater električne energije (Polskie Sieci Energetyczne S.A. (v nadaljevanju „PSE“)). Od TFS se je zahtevalo, da podpiše tri garancijske pogodbe, od katerih je vsaka znašala PLN [...]. Na eni strani so vsebovale zaščito, sestavljeno iz treh zadolžnic, od katerih je vsaka obljubljala plačilo zneska [...] milijonov PLN, na drugi strani pa tri razglasitve soglasja za takojšnje uveljavljanje na podlagi poljskega zakona o pravdnem postopku (člen 777) in tako oskrbele PSE s poroštvom v znesku [...] milijonov PLN. 28. novembra 2002 sta bili izdani dve zadolžnici/poroštvi, vsaka za [...] milijonov PLN, veljavni do 30. junija 2003, medtem ko je bilo 30. decembra 2002 izdano še eno poroštvo v vrednosti [...] milijonov PLN, veljavno do 31. marca 2005. HSCz je za vse zadolžnice in poroštva plačal fiksno premijo [...] PLN, in za poroštvo [...] milijonov PLN, tj. znesek, enakovreden približno 0,8 %. Vendar neplačani računi za elektriko nikoli niso presegli [...] milijonov PLN, ker je garancijski sporazum vseboval mehanizem, ki je HSCz zadolžil, da poplača vse zapadle zneske v roku petih tednov.

(23)

Junija 1998 je poljski Svet ministrov sprejel Prvi program prestrukturiranja za poljsko železarsko in jeklarsko industrijo. Ta je bil dopolnjen leta 2001 in priložen mu je bil Zakon o prestrukturiranju (železarske in jeklarske industrije) (7) z dne 24. avgusta 2001, ki je nudil pravno podlago za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije.

(24)

5. novembra 2002 je poljski Svet ministrov odobril spremembo Prvega programa prestrukturiranja, ki se je v končni obliki glasil Program prestrukturiranja in razvoja poljske železarske in jeklarske industrije do leta 2006 (v nadaljevanju Nacionalni program prestrukturiranja ali „NPP“). Ta program bistveno dopušča, da se državna pomoč dodeli poljski jeklarski industriji za prestrukturiranje v obdobju od leta 1997 do 2006 do zneska 3,387 milijarde PLN (713 milijonov EUR).

(25)

NPP navaja, da na Poljskem obstaja 17 jeklarskih podjetij, razdeljenih na tri skupine. Prva skupina zajema osem podjetij, ki prejemajo državno pomoč po NPP. Večina pomoči je bila dodeljena za konsolidacijo štirih glavnih jeklarskih proizvodnih lokacij na Poljskem, ki so se združile v največjega poljskega proizvajalca jekla, Polskie Huty Stali S.A (v nadaljevanju „PHS“), trenutno imenovanega Mittal Steel Poland (v nadaljevanju „MSP“), po prodaji holdingu LNM (8), ki se je nedavno preoblikoval v Mittal Steel (9). Druga skupina pokriva šest podjetij, ki niso bila vključena v program prestrukturiranja, ker njihova glavna gospodarska panoga ni povezana z jeklarsko proizvodnjo ali ker niso prejela pomoči. Tretja skupina vključuje tri podjetja, ki so prejela pomoč, vendar so medtem prijavila stečajne postopke.

(26)

HCz se nahaja v tretji skupini. Glede na zahtevo HCz za stečajni postopek je NPP glede HCz sklenil, da „se bo nadaljnje prestrukturiranje tovarne izvajalo z likvidacijo“ (poglavje 3.1.2. in točka 5.1). Točka 3.1.3.3 pravzaprav navaja HCz kot eno izmed tovarn, „za katere je bil sprožen stečajni postopek“, ter navaja tudi, da tovarno sedaj upravlja „stečajni upravitelj stečajnega premoženja“. NPP v točki 5.4.2 razlaga, da „bi za prestrukturiranje HCz bilo nujno, da se mu dodeli državna pomoč v višini 1 milijarde PLN. Še vedno pa ne bi dosegli pričakovanih rezultatov. V takšni situaciji se podjetje prestrukturira z likvidacijo, z njegovimi proizvodnimi sredstvi pa upravlja HSCz, [ki] nadaljuje s proizvodno dejavnostjo HCz brez državne pomoči ali prestrukturiranja. Sredstev HCz ne prevzame noben prejemnik državne pomoči (poglavje 3.1.3.1.)“.

(27)

NPP je bil predložen EU. 25. marca 2003 je bil dokončan na podlagi intenzivnega dialoga s Komisijo. Komisija je po oceni predlagala odločbo Sveta za podaljšanje plačilnega roka za dodelitev državne pomoči poljskemu jeklarskemu sektorju v skladu z Evropskim sporazumom (ki je prvotno trajal samo do leta 1997) do konca leta 2003 ob upoštevanju sposobnosti za razvoj, dosežene do leta 2006, ki jo je julija 2003 odobril Svet (10).

(28)

EU je na ta način z odstopanjem od pravil dopustila Poljski, da dodeli pomoč za prestrukturiranje jeklarski industriji (11). Glavne ugotovitve NPP so bile preoblikovane v Protokol k Pristopni pogodbi, Protokol št. 8 o prestrukturiranju poljske železarske in jeklarske industrije. Protokol št. 8 odobrava dodelitev državne pomoči osmim navedenim podjetjem (ne HCz) v znesku do 3,387 milijarde PLN. Protokol št. 8 pa po drugi strani poudarja, da ni dovoljena nobena dodatna pomoč za prestrukturiranje za poljsko jeklarsko industrijo.

(29)

30. oktobra 2002, kmalu po tem, ko je HCz prijavil stečaj, je bil sprejet Zakon o državni pomoči podjetjem, ki so posebnega pomena za trg dela (ki je bil spremenjen novembra 2003 (12) in je v nadaljevanju imenovan „zakon z dne 30. oktobra 2002“) (13). Ta zakon podjetjem dopušča vodenje postopka prestrukturiranja, da se izognejo likvidaciji. V ta namen je zakon predstavil nov pristop prestrukturiranja, kot ga ponuja za prestrukturiranje (tj. delni odpis dolga) javnega dolga, ki je do tedaj lahko bil samo prerazporejen ali odložen.

(30)

V skladu s členom 7(1) zakona z dne 30. oktobra 2005 je podjetje v prestrukturiranju pred začetkom prestrukturiranja upravičeno do stečajne zaščite, dokler prestrukturiranje ni zaključeno ali prekinjeno. Prestrukturiranje se mora zaključiti v največ 24 mesecih po sprejetju sklepa o prestrukturiranju (člen 19(2) zakona z dne 30. oktobra 2002).

(31)

Zakon z dne 30. oktobra 2002 predpisuje finančno prestrukturiranje komercialnih odgovornosti, ustvarjenih pred julijem 2002, in javnih odgovornosti, ustvarjenih pred junijem 2002 (člen 3 zakona z dne 30. oktobra 2002, ki je zadnje obdobje podaljšal za eno leto). Medtem ko zasebno finančno prestrukturiranje komercialnih odgovornosti temelji na sporazumu o prestrukturiranju, s katerim se mora strinjati najmanj 50 % upnikov (v skladu s Poglavjem 4 zakona z dne 30. oktobra 2002), pa se lahko javne odgovornosti delno odpišejo na podlagi sklepa predsednika poljske Agencije za industrijski razvoj (Agencja Rozwoju Przemysłu S.A., v nadaljevanju „ARP“), organ, ki je odgovoren za nadziranje prestrukturiranja podjetij v skladu z zakonom z dne 30. oktobra 2002 (glede na Poglavje 5).

(32)

Sprememba z dne 14. novembra 2003 v Poglavju 5a zakona z dne 30. oktobra 2002 je predstavila tudi možnost povračila nekaj denarja iz javnih terjatev na osnovi posebne sheme za prestrukturiranje, s čimer prejemnik prenese lastništvo sredstev, ki so brez poroštva, na hčerinsko podjetje lastnika ARP („operater“) v vrednosti, ki je enakovredna najmanj 25 % celotnega dolga. Kasneje se ta sredstva prodajo, s čimer se izplača javne upnike (člen 32d zakona z dne 30. oktobra 2002). Vendar morajo javni upniki potrditi posebno shemo za prestrukturiranje (člen 32h zakona z dne 30. oktobra 2002).

(33)

Poglavje 5a in posebna shema za prestrukturiranje prav tako podaljšata začasno in materialno področje prestrukturljivih terjatev. Terjatve so predmet prestrukturiranja za obdobje še enega leta (do 30. junija 2003) in lahko v skladu s členom 32a(1) zakona z dne 30. oktobra 2002 vsebujejo več različnih vrst javnega dolga (14).

(34)

21. januarja 2003 je HCz z ARP zaprosil za prestrukturiranje v skladu z zakonom z dne 30. oktobra 2002. 21. februarja 2003 je predsednik ARP sprejel prošnjo in odredil izvajanje postopkov prestrukturiranja v skladu s členom 10 (1) zakona z dne 30. oktobra 2002, ki je HCz zagotovil stečajno zaščito.

(35)

18. aprila 2003 je HCz predložil načrt za prestrukturiranje podjetju ARP. Osnovna ideja načrta je bila razdeliti sredstva HCz na proizvodna in druga sredstva ter prodati proizvodna sredstva kot delujoče podjetje zasebnemu sektorju. 2. julija 2003 je ARP potrdil načrt za prestrukturiranje. Načrt je bil nato predložen Uradu za konkurenco in varstvo potrošnikov (v nadaljevanju „UKVP“), ki ga je 25. julija 2003 sprejel pod pogojem, da ne bo zagotovljena nobena državna pomoč (15).

(36)

7. avgusta 2003 je predsednik ARP sprejel odločitev o prestrukturiranju v skladu s členom 10(4) zakona z dne 30. oktobra 2002. Oktobra 2003 je bil načrt za prestrukturiranje spremenjen, da je odražal zahteve, ki jih je določil UKVP. 1. decembra 2003 ga je potrdil ARP in je tako spremenil izhodiščno odločbo o prestrukturiranju.

(37)

30. aprila 2004 je predsednik ARP izdal dodatno odločbo, ki je spremenila odločbo o prestrukturiranju. Temeljila je na dopolnjenem poslovnem načrtu z dne 26. aprila 2004. Bilo je nujno, da se načrt spremeni in tako upošteva spremembe v zakonu z dne 30. oktobra 2002; nova različica je prav tako zelo podrobno opisovala delitev sredstev (16).

(38)

Načrt za prestrukturiranje je na osnovi pravne narave obveznosti opredelil več skupin upnikov:

(39)

Prva skupina vključuje javne institucionalne dolgove (zneske na dan 30. junija 2003), ki zajemajo:

prispevke za socialno varnost (zavod Zakład Ubezpieczeń Społecznych (v nadaljevanju „ZUS“)) v približni vrednosti [...] milijonov PLN ([...] milijonov prestrukturljivih in [...] milijonov neprestrukturljivih);

Potemtakem so „javni institucionalni upniki“: ZUS, FGSP in PFRON, ki so podrejeni Ministrstvu za gospodarstvo in delo, občini Częstochowa, vključno z njenim davčnim uradom, mestnim svetom in provinco Silesia. Manjše terjatve imajo tudi razne druge občine, kot na primer Poraj.

(40)

Drugo skupino sestavljajo komercialne terjatve (zneski na dan 30. septembra 2003), ki se lahko porazdelijo na terjatve zasebnih in javnih upnikov. Prvo podskupino (v nadaljevanju „javni komercialni upniki“) sestavljajo:

(41)

Druga podskupina in tretja skupina vključujeta naslednje zasebne upnike (zneski kot na dan 30. septembra 2003):

(42)

Načrt za prestrukturiranje določa finančno prestrukturiranje teh odgovornosti, pri čemer se sredstva delijo med tri podjetja.

(43)

Načrt za prestrukturiranje navaja, da se mora upnikom z gospodarskimi terjatvami v zamenjavo za njihove terjatve nuditi sredstva jeklarske proizvodnje. Dolgove naj zamenjajo za delnice v novoustanovljenem hčerinskem podjetju MH, ki bo imelo v lasti celotno opremo, namreč vso opremo trgovine za izdelavo jekla, tovarne pločevine in upravno stavbo.

(44)

Vrednost sredstev je bila določena v skladu s poljsko zakonodajo o podjetjih v državni lasti, ki zahteva, da se sredstva ocenijo pred prodajo. ATEST je zato avgusta 2003 izvedel vrednotenje plavžne peči (livarna) (17), ki je zanašalo [...] milijonov PLN. PROFCEN v Częstochowa je zraven tega ocenil valjalnico na [...] milijonov PLN. Vendar je ATEST ob upoštevanju, da so komercialni upniki dvomili o teh vrednotenjih in trdili, da so glede na uporabljeno metodo preveč optimistična, decembra 2003 izvedel dodatno vrednotenje, ki je temeljilo na diskontiranem denarnem pretoku združenih valjalnice in livarne, ki je naneslo [...] milijonov PLN. Poleg tega je bilo izvedeno vrednotenje po švicarski metodi (2/3 DCF, 1/3 vrednotenja sredstev), katerega posledica je znesek v višini [...] milijonov PLN. Vrednost je bolj ali manj potrdila ponudba LNM v decembru 2003, ki je ta sredstva ocenila na [...] milijonov PLN, popravljenih na [...] milijonov PLN na koncu leta 2003 (vendar se je do marca 2005 ob upoštevanju znatnega povišanja cen jekla ta vrednost skoraj podvojila na [… med 600 in 650] milijonov PLN).

(45)

13. oktobra 2003 so komercialni upniki podpisali sporazum o prestrukturiranju njihovega dolga pred junijem 2002 (v nadaljevanju „sporazum o prestrukturiranju“), ki je stopil v veljavo 9. decembra 2003. Na podlagi knjigovodske vrednosti sredstev podjetja MH, tj. 320 milijonov PLN, je ta sporazum prvič določil, da bodo terjatve tistih komercialnih upnikov na dan 30. junija 2002 poravnane z delno konverzijo v 80,44 % delnic podjetja MH. Od teh je bilo 72,47 % plačanih sorazmerno z obstoječimi terjatvami komercialnih upnikov in 7,97 % je bilo sorazmerno dodeljenih obstoječim poroštvom upnikov. Tako je bil dolg odpisan za približno 60 % v letu 2003 in približno 30 % v letu 2005.

(46)

Drugič je upniški sporazum določil, da mora RFG uporabiti preostalih 19,56 % delnic v MH, da poravna – v celoti – obresti na obveznosti, nastale pred junijem 2002 do datuma, ko je sporazum stopil v veljavo, tj. 9. decembra 2003 (takrat ga je nadomestil upniški sporazum), in obveznosti, ki so nastale po juniju 2002, ter veljavne obresti.

(47)

Upniški sporazum je bil kasneje večkrat spremenjen, da bi spremenil skrajni rok, ko naj bi udeleženi upniki dobili delnice podjetja MH in da bi spremenil časovni razpored ponudb strateških investitorjev za MH.

(48)

Upniški sporazum je bil prvotno sklenjen med upniki, ki so predstavljali 54 % zahtevanega zneska dolga, in je zajemal naslednje komercialne javne upnike: PSE, Zakładem Energetyczny, ARP, PKP in PGNiG ter naslednje zasebne upnike: BPH Bank in BPK Logo. Kredyt Bank, ING BSK, Citibank Handlowy, Bank Millenium, CZW Węglozbyt in Kompania Węglowa se v izhodišču niso strinjale s sporazumom. Vendar je v skladu s členom 23(2) zakona z dne 30. oktobra 2002 sporazum zavezujoč za vse upnike, ki imajo gospodarske terjatve.

(49)

Marca 2004 so Bank Millenium, CZW Węglozbyt in Kompania Węglowa privolile v upniški sporazum. Od takrat so Kredyt Bank, ING in Citibank Handlowy tudi potrdile gospodarsko osnovo programa prestrukturiranja.

(50)

Komisija razume, da bo podjetje MH prodano skupaj s preostalimi zastavami na sredstva podjetja, saj se bo denar od prodaje uporabil za izplačilo preostalih komercialnih in neprestrukturljivih javnih dolgov; poroštva bodo samo na ta način sproščena.

(51)

Operater v skladu z načrtom za prestrukturiranje, kot ga je odobrila odločba o prestrukturiranju, prevzame odgovornost za vse javne institucionalne terjatve kot na dan 30. junija 2003, ki so predmet prestrukturiranja.

(52)

V zameno bo HCz v skladu s členom 32d zakona z dne 30. oktobra 2002 na operaterja prenesel sredstva – prosta poroštev – vredna najmanj 25 % terjatev, ki so bile prenesene na operaterja. Ta sredstva so bila opredeljena v načrtu za prestrukturiranje in zajemajo zemljo, katere deli bodo oblikovali industrijski park, elektrogospodarstvo Elsen in 10 milijonov PLN v terjatvah. Operater bo poskusil iz teh sredstev pridobiti toliko gotovine, kot je le mogoče. Zaključek prodaje glavnine sredstev se ne pričakuje pred decembrom 2005.

(53)

Vrednost zemlje, ki jo bo prejel operater, je ocenil neodvisni presojevalec na 120,6 milijona PLN. Skupaj z delnicami v podjetju Elsen, ocenjenimi na približno 25,4 milijona PLN in terjatvami do vrednosti 10 milijonov PLN, naj bi sredstva operaterja znašala do 156 milijonov PLN (18). To oceno je po naročilu ARP izvedlo podjetje BRE Corporate Finance, veja investicijskega bančništva Commerzbank na Poljskem (19).

(54)

Prenos terjatev na operaterja se avtomatično konča s sprostitvijo poroštev za te obveznosti. Vendar bodo nekateri javni upniki zaradi obstoja neprestrukturljivih terjatev še vedno obdržali zavarovanja, ki bodo ostala v veljavi, dokler HCz/RFG ne bo sposoben poravnati svojih obveznosti po prodaji MH.

(55)

Soglasje za posebno shemo za prestrukturiranje so sprožili ZUS, občina Częstochowa, PFRON in provinca Silesia. Poljska je navedla, da so davčni urad Częstochowa, FGŚP in občinske oblasti mesta Poraj na začetku junija 2005 zavrnile posebno shemo za prestrukturiranje, ker so menile, da bo stečaj dosegel boljše rezultate. Njihovi dolgovi se zato štejejo za neprestrukturljive in jih mora plačati HCz/RFG. Poljske oblasti so zagotovile, da bodo te terjatve v celoti izplačane.

(56)

HCz se preimenuje v RFG. RFG bo imel v lasti nekatera izmed preostalih sredstev, še posebej večino hčerinskih podjetij podjetja HCz, kot sta Rurexpol in koksarna, katere večji del bo prodan strateškemu investitorju. Več sredstev, ki jih je HSCz zakupil, bo prenesenih na drugo hčerinsko podjetje v lasti HCz, imenovano Majątek Hutniczy Plus (v nadaljevanju „MH Plus“) z namenom nadaljnje prodaje strateškemu investitorju v korist RFG.

(57)

Strokovnjaki, ki so delali za podjetje PROFCEN v Częstochowa in so bili vključeni v kasnejše vrednotenje hčerinskih podjetij, ki jih je izvajalo podjetje ATEST, so konec leta 2003 prvič ocenili sredstva RFG. Vrednost MH in MH Plus je bila dodatno utemeljena s ponudbami strateških investitorjev. Drugo osnovno vrednotenje je bilo določeno na začetku leta 2005 po prejemu nakupne ponudbe za delnice različnih hčerinskih podjetij (glej točko 62) in odraža znatni preobrat na bolje na trgu jekla. Vrednost hčerinskih podjetij znaša:

Tabela 1

ocenjene vrednosti hčerinskih podjetij, ki jih prodaja RFG

(58)

RFG bo moral izplačati vse neprestrukturljive javne institucionalne dolgove (približno [...] milijonov PLN) (21). Prav tako bo moral plačati obresti na komercialne obveznosti, prestrukturirane v obliki konverzije v delnice MH za obdobje od 1. julija 2002 do 9. decembra 2003 ([...] milijonov PLN) in vse nove komercialne obveznosti z obrestmi, ki so nastale po juniju 2002 (ocenjene na [...] milijonov PLN) (22). Zato bo od [...] milijonov PLN, ki jih bo RFG prejel od prodaje hčerinskih podjetij, [...] milijonov PLN porabljenih za plačilo vseh neplačanih dolgov, medtem ko bo [...] milijonov PLN porabljenih za pokritje stroškov prestrukturiranja, okrog [...] milijonov PLN pa bo ostalo v RFG.

(59)

HCz in TFS nameravata skupaj z upniki HCz in pod nadzorom zakladnice prodati delnice podjetij MH, MH Plus, koksarne, Rurexpol in nekaterih drugih hčerinskih podjetij skupaj z delnicami HSCz strateškemu investitorju. Postopek bo nadziral pogajalski odbor, v katerem bodo predstavniki podjetij HCz in TFS ter devet upnikov HCz (BPH, Citibank Bank Handlowy, Bank Millennium, Kredyt Bank, ING BSK, PSE, PKP, PGNiG in ARP).

(60)

TFS in HCz sta po začetnem razpisnem postopku izbrala LNM holdings N.V (sedaj združen v Mittal Steel, vendar v nadaljevanju „LNM“) in Industrijsko zvezo Donbass (v nadaljevanju „Donbass“) kot prednostna ponudnika za vstop v ekskluzivna pogajanja. 31. marca 2004 je bil parafiran predhodni sporazum, ki pa je bil kasneje preklican. Jeseni 2004 je bilo ponovno uvedeno zbiranje ponudb s preferencialnimi ponudniki.

(61)

Februarja 2005 je LNM na osnovi ponujene cene dobil ekskluzivnost. Cena se je v skladu s preobratom na bolje na trgu koksa in jekla znatno povišala. Sporazum z LNM je bil parafiran 15. aprila 2005. Vendar so se 16. maja 2005 po neuspešnih pogovorih LNM s sindikati začela pogajanja z Donbass. Po mnenju poljskih oblasti je Donbass sedaj pripravljen plačati ceno, ki jo je ponudil LNM, in tako je bil sporazum parafiran 16. junija 2005, kar predstavlja osnovo končnega sporazuma za prodajo podjetij industrijskemu združenju Donbass.

(62)

Cena okrog [...] […(med 600 in 650)] milijonov PLN bo plačana kot paket za MH, MH Plus (približno [...] milijonov PLN), Koksownia (približno [...] milijonov PLN), Rurexpol in osem drugih hčerinskih podjetij HCz (približno [...] milijonov PLN skupaj) ter HSCz (približno [...] milijonov PLN). Prodajalci so določili minimalne cene, vendar so se glede cenovne ponudbe za vse elemente transakcije sorazmerno povišale (ker bi drugače obstajalo tveganje različnih ponudnikov, ki so sposobni predložiti boljše ponudbe za različne strani).

(63)

Oktobra 2004 je TFS predstavil posodobljen Individualni poslovni načrt (v nadaljevanju „IPN“) za HSCz za obdobje od leta 2004 do 2006 ob predpostavki, da bodo delovanje in sredstva HSCz zopet združena v eno podjetje (vključno z MH, MH Plus in HSCz). Ta IPN vključuje tudi investicije 252,6 milijona PLN v obstoječo tovarno. Načrtovanih je tudi več drugih ukrepov za prestrukturiranje, kot je zmanjšanje stroškov in okoljski program. IPN na osnovi teh ukrepov predvideva donosnost naložb za več kot 10 % za leta 2004 do 2006 in donosnost kapitala za več kot 5 %.

(64)

Razpis je od investitorja zahteval, da v roku 24 mesecev od prevzema nadzora nad HSCz, MH in MH Plus konča program naložb. Prodajni sporazum bo tudi obvezal investitorja, da ne poveča proizvodne zmogljivosti končnih proizvodov do 31. decembra 2006, še posebej pa ne bo vlagal v nove proizvodne linije toplo valjane pločevine.

(65)

Da bi ocenili učinke prestrukturiranja, je PriceWaterhouseCoopers v imenu Poljske izvedel podrobno gospodarsko analizo (v nadaljevanju „analiza PWC“), ki primerja obseg poravnave dolga v dveh predvidenih potekih, namreč v postopku prestrukturiranja in stečajnem postopku. Dogovori o prestrukturiranju so bili vzeti iz upniškega sporazuma, ki je bil sklenjen oktobra 2003, ter odločbe o prestrukturiranju, ki je bila sklenjena avgusta/decembra 2003. Dogovori pri stečaju temeljijo na hipotetični uporabi stečajnega zakona (23) in na najboljšem izidu za javne institucionalne upnike.

(66)

Analiza pričakuje, da bo stečaj in prestrukturiranje izvedeno v prvi zadevi dne 31. decembra 2003 (glej tabelo 2) in v drugi zadevi dne 31. marca 2005 (glej tabelo 3). Znesek terjatev in vrednost sredstev sta izračunana na osnovi trenutne vrednosti (npr. za leto 2003 bo vrednost MH […(med 325 in 375)] milijonov PLN, medtem ko bo leta 2005 […med 600 in 650] milijonov PLN). Razlog, zakaj je bila analiza izvedena za dve različni časovni obdobji, je v tem, da so komercialni upniki že pristali na prestrukturiranje na podlagi tabele 2, medtem ko javni institucionalni upniki niso dali končne odobritve v letu 2003, temveč so to storili kasneje glede na potek marca 2005. Vendar so se v tistem času številke znatno spremenile, saj so se na eni strani upniške terjatve kot rezultat dodatno obračunanih obresti povečale, na drugi strani pa so se prihodki tako pri stečaju kot tudi prestrukturiranju izboljšali, ko se je vrednost zadevnih sredstev dvignila.

Tabela 2

Primerjava prihodkov za december 2003

Tabela 3

Primerjava prihodkov za marec 2005

(67)

Med letom 1997 in majem 2002 je HCz prejel državno finančno podporo v vrednosti 25 161 072,08 PLN (5,3 milijona EUR).

(68)

19 699 452 PLN (4,15 milijona EUR) je bilo dodeljenih za podporo tekočega poslovanja in prestrukturiranja zaposlovanja:

(69)

Komitet Badań Naukowych (Odbor za znanstveno raziskovanje, v nadaljevanju „KBN“) je HCz odobril tudi 5 461 620 PLN (1,15 milijona EUR). Te subvencije so temeljile na sporazumih med HCz in KBN ter Metalurškim inštitutom v mestu Gliwice, ki so bili sklenjeni za pospeševanje raziskovalnih in razvojnih projektov (v nadaljevanju projekti „R&R“). Dodeljene so bile naslednje subvencije:

(70)

HSCz je med novembrom 2002 in januarjem 2004 koristil ugodnosti iz mnogih finančnih ukrepov.

(71)

HCz je odložil plačilo svojih dolgov do ZUS in FGSP, ki pa so do sedaj že bili plačani. Zapoznela plačila (narejena kasneje od dveh tednov po roku zapadlosti) v celoti znašajo 18 155 302 PLN. Za ta zapoznela plačila, ki po navadi niso prekoračila šestmesečnega roka, so se HCSz zaračunale zakonske obresti, tj. 560 383 PLN.

(72)

Davčni urad v Częstochowa je sprejel odloge plačila davkov v znesku približno 7 milijonov PLN v zameno za plačilo zakonskih obresti, ki so bile ustrezno plačane. Vendar je urad odpovedal del zakonskih obresti, dolgovanih zaradi zapoznelih plačil. Razlika med plačanimi obrestmi in celotnimi zakonskimi obrestmi je PLN 31 145 PLN.

(73)

Predsednik PFRONa je odpovedal terjatve obresti proti HSCz v znesku 22 821 PLN in sprejel plačilo teh terjatev v delih približno 350 000 PLN, tj. vrednost pomoči, enaka 8 150 PLN. Če so davčne koristi v znesku 31 145 PLN vračunane, je bil HSCz oproščen terjatev v skupni vrednosti 62 116 PLN (okrog 13 077 EUR).

(74)

Nazadnje, 27. novembra 2002 in 20. novembra 2003 je KBN odobril podpori 1 100 000 PLN in 280 000 PLN (1 380 000 PLN) v celoti za skupne stroške 4 370 000 PLN (30,4 %) za industrijske raziskave in predkonkurenčne dejavnosti za projekt, ki bi pomagal analizirati načine za moderniziranje tehnološkega procesa v livarnah s spremembo razdrobitve sestavin, ki se uporabljajo za izdelovanje jekla z namenom povišanja kakovosti in učinkovitosti (45).

(75)

Komisija je v svoji odločbi o začetku postopka izrazila dvome, da so ukrepi, ki jih je izvedla Poljska, vključevali pomoč, pomembno za tri razloge:

(76)

Komisija je prav tako izrazila zaskrbljenost, ali je, ob upoštevanju točke 4a Protokola št. 8, LNM upravičen do pridobitve delnic v HCz, saj je LNM že lastnik MSP, prejemnika državne pomoči po tem protokolu.

(77)

V dopisu z dne 9. septembra 2004, UK Steel, ki deluje v imenu konkurentov HCz iz Združenega kraljestva, trdi, da odpisi dolgov in dolgovi predstavljajo državno pomoč do takrat, ko so v celoti izplačani. Odobrava zaskrbljenost Komisije, da bi bila pod normalnimi tržnimi pogoji jeklarska sredstva HCz likvidirana, ne pa da jih je najel HSCz. UK Steel prav tako poziva Komisijo, da uporabi točko 4b Protokola št. 8, ki bi po njegovem mnenju v celoti izločila LNM za pridobitev sredstev HCs.

(78)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 je Češka republika kot lastnik druge tovarne, ki proizvaja jekleno pločevino, Vítkovice Steel, izrazila svoj interes pri postopkih Komisije.

(79)

V dopisu z dne 10. septembra 2004 se LNM pridružuje postopkom Komisije kot eden potencialnih ponudnikov. LNM navaja, da je njegov cilj pomagati prikazati, da sta privatizacija jeklarskih podjetij HCz in odnos med drugimi podjetji v skupini LNM popolnoma skladna s Pristopno pogodbo ter pravili državne pomoči. Potrjuje zlasti, da njegovo hčerinsko podjetje MSP ne prevzema podjetij HCz. Ponavlja svoje nedvomno zagotovilo, da bo v primeru, če bo uspešen pri prevzemu podjetij HCz, ta podjetja vodil kot neodvisno podjetje, povsem ločeno od MSP, in da bo zagotovil, da med njimi in MSP ne bo prenesena nobena državna pomoč ali zmogljivost. Edini odnos med podjetji bi bil komercialni, pri čemer bi MSP podjetju HCz dobavljal bloke; ta odnos bi bil organiziran na transparenten način in po tržnih cenah, ki ne bi odstopale od cen, ki jih zaračunavajo konkurenti podjetja.

(80)

Donbass je posegel v postopke Komisije kot eden potencialnih ponudnikov v dopisu z dne 13. septembra 2004. Donbass meni, da prestrukturiranje poteka v skladu s tržnimi pogoji. Zaradi zapletene narave in trajanja stečajnih postopkov dvomi, da bi bil zainteresiran za nakup sredstev HCz, če bi bili takšni postopki sproženi.

(81)

Poljske oblasti so zagotovile dodatne informacije. Nameravajo pojasniti, da niti prestrukturiranje HCz niti delovanje HSCz nista vključevala pomoči za prestrukturiranje. Priznavajo samo, da je bilo nekaj pomoči dodeljene HCz pred koncem leta 2002. Končno Poljska razlaga, zakaj naj bi Komisija privolila v spremembo NPP.

(82)

Poljske oblasti najprej zagotavljajo nove razloge, zakaj prestrukturiranje HCz ne sme vključevati državne pomoči. V tej povezavi predstavljajo zgoraj omenjeno analizo stečajnega postopka, ki ga je izvedel PWC. Želijo prikazati, da bodo v primeru prestrukturiranja izpolnjene vse terjatve javnih upnikov v večjem obsegu kot bi bile v primeru stečaja.

(83)

Analiza temelji na ustrezni analizi vrednosti poroštev, ki prej še ni bila izvedena. Analiza PWC dejansko poudarja, da so terjatve javnih upnikov pretežno zavarovane na neproizvodnih sredstvih s samo majhnim delom zavarovanja na proizvodnih sredstvih, medtem ko so terjatve civilnih upnikov zavarovane zlasti na (najbolj vrednih) proizvodnih sredstvih. Poleg tega so bile terjatve javnih upnikov celo v primerih, kjer so zavarovane s proizvodnimi sredstvi HCz, registrirane s kasnejšimi datumi od terjatev zasebnih upnikov. V skladu s poljskim Zakonom o stečaju takšne terjatve ne morejo biti izpolnjene, dokler niso urejene terjatve, ki so bile registrirane prej (tj. terjatve zasebnih upnikov).

(84)

Poljska na podlagi te analize trdi, da prestrukturiranje izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov. Le majhno število javnih upnikov prejema manj pri prestrukturiranju kot pri stečaju (tisti, ki imajo minus v zadnjem stolpcu tabele 2 in 3), vendar je v vsakem primeru to še vedno več kot v realističnem stečajnem poteku.

(85)

Poljska trdi, da je analiza PWC za leto 2003 zelo optimistična podlaga za javne institucionalne upnike. V resnici je nadaljnje zniževanje prihodkov iz stečajnih postopkov prvotno rezultat posebne narave stečajnih postopkov na Poljskem, ki jih nadzoruje sodišče, ki zajema stroške prejemnikov, ki ponavadi znašajo do 5 % prejemkov od prodaje in v primeru HCz verjetno največ 10 %. Stečajni postopki pa so lahko tudi dolgotrajni, kar še dodatno zniža vrednost.

(86)

Poljske oblasti prav tako trdijo, da bi stečaj lahko imel učinek, da sredstva niso prodana v enotnem postopku, saj imajo nekateri upniki lastniške pravice prenesene na posamezna sredstva in jih lahko zato prodajo ločeno. Tako investitorji ne morejo biti prepričani, da bodo pridobili celotno proizvodno linijo, kar lahko vodi v znižanje cene. Poljska je zagotovila več primerov prodaj v stečajnem postopku, vključno s primerom Huta Andrzej, v katerem je razdelitev lastništva nad proizvodnimi sredstvi zelo otežila prodajo in povzročila znižanje cene. Zaradi tega lahko prodaja pod stečajnim postopkom vodi v znatno nižjo ceno, kot pa prodaja, organizirana pod postopkom prestrukturiranja.

(87)

Poljske oblasti prav tako trdijo, da so „izgubarski“ javni upniki še vedno v boljšem položaju od zasebnih upnikov, ki so v vsakem primeru izbrali prestrukturiranje (za podrobnosti glej tabeli 2 in 3) (46).

(88)

Poljske oblasti razlagajo, da je glavni razlog, zakaj so upniki neradi podpisali upniški sporazum, pomanjkanje zaupanja, da bo program prestrukturiranja obrodil pozitivne rezultate. Poljske oblasti prav tako predlagajo, da so zasebni upniki v glavnem zadržani glede novih ponudb, še posebej zaradi tega, ker banke niso pripravljene zamenjati poroštev in hipotek na sredstva za delnice, saj to vodi v dejstvo, da njihove terjatve znižajo revizorji ali Bančni inšpektorat in so tako zavezani, da v svojih knjigah prikažejo izgubo. Na drugi strani pa ohranitev sedanjega stanja omogoča, da ohranijo višjo vrednost v svojih knjigah, tudi če ta ni realna.

(89)

Tudi če se prestrukturiranje zdi realno, časa, ki je potreben za dosego rezultatov, pa ni veliko in obstaja dobra možnost za izplačilo v terjatvah, potem se kaže težnja po zavzemanju za takšne rešitve. Poljska je dejansko zagotovila dopise Kredyt Bank in ING BSK, ki kažejo, da celo tiste banke, ki pri prestrukturiranju največ izgubijo, sedaj vidijo v prestrukturiranju boljšo možnost kot pa v stečaju. Medtem so zasebni komercialni upniki navedli, da so pripravljeni na nadaljnje znižanje povrnitev obresti, da bi zagotovili, da HCz ohrani zadostna sredstva za izplačilo vseh svojih neprestrukturljivih obveznosti in s tem povezanih stroškov.

(90)

Poljska tudi trdi, da javni komercialni upniki, ki bodo na osnovi analize PWC dobili manj pri postopku prestrukturiranja kot pri stečaju, v nobenem primeru ne bodo imeli dovolj moči, da bi preprečili spravni sporazum, sklenjen v skladu s poljsko zakonodajo. Zato bo v praksi le manjšina nezadovoljnih upnikov imela moč, da izsili likvidacijo.

(91)

Kar zadeva javne institucionalne upnike, so poljske oblasti navedle, da do sprostitve zavarovanj, ki jih imajo javni upniki, in prenosa terjatev na novo podjetje, operaterja, ne pride avtomatično. Namesto tega bi moralo takšno ravnanje zahtevati izključno, posamezno soglasje vsakega izmed javnih institucionalnih upnikov, ki je – po mnenju poljskih oblasti – diskrecijsko. To je najboljše ponazorjeno s tremi javnimi institucionalnimi upniki (davčni urad Częstochowa, FGSP in občinske oblasti Poraja), ki so zavrnile posebno shemo za prestrukturiranje zaradi tega, ker menijo, da bi jim stečaj prinesel boljše rezultate.

(92)

Poljska je prav tako zagotovila dodatne informacije o dejavnosti HSCz. Trdi, da so jeklarska proizvodna sredstva, ki jih je HCz dal v zakup HSCz, dejanje, na katerega bi navadno pristal vsak zasebni upnik. Medtem ko bi ustaljena praksa sodnih prejemnikov povzročila ustavitev proizvodnih dejavnosti, je rešitev, ki sestoji iz dajanja takšnih sredstev pred stečajem v zakup neodvisnemu podjetju izven nadzora prejemnikov, način ohranjanja vrednosti sredstev kot delujočega podjetja. Zato bi zasebni upnik tudi sprejel odlog plačil v skladu z najemno pogodbo.

(93)

Poljske oblasti tudi ne priznavajo, da so bile njihove dejavnosti, ki predstavljajo državno pomoč v obliki financiranja, zagotovljene iz posojil, ki so jih na komercialnem temelju odobrili dobavitelji in predplačila jeklarskih strank, ki niso hotele izgubiti HCz/HSCz kot stranke.

(94)

Glede plačila računov za energijo PSE Poljska trdi, da poroštva niso predstavljala državne pomoči, ko je HSCz plačal TFS tržno stopnjo za poroštva, ki je znašala 2 % njihove realne vrednosti. Ta vrednost je izračunana na osnovi, da zagotovljena vsota ni nikoli presegla 6 milijonov PLN in na ta način bi morala biti premija 120 000 PLN dejansko enaka 2 %. Za primerjavo poljske oblasti navajajo Nacionalni sklad za kreditna poroštva, ki strankam iz več kot 25 komercialnih bank nudi „poroštva za posojila“ po stopnjah, ki trenutno znašajo 1 % za 1 leto, 1,2 % za 2 leti in 1,4 % za tri leta. Zato po mnenju poljskih oblasti cena poroštev in zneski iz tega odsevajo tržne pogoje, ki so prevladujoči v tem času.

(95)

Prvič, Poljska priznava, da je pomoč HCz v znesku 19 699 452 PLN (4 147 332 EUR), odobrena med letom 1997 in majem 2002, predstavljala pomoč za prestrukturiranje.

(96)

Drugič, poljske oblasti glede pomoči KBN menijo, da zadevne pomoči izpolnjujejo merila, določena v okviru Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj (v nadaljevanju „okvir R&R“) (47) in se morajo obravnavati kot pomoč te vrste.

(97)

Poljske oblasti navajajo, da jih delno pokriva program, ki ga je 30. novembra 2001 sprejel predsednik KBN, o merilih in metodah za dodelitev državne finančne podpore za znanost, ki je bila vključena na seznam obstoječe pomoči v Pristopni pogodbi. To velja vsaj za pomoč podjetju HSCz v znesku 1 380 000 PLN, ki je bila odobrena po sprejemu programa.

(98)

Poljska prav tako meni, da bi odobritve KBN podjetju HCz v znesku 5 461 620 PLN, čeprav niso podeljene v skladu s programom, morale biti obravnavane kot združljive, saj izpolnjujejo podobne pogoje, določene v okviru pomoči R&R. Čeprav so bile podeljene, preden je program stopil v veljavo, je bila pomoč vseeno ocenjena pod enakimi merili programa in je tako združljiva z okvirom pomoči R&R. Poljska navaja, da bolj podrobne informacije o pomoči, ki je opisana v delu II, niso na voljo, saj je bil KBN med tem časom razpuščen.

(99)

Tretjič, Poljska trdi, da so bili med tem časom povrnjeni različni finančni ukrepi v korist HSCz. Odložena plačila najemnine HCz kot tudi obresti, dolgovane ZUS in FGSP, so bile plačane po zakonski stopnji 16 % med julijem 2002 in 21. januarjem 2003, 13 % do 24. septembra 2003 in 12,25 % do 25. novembra 2004.

(100)

Nazadnje, pomoč v obliki davčnih olajšav od PFRON in davčnega urada v znesku 62 116 PLN (približno 13 077 EUR) ni bila povrnjena, ker davčne oblasti niso sprejele izplačila brez odločbe o vračilu. Vendar Poljska trdi, da je to pomoč de minimis.

(101)

Poljska prosi za sporazum Komisije v skladu s točko 10 Protokola št. 8 za spremembe v NPP. Poljske oblasti so zagotovile, da bo HCz še naprej deloval brez pomoči in ne bo likvidiran. V zameno se Poljska obvezuje, da HCz ne bo prejel nobene dodatne državne pomoči med leti 1997 in 2006 in ne bo povečal opisane zmogljivosti pred koncem leta 2006, ko se zaključi obdobje prestrukturiranja, določeno v Protokolu št. 8.

(102)

Poljske oblasti so pojasnile, da se prestrukturiranje HCz brez državne pomoči ni štelo za mogoče, ko je bil jeseni 2002 osnovan NPP. Dokler je obstajala možnost celotnega povračila dolgov s pomočjo državne pomoči, se noben upnik ni želel odreči svojemu delu dolga. Šele ko je NPP odklonil zagotavljanje pomoči HCz, so se upniki podjetja sporazumeli o znižanju svojih terjatev. Razen tega je šele začetek veljavnosti zakona z dne 30. oktobra 2002 zagotovil učinkovit instrument v skladu s poljsko zakonodajo, ki je omogočil, da so bile javne terjatve odpisane in upniki plačani v postopkih pod njihovim nadzorom.

(103)

Poljska je Komisiji zagotovila, da bo pogodba za prodajo MH, HSCz in druga podjetja strateškemu investitorju izključila možnost, da bi bila državna pomoč prenesena od katerega koli prejemnika v skladu s Protokolom št. 8 na HCz. S tem ciljem bo v prodajni pogodbi za vse potrebne nadzorne ureditve narejena posebna določba z investitorjem.

(104)

Točka 1 Protokola št. 8 določa, da se „ne glede na člena 87 in 88 Pogodbe ES državna pomoč, ki jo je odobrila Poljska za namene prestrukturiranja določenih delov poljske jeklarske industrije, šteje za združljivo s skupnim trgom“, če so med drugim izpolnjeni pogoji, ki so določeni v Protokolu.

(105)

Po točki 3 Protokola št. 8 se lahko pomoč za prestrukturiranje podeli samo podjetjem, ki so navedena v Prilogi 1. Poljska je izbrala 8 podjetij, ki naj se jih vključi na ta seznam. Vključena niso niti HCz, HSCz niti druga hčerinska podjetja HCz.

(106)

Točka 6 tretjega pododstavka Protokola št. 8 prepoveduje podelitev kakršnekoli dodatne pomoči za namene prestrukturiranja poljske jeklarske industrije. Točka 18 Protokola št. 8 daje glede tega Komisiji pristojnost, da izvede „dodatne korake, s katerimi od vsakega zadevnega podjetja zahteva povračilo vsake odobrene pomoči“, če spremljanje prestrukturiranja pokaže nezdružljivost kot posledico podelitve „dodatne nezdružljive državne pomoči jeklarski industriji.“

(107)

Plačilni rok za odobritev pomoči za prestrukturiranje poljski jeklarski industriji v skladu z Evropskim sporazumom je Svet podaljšal do 31. decembra 2006. Ta dogovor je Protokol št. 8 razglasil kot del poljskega pristopa k Evropski uniji. Da bi ta cilj dosegel, pokriva časovno obdobje pred in po pristopu. Bolj podrobno, odobrava omejen znesek pomoči za prestrukturiranje za leta od 1997 do 2003 in prepoveduje vsako dodatno državno pomoč za namene prestrukturiranja poljski jeklarski industriji med leti 1997 in 2006. V tem smislu se jasno razlikuje od drugih določb Pristopne pogodbe, kot je začasni mehanizem, določen v Prilogi IV („obstoječi postopek pomoči“), ki zadeva samo državno pomoč, odobreno pred pristopom, v kolikor je „še vedno veljavna po“ datumu pristopa. Protokol št. 8 se lahko zato šteje kot lex specialis, ki za zadeve, ki jih pokriva, nadomešča vsako drugo določbo Akta o pristopu (48).

(108)

Posledično, medtem ko se člena 87 in 88 ES navadno ne bi nanašala na pomoč, ki je odobrena pred pristopom in ki ni veljavna po pristopu, določbe Protokola št. 8 razširjajo spremljanje državne pomoči v skladu s Pogodbo ES na vsako pomoč, dodeljeno za prestrukturiranje poljske jeklarske industrije med leti 1997 in 2006.

(109)

Ta odločba se lahko sprejme po pristopu Poljske v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES, ker se brez navzočnosti nekaterih določb v Protokolu št. 8 uporabljajo normalna pravila in načela. Posledično se bo uporabljala tudi Uredba Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 (v nadaljevanju „postopkovna uredba“). (49)

(110)

V skladu s členom 87(1) Pogodbe ES je državna pomoč vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem, nezdružljiva s skupnim trgom, v kolikor prizadene trgovino med državami članicami. Člen 86(1) Pogodbe ES določa, da se člen 87 Pogodbe ES nanaša tudi na javna podjetja, tj. podjetja, ki jih nadzira država.

(111)

Odpis dolga, ki ga izvedejo oblasti, dodeli gospodarsko ugodnost, saj predstavlja sporazum za opuščanje prihodkov in je zato pomoč iz državnih virov. Vendar po precedenčnem pravu državni ukrep predstavlja pomoč za namene člena 87 Pogodbe ES samo, če prejemnik pridobi konkurenčno prednost, ki je pod normalnimi tržnimi pogoji ne bi pridobil. Dejansko se je izkazalo, da lahko investitor pod tržnimi pogoji uveljavlja strukturno politiko, pri čemer ga vodi dolgoročna možnost donosnosti vloženega kapitala. Vendar bi si v skladu s precedenčnim pravom upnik pod tržnimi pogoji in v razumnem časovnem obdobju moral prizadevati za plačilo zneskov, ki mu jih dolguje dolžnik v finančnih težavah (50).

(112)

Zato sodišče prve stopnje meni, da mora vsak upnik v primeru, ko dolžnik v finančnih težavah predlaga prerazporeditev dolga, da bi se izognil likvidaciji, vsaj pazljivo uskladiti ugodnosti, vsebovane pri pridobitvi ponujene vsote v skladu z načrtom za prestrukturiranje ter vsoto, ki bi jo lahko povrnili z likvidacijo podjetja (ta presoja je v nadaljevanju „preizkus zasebnih upnikov“) (51). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na preizkus zasebnih upnikov vplivajo številni dejavniki, vključno s statusom upnika kot lastnika zavarovanih, preferencianih in običajnih terjatev, naravo in obsegom vsake terjatve, ki jo ima, njegove presoje možnosti, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja, kot tudi zneska, ki bi ga prejel v primeru likvidacije.

(113)

Glede prestrukturiranja HCz je Komisija ocenila dokumentacijo in informacije, ki jih je zagotovila Poljska, in zaključila, da so bili dvomi, ki jih je izrazila, ko so se postopki začeli, posledično pomirjeni. Komisija meni, da prestrukturiranje izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov.

(114)

Na osnovi analize PWC Komisija ni več mnenja, da bi v primeru poroštev, ki jih imajo javni institucionalni upniki, likvidacija prinesla boljše prihodke kot prestrukturiranje. Iz razlag, ki jih ponuja analiza PWC, razume, da so imeli javni upniki podobna poroštva do zasebnih upnikov na istih proizvodnih sredstvih; vendar so bila njihova poroštva registrirana kasneje kot tista od zasebnih upnikov. Zato bo prednost dana zadovoljitvi zasebnih upnikov, s čimer bo zmanjšan obseg, v katerem so zadovoljeni javni institucionalni upniki.

(115)

Komisija lahko sedaj poleg tega zaključi, da bo sedanji predlog prestrukturiranja dopuščal vsakemu javnemu upniku, da ima koristi od prestrukturiranja HCz. Zato Komisija ugotavlja, da se mora ocena glede komercialnih upnikov izvesti z upoštevanjem stanja, prevladujočega decembra 2003. Čeprav je bil upniški sporazum posledično spremenjen, so osnovni elementi sporazuma od takrat ostali veljavni in zavezujoči. Vendar je ustrezen datum za institucionalne javne upnike junij 2005, ker se morajo ti upniki še vedno brezpogojno strinjati s pogoji odločbe o prestrukturiranju.

(116)

Analiza, da bo prestrukturiranje bolj dobičkonosno za upnike kot stečaj, se uporablja tudi v najboljšem primeru stečaja za javne upnike. V najboljšem primeru stečaja za javne upnike bi samo trije javni institucionalni upniki v letu 2005 in eden javni komercialni upnik v letu 2003 (52) lahko prejeli manjše povračilo v primeru prestrukturiranja kot v primeru stečaja. Vendar so vsi trije javni institucionalni upniki glasovali proti prestrukturiranju in poljske oblasti so zagotovile, da bodo njihove terjatve v celoti izplačane iz sredstev RFG. Zato ti javni upniki niso zagotovili nobenih ugodnosti dolžniku, niti niso prevzeli javnih virov, tj. njihovo ravnanje ne more imeti za posledico nobene državne pomoči (53).

(117)

Glede javnega komercialnega upnika, Zakład Energetyczny, ki je ponudnik energije v regiji Częstochowa, je treba najprej opomniti, da je razlika v stopnji zadovoljitve njegovih terjatev med primerom prestrukturiranja in primerom stečaja minimalna. Drugič, Komisija razume, da bi bil zasebni upnik, ki nudi storitve HCz, v večini primerov proti stečaju, saj bi izgubil pomembno stranko, če bi bila proizvodnja HCz prekinjena za daljše časovno obdobje ali preprosto opuščena. To velja zlasti za Zakład Energetyczny, ki bi izgubil svojo glavno stranko. Zato je ta upnik ravnal v skladu s svojimi poslovnimi interesi in HCz ni zagotovil nepotrebnih ugodnosti.

(118)

Komisija tudi razume, da preizkus zasebnih upnikov zahteva realistično presojo stečaja vis-á-vis prestrukturiranju pri upoštevanju že omenjenega precedenčnega prava (54), po katerem mora biti „znesek, ki bi ga prejel v primeru likvidacije“ primerljiv s „presojo možnosti, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja.“

(119)

V najboljšem primeru je zagotovo zelo verjetno, da bo podjetje ponovno vzpostavilo sposobnost preživetja. Komercialne obveznosti bodo prodane strateškemu investitorju in dokaz (leta 2003), ki še vedno obstaja (v letu 2005), kaže, da so bile podane resne ponudbe. Poleg tega ima tudi prenos terjatev na operaterja trdno gospodarsko osnovo. Vrednost sredstev je potrdilo verodostojno podjetje za ocenjevanje.

(120)

Komisija prav tako razume, da znesek, prejet v primeru stečaja, kot je predlagano v primeru v analizi PWC, nikakor ni zagotovljen. Analiza je temeljila zlasti na najboljšem primeru za javne upnike in ima podlago na podobnih pričakovanjih prodaje sredstev kot tistih, navedenih za prestrukturiranje. Vendar v nobenem primeru ni zagotovljeno, da bo prejemnik prodal sredstva skupaj v enotnem postopku. Namesto tega lahko nekateri upniki odvzamejo sredstva, na katerih imajo poroštva, in kot taka bi prodaja verjetno prinesla nižjo ceno kot pa postopek prestrukturiranja. Poljska je zagotovila empirične dokaze za potrditev te hipoteze.

(121)

Obnašanje zasebnih upnikov jasno nakazuje, da bodo sprejeli pristop, ki temelji na trgu. Dejansko so tudi zasebni upniki glasovali za prestrukturiranje kljub dejstvu, glede na tabeli 2 in 3, da so bili naklonjeni stečaju. Na primer, v letu 2003 se je zasebna banka BPH soočila z izgubami svojih terjatev v vrednosti 75 milijonov PLN, enakovrednih 19 % (14 milijonov PLN) v primeru stečaja, medtem ko je v primeru prestrukturiranja pričakovala izgube približno 49 % (37 milijonov PLN). Zaradi tega je v primerjavi s časom v najboljšem primeru stečaja prestrukturiranje ponujalo povračilo samo 62 %. Nenazadnje je BPH glasovala za upniški sporazum.

(122)

Če bi enaka merila veljala za javne upnike, bi skoraj vsakdo moral podpreti prestrukturiranje, tj. vsi javni komercialni upniki in večina javnih institucionalnih upnikov.

(123)

Komisija je tudi premagala dvome, da je zunanje izvajanje proizvodnje HCz za HSCz vključevalo pomoč. Komisija opominja, da je bila utemeljitev zakupa jeklarskih sredstev pred stečajem ločenemu podjetju izven nadzora prejemnika, način ohranjanja vrednosti sredstev delujočega podjetja.

(124)

Komisija nadalje ugotavlja, da je HCSz pridobil svoja gibljiva sredstva in poroštva od TFS na komercialni osnovi, ki izpolnjuje preizkus zasebnih upnikov. Razume, da je bil HSCz financiran s posojili, ki so jih odobrili dobavitelji na komercialni osnovi, ter s predplačili jeklarskih strank, ki so imele dodeljen delež v nadaljevanju jeklarske industrije pri Huta Częstochowa.

(125)

Komisija glede poroštva, ki ga je odobril TFS, ugotavlja, da na osnovi prakse Komisije glede ocenjevanja posameznih poroštev ne predstavlja državne pomoči (55).

(126)

Prvič, HSCz ni bil v finančnih težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (56). Namesto tega je novo podjetje brez dolgov, ki ima v svojih knjigah že precejšnje število naročil. Drugič, bil je zmožen pridobiti posojila od finančnih trgov brez posredovanja države. Tretjič, poroštvo je vezano na fiksni maksimalni znesek in ni odprto.

(127)

Glede cene poroštva Komisija nima nobenih dokazov, da plačana premija ne ustreza tržni ceni. To je jasno, če iz argumenta poljskih oblasti izhaja, da zaradi pogodbenih dogovorov vsota poroštva ni presegla 6 milijonov PLN in je bila premija zaradi tega 2 %. Vendar tudi v primeru premije 0,8 % primeri podobnih poroštev s premijami 1 % kažejo, da je bila premija tržna stopnja, še posebej ob upoštevanju, da je imel TFS izčrpne informacije o HSCz in je tako lahko postavil sistem nadzorovanja, ki je poroštveni vsoti dopuščal, da je omejena. Komisija opozarja tudi, da je v drugih primerih jeklarstva zavzela stališče, da je bila pravilna premija celo nižja kot v tem primeru (57).

(128)

Finančni ukrepi, ki jih je HCz sprejel med junijem 1997 in majem 2002 v znesku 25 161 072,08 PLN (približno 5,3 milijona EUR), so bili podjetju podeljeni iz državnih virov. Ker je jeklena pločevina proizvod, s katerim se na široko trguje po vsej Evropi, bi lahko takšna pomoč, ki jo je odobrila Poljska, izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti HCz in negativno vplivala na trgovino med državami članicami. Tako ukrepi predstavljajo državno pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

(129)

Podpore KBN v znesku 1 328 000 PLN so tudi prenesle gospodarsko ugodnost na HSCz in na ta način predstavljale državno pomoč, saj so podobno kot podpore HCz negativno vplivale na trgovino in grozile z izkrivljanjem konkurence.

(130)

Vendar Komisija ne vidi prednosti v zvezi z zakasnelim plačilom javnih dolgov HCz. Ker HSCz ni bil v težavah, Komisija nima razloga za domnevo, da bi zasebni upnik namesto javnih institucij izbral kratkoročno izterjavo dolgov (58).

(131)

HSCz je plačal tudi zakonske obresti za zapoznela plačila v skladu s poljsko zakonodajo; te obresti so nad referenčno mero Komisije. Komisija opominja, da mora predmet postopka v zvezi z nezakonito pomočjo v skladu s členom 14 postopkovne uredbe določiti znesek, ki se ga mora povrniti za ponovno vzpostavitev stanja, kot če pomoč ne bi bila dodeljena. Vendar v primeru, če je prejemnik izplačal pomoč v znesku, enakem ali višjem od sestavljenih obresti, izračunanih od dneva, ko je bila pomoč dodeljena, do njenega povračila, v skladu s prakso Komisije ukrep ne predstavlja več državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(132)

Vsekakor so zakonske obresti, ki so med leti 2002 in 2004 znašale med 16 % in 12,25 % (glej točko 99), višje od referenčne mere, ki jo Komisija uporablja za povračilo pomoči. V skladu s členom 9 Uredbe Komisije (ES) št. 794/2004 z dne 21. aprila 2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (v nadaljevanju „izvedbena uredba“) (59) je to petletna medbančna obrestna mera za zadnje tri mesece prejšnjega leta plus 75 baznih točk. Ta referenčna mera je od 1. maja 2004 za Poljsko znašala 7,62 % (60). Petletna medbančna obrestna mera pred letom 2004 na Poljskem ni obstajala. V vsakem primeru so bili tudi drugi indikatorji, kot je povprečni donos na enoletne državne obveznice, očitno nižji (8,24 % v letu 2002, 5,34 % v letu 2003 in 6,63 % v letu 2004).

(133)

Državno pomoč lahko predstavljajo samo odlogi plačil davčnemu uradu Częstochowa in PFRON, v celoti 62 116,09 PLN, ki niso bili povrnjeni.

(134)

Pomoč v znesku 25 161 072,08 PLN, ki jo je HCz prejel med junijem 1997 in majem 2002, je bila podeljena zaradi dejstva, da bo kasneje odobrena kot državna pomoč v skladu z NPP in Protokolom št. 8, vendar kasneje zaradi stečaja HCz ni bila upoštevana. Ker pa ta pomoč ni bila odobrena v skladu s Protokolom št. 8, predstavlja prepovedano pomoč za prestrukturiranje, razen če je združljiva z drugimi pravili državne pomoči.

(135)

Komisija opominja, da so bila do 23. julija 2002 pravila o državni pomoči za jeklarski sektor vsebovana v Odločbi Komisije št. 2496/96/ESPJ z dne 18. decembra 1996 o določitvi pravil Skupnosti za državno pomoč jeklarski industriji (61) (v nadaljevanju „pravila za pomoč jeklarski industriji“) (62).

(136)

Člen 2 pravil pomoči jeklarski industriji odobrava pomoč, ki je združljiva z okvirom R&R. Komisija meni, da pet ukrepov, ki jih je odobrila KBN do zneska 5 461 620 PLN, ne daje povoda za resne domneve glede njihove združljivosti z okvirom R&R v skladu s Prilogo IV(3)(2) k Pristopni pogodbi (63).

(137)

Prvič, čeprav subvencij, ki jih je KBN odobrila HCz, ne pokriva neposredno program, ki ga je 30. novembra 2001 izdal predsednik KBN, o merilih za dodelitev finančne podpore za znanost (ki ga je Komisija sprejela kot obstoječo pomoč v skladu z ukrepom PL 6 Priloge IV k Pristopni pogodbi), kaže, da Poljska svoje pomoči ni ocenila drugače, preden je bil program potrjen. V NPP so poljske oblasti dejansko že opredelile „vire KBN“ kot „odobrene instrumente državne pomoči v obliki subvencij za R&R“ (64). Ta NPP je kot takega ocenila Komisija in odobril Svet s sklepom julija 2003 (glej točko 25).

(138)

Drugič, ukrepi pomoči so združljivi z okvirom R&R. Pomoč je bila očitno podeljena za namene R&R. Pomoč pa ostaja tudi pod zgornjo mejo za združljivo pomoč, kot je navedena v okviru R&R, ki predvideva dodatni bonus 10 %, ker je bil prejemnik v regiji po členu 87(3)(a) (65). Gre bodisi za pomoč za industrijske raziskave, ki ostaja pod zgornjo mejo 60 % (točka 69 pododstavkov 1, 2 in 4) ali za pomoč, ki se uporablja ali za industrijske raziskave ali za predkonkurenčni razvoj in ki ostaja pod zgornjo mejo za predkonkurenčni razvoj 35 % (točka 69 pododstavkov 3, 4 in 5). Pomoč je prav tako imela spodbujevalni učinek, saj so poljske oblasti prepričevalno prikazale, da HCz brez podpore ne bi uporabil R&R.

(139)

Komisija je zato mnenja, da ne bo nasprotovala ukrepu pomoči KBN med leti 1997 in 2001 v skladu s Prilogo IV k Pristopni pogodbi in zato meni, da je ta pomoč združljiva s pomočjo R&R in ni pomoč za prestrukturiranje v smislu Protokola št. 8.

(140)

Vendar Komisija v primeru pomoči za nadaljnjo dejavnost in prestrukturiranje zaposlovanja v znesku 19 699 452 PLN ne vidi, v skladu s katerimi določbami pravil za pomoč jeklarski industriji je ta pomoč združljiva. Očitno ne gre za pomoč za R&R ali pomoč za zaprtja (člen 4). Ta pomoč tudi ni dovoljena pomoč za tekoče poslovanje v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (66). V vsakem primeru poljske oblasti niso uveljavljale nobenih odstopanj v skladu s kodeksom o pomoči za jeklarstvo ali pravili ES.

(141)

Glede na dejstvo, da teh ukrepov ne pokriva nobena druga izjema v skladu s pravili za pomoč jeklarski industriji ESPJ, je Komisija mnenja, da predstavljajo podporo za prestrukturiranje v skladu s členom 1 pravil za pomoč jeklarski industriji, ki je v skladu s Protokolom št. 8 združljiva s skupnim trgom.

(142)

KBN je HSCZ odobril 1 380 000 PLN v letih 2002 in 2003. Ta pomoč se šteje kot obstoječa pomoč v skladu z ukrepom PL 6 Priloge IV k Pristopni pogodbi. Poljska je potrdila, da je bila pomoč odobrena v skladu s shemo, sprejeto skladno z ukrepom PL 6. Potemtakem ti ukrepi ne dajejo povoda za resne domneve glede njihove združljivosti z okvirom R&R v skladu s Prilogo IV(3)(2) k Pristopni pogodbi.

(143)

Glede združljivosti pomoči, ki jo je KBN odobril HCz, znaša znesek potencialne nezdružljive pomoči, ki jo je prejel HSCz, 62 116,09 PLN (približno 13 077 EUR). Vendar ta znesek izpolnjuje pogoje Uredbe Komisije 69/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri de minimis  (67) pomoči in na ta način dovoljuje Komisiji, da zaključi, da ukrep ne predstavlja državne pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(144)

Zaradi vseh teh razlogov je Komisija sklenila, da ukrepi, ki jih je Poljska izvajala za prestrukturiranje HCz kot del načrta za prestrukturiranje z dne 7. avgusta 2003, kakor je bil spremenjen dne 1. decembra 2003 in 30. aprila 2004, ne predstavljajo pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Tudi ukrepi, ki jih je Poljska izvajala za delovanje HSCz, ne predstavljajo pomoči v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Subvencije, ki jih je KBN podelila HCz in HCSz za R&R, so poleg tega združljive s skupnim trgom.

(145)

Vendar pa pomoč za prestrukturiranje v znesku 19 699 452 PLN (4,1 milijona EUR), ki jo je HCz prejel med leti 1997 in 2002, ni združljiva s skupnim trgom in se mora izplačati v skladu s točko 18 Protokola št. 8.

(146)

Podjetje, ki se je s pomočjo dejansko okoristilo, jo bo moralo povrniti. V času, ko je bila pomoč podeljena, je podjetje, ki jo je prejelo, oblikovalo del pravnega subjekta HCz. Ker bodo sredstva in obveznosti izvornega podjetja HCz porazdeljena med tri podjetja, ki ga bodo nasledila, RFG, HM in operaterja, gospodarski subjekt, ki je prejel pomoč, ni več omejen na pravni subjekt – HCz – vendar se vseeno razširi na podjetja, ki so prejela sredstva in obveznosti HCz. Posledično se bo zahtevalo povračilo od HCz, RFG, MH in operaterja, ki so solidarno odgovorni.

(147)

Vsota, ki mora biti povrnjena, vključuje obresti, izračunane v skladu z določbami izvedbene uredbe. Komisija lahko v skladu s členom 9(4) izvedbene uredbe, v kolikor petletne medbančne obrestne mere niso na voljo, v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico, določi obrestno mero za izterjavo državne pomoči z uporabo različnih metod ter na podlagi informacij, ki so ji na voljo. Ker za Poljsko petletne medbančne obrestne mere niso bile na voljo v obdobju, ko je bila podeljena nezdružljiva pomoč, mora obrestna mera za izterjavo, ki se jo uporabi, temeljiti na razpoložljivi obrestni meri, ki je primerna za tisto obdobje.

(148)

Poljska je napovedala, da bo spremenila NPP z namenom, da HCz ne bo likvidiran, vendar je lahko prestrukturiran brez državne pomoči. Komisija na podlagi točke 10 Protokola št. 8 tej spremembi ne nasprotuje.

(149)

Na podlagi točke 10 Protokola št. 8 „mora vse naknadne spremembe v celotnem načrtu za prestrukturiranje ali posameznih načrtih potrditi Komisija in, kjer je to primerno, Svet.“ Ker odločba Komisije zadeva državno pomoč, je primerno sklicevati se na postopkovne določbe člena 88 Pogodbe ES in na Uredbo št. 659/1999. V tej zvezi odločitev sprejema Komisija, razen ko je odločitev, ki zadeva združljivo pomoč, utemeljena z izjemnimi okoliščinami v smislu člena 88(2) tretjega pododstavka.

(150)

Zato ima Komisija pravico, da potrdi predlagano spremembo, ker ostajajo glavne številke, navedene v protokolu, ki se nanašajo na državno pomoč, zmogljivost, čas in sorazmernost državne pomoči, nespremenjene (68). Sprememba v NPP ne bo imela nobenega vpliva na sam Protokol št. 8. HCz ne bo postal prejemnik v skladu s Protokolom št. 8, niti ne bo spremenjena celotna zmogljivost, predpisana za poljsko jeklarsko industrijo v točki 7.

(151)

Poljska pa je zagotovila tudi zadostno utemeljitev spremembe. Prestrukturiranje HCz resnično deluje kot možnost, ki temelji na trgu, in ovrednotenje je pokazalo, da je HCz lahko, v nasprotju s stanjem v letu 2003, prestrukturirano brez državne pomoči.

(152)

Vendar Komisija sklepa, da ne more sprejeti pomoči, ki je bila odobrena HCz med leti 1997 in 2002. Sprejetje te pomoči bi pomenilo, da je HCz na seznamu prejemnikov, in prispeva k zvišanju zneska državne pomoči, ki bi lahko bila odobrena poljski jeklarski industriji, kar bi vznemirilo ravnovesje med dodelitvijo sredstev za državno pomoč in izkrivljanjem konkurence. Komisija ne more sprejeti takšne spremembe brez soglasja Sveta.

(153)

Komisija prodaje hčerinskih podjetij HCz in HCSz ne razume kot v nasprotju s točko 4 Protokola št. 8.

(154)

Točka 4 Protokola št. 8 navaja, da: „Upravičeno podjetje ne sme:

NPP (primerjaj točko 26) ponavlja, da je bil namen te določbe, da se v skladu s Protokolom št. 8 prejemniku prepreči, da prevzame sredstva ali delnice HCz.

(155)

Komisija je mnenja, da se mora v tem primeru uporabiti točka 4(a) in ne točka 4(b) Protokola št. 8, saj ne vključuje prodaje sredstev, temveč prodajo delnic, kar se smatra za združitev (69). V praksi bo strateški investitor pridobil samo delnice v podjetjih in ne posameznih sredstev. Uporaba točke 4(b) tudi zadostuje za stečaj HCz, ki ni bil razglašen.

(156)

Komisija ne vidi nobene kršitve točke 4(a) Protokola št. 8, saj je določba jasno naslovljena na prejemnike v skladu s Protokolom št. 8 in niti Donbass niti LNM nista prejemnika v skladu s tem protokolom.

(157)

Res je, da je LNM pridobil prejemnika, namreč MSP. Vendar Komisija nima nobenih dokazov, da LNM deluje v imenu MSP ali kot njegov zastopnik. Namesto tega LNM in MSP delujeta kot ločeni podjetji na neodvisni osnovi. Tudi če bi Komisija razumela utemeljitev navedene določbe kot prepoved vsakega navzkrižnega subvencioniranja med prejemniki (po možnosti MSP) in neprejemniki (v tem primeru HCz), je Komisija pridobila zadostna zagotovila, da se bo vsak kupec vzdržal navzkrižnega subvencioniranja HCz iz pomoči, prejete skladno z NPP. Ne samo Poljska, temveč tudi LNM so se zavezali k obveznostim (glej točke 79 in točko 106), da še poudarijo svoja zagotovila.