3.5.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 118/8

(1)

V pismih z dne 19. decembra 2002, št. 15808 in 15809, registriranih dne 31. decembra 2002, so italijanski organi v skladu s členom 88(3) Pogodbe o ustanovitvi ES Komisijo obvestili o shemi pomoči podjetjem, ki delujejo na italijanskem založniškem področju.

(2)

V pismu z dne 29. oktobra 2003 je Komisija Italijo obvestila o svoji odločitvi o uvedbi postopka v skladu s členom 88(2) Pogodbe o ustanovitvi ES v zvezi z dvema priglašenima ukrepoma.

(3)

Odločba Komisije o uvedbi postopka je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je povabila tretje zainteresirane stranke k predložitvi njihovih pripomb glede zadevnih ukrepov.

(4)

V pismu z dne 2. decembra 2003 so italijanski pristojni organi zaprosili za podaljšanje roka, določenega za posredovanje pripomb v zvezi z odločbo Komisije o uvedbi postopka, to podaljšanje pa je Komisija odobrila z dopisom z dne 10. decembra 2003.

(5)

Italijanski pristojni organi so posredovali pripombe in predložili nadaljnje podatke v pismu z dne 9. januarja 2004, registriranem dne 14. januarja 2004.

(6)

Komisija je prejela pripombe tretjih zainteresiranih strank ter jih posredovala italijanskim pristojnim organom in slednjim tudi dala priložnost za repliko; pripombe italijanskih pristojnih organov so prispele na Komisijo s pismom z dne 3. marca 2004, ki je bilo registrirano dne 4. marca 2004.

(7)

Oba ukrepa pomoči, ki so ju priglasili italijanski pristojni organi, zadevajo pomoč, dodeljeno v obliki obrestnih subvencij na bančna posojila, dodeljena podjetjem, ki delujejo na področju založništva in v obliki davčnih dobropisov podjetjem, ki proizvajajo založniške proizvode (3).

(8)

Prvo obliko obravnavane pomoči urejajo členi od 4 do 7 Zakona z dne 7. marca 2001, št. 62 (4)„Novi predpisi o založništvu ter založniških proizvodih in spremembe Zakona z dne 5. avgusta 1981, št. 416“ (v nadaljevanju Zakon št. 62/2001) ter Odlok predsednika republike z dne 30. maja 2002, št. 142 „Uredba o davčnih dobropisih podjetjem, ki delujejo na področju založništva“ (5) (v nadaljevanju „Odlok predsednika republike št. 142/2002“).

(9)

Pomoč je sestavljena iz obrestnih subvencij na desetletna financiranja, ki jih bančne ustanove dodelijo projektom za tehnično in proizvodno sanacijo, nakup, razširitev in posodobitev tehnične opreme, s posebnim poudarkom na krepitvi informacijske mreže računalniške in programske opreme, tudi v povezavi z uporabo mednarodnih telematskih omrežij in satelitov za izboljšanje distribucije; stroški za poklicno izobraževanje.

(10)

Do pomoči je upravičenih 90 % skupnih stroškov projekta (6). Prispevek je enak razliki med planom amortizacije, izračunanim na podlagi referenčne stopnje, ki jo določi Zakladno ministrstvo, in plačili, dolgovanimi na podlagi istega plana, izračunanimi na podlagi polovice navedene stopnje. Če torej za referenčno stopnjo vzamemo 5 %, država prispeva za približno 13 % skupnega stroška projekta, odstotek, ki se zmanjša na približno 10 %, če se prispevek zahteva v diskontirani obliki.

(11)

Upravičenci so podjetja, delujoča v celotnem založniškem ciklusu (7). Še posebej: tiskovne agencije, založniška podjetja, tiskarska podjetja, podjetja, ki distribuirajo dnevnike, revije in knjige, izdane na papirju ali na računalniškem oziroma elektronskem nosilcu, oddajnike zvočne in televizijske radiodifuzije; poleg tega pa tudi podjetja, ki, izključno ali v pretežni meri, tržijo založniške proizvode in založbe italijanskih časopisov v tujini. Pomoč je namenjena podjetjem s sedežem v kateri izmed držav članic EU. Ocenjuje se, da bo število upravičencev med 101 in 500.

(12)

Predvideno trajanje pomoči znaša 10 let (8). Skupni znesek sredstev iz državnega proračuna za leta 2001, 2002 in 2003 znaša približno 26,3 milijona EUR (9), temu znesku pa je potrebno dodati 50,8 milijona EUR za prejšnje neizčrpane zneske. Pomoč, dodeljena v okviru sedanje sheme, se lahko kumulira samo s pomočjo, kot je določeno v členu 8 zakona, opisanega v nadaljevanju (10).

(13)

Ugodnosti iz člena 5, 6 in 7 Zakona št. 62/2001 bodo razdeljene iz sklada ad hoc, ki ga bo ustanovilo in upravljalo predsedstvo ministrskega sveta (11). Pomoč bo dodeljena bodisi na podlagi samodejnega postopka (12) bodisi prek postopka posamičnega vrednotenja. Financiranje projekta na podlagi samodejnega postopka ne presega zneska v višini okoli (13) 0,5 milijona EUR, projekt, ki se subvencionira, pa mora biti dokončan v roku dveh let od dodelitve pomoči. Za projekte, ki zahtevajo višja sredstva, pa je potrebno posamično ocenjevanje, ki ga opravi ad hoc odbor in ki ga ustanovi predsedstvo ministrskega sveta. Najvišja dovoljena ugodnost na podlagi te sheme je omejena na približno 15,5 milijona EUR (14), za projekte, ki se ocenjujejo v okviru takega postopka, pa velja zahteva, da morajo biti dokončani v roku dveh let. Za oba postopka izplačevanja je med drugim potrebno poslati podrobne podatke in dokumente, ki dokazujejo obstoj in potrebe projekta, sprejemljivost upravičenca, sprejemljive dejansko nastale stroške (15), pa tudi pogodbo o bančnem posojilu. Zadevni ukrep poleg tega vsebuje tudi določila o vračilu neupravičeno dodeljenih ugodnosti.

(14)

Namen pomoči, ki se izvaja v okviru imenovane sheme, je ohranitev pluralnosti informiranja v skladu s členom 21 italijanske ustave.

(15)

Drugo prijavljeno shemo urejata člen 8 Zakona z dne 7. marca 2001, št. 62 „Novi predpisi o založništvu ter založniških proizvodih in spremembe Zakona z dne 5. avgusta 1981, št. 416“ ter Odlok predsednika ministrskega sveta z dne 6. junija 2002, št. 143 z naslovom „Uredba o davčnem dobropisu v korist podjetij, proizvajalk založniških proizvodov“ (v nadaljevanju „Odlok št. 143/2002“).

(16)

Shema predvideva dodelitev ugodnosti podjetjem, ki delujejo na področju založništva, te ugodnosti pa se odobrijo v obliki letnega davčnega dobropisa za obdobje 5-ih zaporednih let, kar ustreza skupni davčni olajšavi 15 % skupnih stroškov investicije (16). Davčni dobropis je potrebno odšteti od obveznih prispevkov in se lahko prenaša 4 leta.

(17)

Do davčnega dobropisa so upravičena vlaganja v nova proizvodna sredstva, namenjena proizvodnji založniških proizvodov v italijanskem jeziku: časopisov, revij, knjig in multimedijskih proizvodov. Ravno tako so do davčnega dobropisa upravičena vlaganja v opremo, sisteme in patente za vse faze proizvodnega ciklusa v okviru projektov tehničnega in ekonomskega prestrukturiranja.

(18)

Izvajanje sheme se omejuje na vlaganja, realizirana do 31. decembra 2004. Skupna sredstva iz državnega proračuna za celotno obdobje znašajo približno 102 milijona EUR (17). Dodeljene ugodnosti v okviru zadevne sheme se lahko kumulirajo izključno s pomočjo, ki jo določajo členi 4 do 7 navedenega zakona (18). Ukrep vsebuje tudi določila glede preverjanja obstoja in izvedljivosti projektov in vračila ustrezno dodeljenih olajšav.

(19)

Davčni dobropis se dodeli podjetjem, ki proizvajajo založniške proizvode (19). V tako opredelitev sodijo tiskovne agencije, založniška podjetja, tiskarne dnevnih časopisov, revij in knjig, objavljenih na papirnem nosilcu ali na računalniškem in elektronskem nosilcu; podjetja za radijsko zvočno in televizijsko difuzijo ter založniška podjetja italijanskih časopisov v tujini. Shema je namenjena podjetjem s sedežem v kateri izmed držav članic Evropske skupnosti. Ocenjuje se, da bo število upravičencev med 101 in 500.

(20)

Namen pomoči, ki se izvaja v okviru zadevne sheme, je pospeševanje kulture in ohranitev pluralnosti informiranja v skladu s členom 21 italijanske ustave.

(21)

Komisija je v odločbi o začetku postopka sklenila, da obe shemi pomoči oblikujeta državno pomoč v skladu s členom 87, odstavek 1 Pogodbe ES in je izrazila dvom glede vpliva priglašenih ukrepov na trgovino ter njihovo združljivost s skupnim trgom.

(22)

Poleg tega je Komisija menila, da bo začetek postopka omogočil posredovanje podatkov in pripomb, na podlagi katerih bo mogoče odpraviti obstoječe dvome.

(23)

Po začetku postopka so različne zainteresirane stranke posredovale s tem povezane pripombe. Naslednji odstavki vsebujejo povzetek njihovih pripomb o zadevi.

(24)

V dopisu z dne 18. decembra 2003 je Združenje evropskih založnikov (FEP) potrdilo, da zadevni ukrepi pomoči ne kršijo evropske zakonodaje, saj:

(25)

V dopisu z dne 19. decembra 2003 je Portugalsko združenje založnikov knjig (APEL) menilo, da zadevni ukrepi pomoči ne kršijo evropske zakonodaje:

(26)

V okviru postopka preiskave so na Komisijo prispele tudi naslednje pripombe tretjih zainteresiranih strank, in sicer več kot mesec dni po objavi začetka postopka.

(27)

V dopisu z dne 8. januarja 2004 je Špansko združenje založnikov (FGEE) izjavilo, da zadevni ukrepi ne kršijo zakonodaje Skupnosti iz istih razlogov, na katere se je sklicevalo Portugalsko združenje založnikov knjig.

(28)

V dopisu z dne 12. januarja 2004 je European Newspaper Publishers' Association (ENPA) menilo, da zadevni ukrepi ne kršijo zakonodaje Skupnosti, saj:

(29)

V dopisu z dne 7. januarja 2004 je Italijansko združenje založnikov časopisov (FIEG) s podrobno argumentacijo podprlo trditve, da obravnavanih ukrepov ni mogoče šteti za kršitev evropske zakonodajo, ker:

(30)

Da bi pregnali dvome Komisije, ki jih je slednja izrazila v odločbi o začetku postopka, so italijanski pristojni organi predložili nadaljnje podatke in obrazložitve v potrditev svoje teze o nepomembnem vplivu obravnavanih ukrepov na trgovino ter o njihovi združljivosti.

(31)

Italijanski pristojni organi trdijo, da bo imela pomoč založniškemu sektorju zelo omejen vpliv na trgovino znotraj Skupnosti glede na skorajda neobstoječo razširjenost založniških proizvodov v italijanskem jeziku zunaj italijanskega nacionalnega trga. V podporo svoji analizi se zlasti sklicujejo na tolmačenje splošnih načel v izreku sodbe CELF (20) ter na statistične podatke in obrazložitve, ki so bili posredovani v odgovoru na začetek postopka.

(32)

Glede na načela iz izreka sodbe CELF v zvezi s knjigami, italijanski pristojni organi menijo, da bi se morala ta načela uporabljati tudi za druge založniške proizvode ob upoštevanju njihovih analognih lastnosti in dejstva, da je število bralcev založniških proizvodov v italijanskem jeziku v EU še manjše od števila bralcev v francoskem jeziku. Citirani načeli sta:

(33)

Glede stanja italijanskega založniškega trga in omejene trgovine z založniškimi proizvodi znotraj Skupnosti pa so italijanski pristojni organi predstavili statistične podatke, ki potrjujejo njihovo zagotovilo in nadaljnja pojasnila v zvezi z upravičenci. Iz statističnih podatkov zlasti izhaja, da:

(34)

Na podlagi zgoraj navedenih podatkov in v skladu z načeli iz izreka sodbe v zadevi SIDE (25) italijanski pristojni organi trdijo, da bi moral trg založniških proizvodov v italijanskem jeziku veljati za samostojen trg (26).

(35)

Da bi poudarili dejstvo, da bi po njihovem mnenju oba ukrepa morala veljati za združljiva s skupnim trgom v skladu s členom 87(3)(d) Pogodbe ES, se italijanski pristojni organi sklicujejo tudi na:

(36)

Na koncu italijanski pristojni organi izjavljajo, da bi, glede na absolutno posebnost založniškega trga, obstoj javne intervencije za preusmeritev upadajočega gibanja konsolidirane strukturalne narave pri razširjanju založniških proizvodov na nacionalnem trgu in omejeno razširjanje italijanskega jezika na ravni EU, Komisija lahko ugotovila le to, da je maksimalna valorizacija jezikovne izjeme eden izmed ključnih dejavnikov, na katerih temelji kulturno odstopanje iz člena 87(3)(d). Zato bi ukrepe, ki so predmet preiskave in ki spodbujajo razširjanje založniških proizvodov v italijanskem jeziku na nacionalnem trgu, morali upoštevati kot združljive s skupnim trgom.

(37)

V dopisu z dne 24.2.2004 so italijanski pristojni organi posredovali svoje komentarje k pripombam, ki so jih oblikovale tretje zainteresirane stranke v zvezi z začetkom postopka. Italijanski pristojni organi poudarjajo splošno ujemanje pripomb z njihovo oceno vplivanja na trgovino in združljivosti obravnavanih ukrepov. Njihove glavne pripombe je mogoče strniti v naslednje štiri ugotovitve:

(38)

Na podlagi člena 87(1) Pogodbe ES „je nezdružljiva s skupnim trgom vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“.

(39)

Komisija poudarja, da sredstva, namenjena financiranju obeh priglašenih shem pomoči, izhajajo iz centralnega vladnega proračuna, zato jih je mogoče upoštevati kot državna sredstva. Poleg tega pa zadevne sheme glede na njihovo opredelitev dajejo prednost specifičnim področjem gospodarske dejavnosti, zlasti področju založništva, na katerem upravičenci izvajajo gospodarsko dejavnost in jih je mogoče šteti za podjetje v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(40)

Obe priglašeni shemi sta selektivni, saj sta namenjeni podjetjem, delujočim na področju založništva oziroma podjetjem, ki proizvajajo založniške proizvode. Zato obe shemi dodeljujeta področno pomoč.

(41)

Obe priglašeni shemi pomoči dajeta upravičencem dvojno ekonomsko prednost.

(42)

Na podlagi prve sheme upravičenci prejemajo pomoč v obliki obrestne subvencije za bančna financiranja, namenjena posebnim projektom, kar dejansko zmanjšuje stroške financiranja upravičenih podjetij.

(43)

Na podlagi druge sheme pa so pripuščena podjetja deležna davčne ugodnosti, ki se odobri v obliki davčnega dobropisa in upravičence razbremeni davčnih bremen, ki bi jih sicer morali nositi (33).

(44)

Komisija poudarja, da se pravila o konkurenci običajno uporabljajo za vse gospodarske dejavnosti, ki pomenijo trgovino med državami članicami, in da je založniško dejavnost mogoče šteti kot gospodarsko dejavnost. Potrebno je ugotoviti, ali pomoč tej dejavnosti dejansko ali potencialno vpliva na trgovino med državami članicami, ob upoštevanju zagotovljenega nacionalnega, torej notranjega značaja italijanskega trga založniških proizvodov v italijanskem jeziku. Potrebno je opozoriti, da založniški trg zajema trg pravic, oglaševanja, tiskanja in distribucije. Pomoč založniku lahko vpliva na katero koli izmed naštetih dejavnosti.

(45)

Poleg tega na podlagi podatkov, ki so jih posredovali italijanski pristojni organi, Komisija ugotavlja, da na področju založniških proizvodov, za katere veljajo obravnavani ukrepi pomoči, obstaja trgovina med državami članicami (34). Zato bi lahko taki ukrepi izkrivili konkurenco med podjetji, če bi podjetja denimo svojo dejavnost opravljala v različnih državah članicah in proizvajala publikacije v različnih jezikih in bi torej konkurirala glede založniških pravic in oglaševanja.

(46)

Komisija priznava, da podatki in pojasnila italijanskih pristojnih organov potrjujejo omejen obseg trgovine znotraj Skupnosti na področju založniških proizvodov v italijanskem jeziku, na katere se nanašata oba obravnavana ukrepa.

(47)

Kljub taki ugotovitvi Komisija glede na zgoraj navedeno meni, da vpliva obravnavanih ukrepov na trgovino ni mogoče izključiti, četudi bi bil omejen. Zato obravnavani shemi štejeta za državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(48)

Če so ukrepi državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES, Pogodba določa, da so združljivi ali da je mogoče šteti za združljive s skupnim trgom tiste ukrepe pomoči, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 87(2) in (3) Pogodbe ES.

(49)

Komisija opaža, da pogojev iz člena 87(2), člena 87(3)(a) in člena 87(3)(b) Pogodbe ES očitno ni mogoče uporabiti za zadevne ukrepe.

(50)

Po začetku postopka je Komisija od italijanskih pristojnih organov prejela nadaljnje podatke in pojasnila ter pripombe tretjih zainteresiranih strank. Na podlagi zgoraj navedenega izhaja, da je trgovina z založniškimi proizvodi v italijanskem jeziku znotraj Skupnosti omejena in da bi bilo ukrepe mogoče šteti za združljive v smislu člena 87(3)(c) ali (3)(d) Pogodbe.

(51)

Glede združljivosti obravnavanih ukrepov v smislu člena 87(3)(d), Komisija ne soglaša z oceno italijanskih pristojnih organov in meni, da za zadevne sheme pomoči ni mogoče uporabiti kulturne izjeme.

(52)

Kljub temu, da člen 151 Pogodbe ES (35) določa, da Komisija prispeva h kulturni raznolikosti, v smislu člena 8 Zakona št. 62 niso bila navedena določila, ki zadevajo nakazilo sredstev za izrecno pospeševanje kulture, nasprotno, sredstva se v celoti bolj splošno uporabijo za podporo vlaganj podjetij, ki proizvajajo založniške proizvode v italijanskem jeziku. Glede ukrepa pomoči v obliki obrestne subvencije (36) v skladu s členom 5 Zakona št. 62/2001, je samo delež v višini 5 % razpoložljivih sredstev za kreditne olajšave izrecno namenjen podjetjem, ki so vključena „v projekte posebnega pomena za razširjanje literature v Italiji in za razširjanje založniških proizvodov v italijanskem jeziku v tujini“. Poleg tega Komisija ugotavlja, da bi se ta 5 % delež, če ne bi bil uporabljen za prvotne namene, lahko ponovno stekal v sklad za financiranje drugih dejanj, ki so navedena v obravnavanih ukrepih in med drugim zajemajo pomoč pri izobraževanju in pomoč pri investicijah. Poleg tega pa publikacije v italijanskem jeziku, ki se subvencionirajo, zajemajo dnevnike, revije, periodični tisk, knjige in multimedijske proizvode. Kljub temu Komisija ugotavlja, da obravnavani shemi ne vsebujeta nikakršne specifične navedbe glede dodelitve sredstev posameznim vrstam publikacij, vsebine pripuščenih založniških proizvodov in ne navajajo kulturnih vrednot, ki jih je potrebno ohranjati ali pospeševati (37).

(53)

Podobno je mogoče opaziti, da je skupni imenovalec obeh shem italijanski jezik. Čeprav bi zadevni ukrepi v zadnji analizi lahko podpirali učenje in razširjanje italijanskega jezika pa, glede na to, da v zadevnih ukrepih ni nobenih specifičnih navedb pedagoškega značaja ali navedb v zvezi z jezikovnim učenjem, bi njihovo upoštevanje za ukrepe, temelječe na kulturi, pomenilo, da se kulturi pripisuje neupravičeno širok pomen.

(54)

V odgovor na obrazložitev italijanskih pristojnih organov, ki pospeševanje kulture združujejo s pluralnostjo informacij, ki jo določajo obravnavani ukrepi, je Komisija že v prejšnjih odločbah (38) izjavila, da je izobraževalne in demokratične potrebe neke države potrebno ločevati od pospeševanja kulture.

(55)

Glede na obsežnost obravnavanih ukrepov in ob upoštevanju izredno posplošenega opisa publikacij, ki se subvencionirajo, se obravnavani ukrepi v prvi vrsti zdijo namenjeni pospeševanju razširjanja založniških proizvodov v italijanskem jeziku, jeziku, ki je skupni imenovalec obeh shem, in ne pospeševanju italijanske kulture in jezika.

(56)

Ob upoštevanju navedenega Komisija meni, da obravnavani ukrepi ne izpolnjujejo restriktivnega tolmačenja, ki se zahteva za izvajanje določila iz člena 87(3)(d) in ki je bilo razglašeno v sporočilu o državni pomoči javnim storitvam radiodifuzije (39). Poleg tega pa bi bilo sprejetje kulturne izjeme v nasprotju s tolmačenjem Komisije, ki je že bilo pojasnjeno v prejšnjih odločbah (40).

(57)

V skladu z določenimi cilji naj bi bil končni cilj obravnavanih ukrepov pospeševanje založniških proizvodov v italijanskem jeziku in ohranjanje pluralnosti informiranja, potreben pa se zdi javni ukrep, ki bi obrnil padajočo smer gibanja strukturalne narave založniških proizvodov na nacionalnem trgu.

(58)

Komisija priznava, da za vrednotenje tipologije ukrepov ni nikakršnih pravilnikov ali smernic, ki bi jih bilo mogoče uporabiti. Zato ne kaže, da bi se za priglašene sheme, tako, kot so sedaj opisane, lahko uporabila katera izmed klavzul o združljivosti, ne glede na splošno izvajanje člena 87(3)(c) Pogodbe ES, ki jo je vselej mogoče uporabljati, na podlagi katere je za pomoč, združljivo s skupnim trgom, mogoče šteti „pomoč za pospeševanje razvoja določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne spreminja trgovinskih pogojev v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi“.

(59)

Kot je določeno v sodbi CELF, Komisija poudarja, da se zdi, da na knjižnem področju obstajajo jezikovne in kulturne ovire, ki omejujejo konkurenco in čezmejno trgovino med državami članicami. Enako bi se lahko zdelo, da „je evropski tiskarski in založniški sektor še vedno bolj nekakšna jukstapozicija nacionalnih trgov kot pa združen trg v evropskem merilu, kar dokazuje nizka izvozna stopnja na tem sektorju glede na promet. Številnost govorjenih jezikov znotraj Skupnosti je še dodatna ovira za ‚evropeizacijo‘ tega sektorja“  (41).

(60)

Toda glede knjig in drugih založniških proizvodov, ki jih zadevajo obravnavani ukrepi, je potrebno poudariti, da obstoj navedenih omejitev potrjujejo statistični podatki, ki jih je posredovala Italija, ti pa dokazujejo omejen vpliv na čezmejno trgovino zadevnih proizvodov v ES.

(61)

Ker je pomoč v glavnem namenjena publikacijam v italijanskem jeziku, ni verjetno, da bi publikacije v kakem drugem jeziku pomenile dejanske substitute in da bi subvencije povzročile prenos naročnin in oglaševanja v njihovo korist. Zdi se torej, da je izkrivljanje trgovine znotraj Skupnosti in konkurence zelo omejeno. Poleg tega pa je interes Skupnosti zagotoviti enako obravnavanje vlog za pomoč, ki jih predložijo kandidati s sedežem v drugih državah članicah.

(62)

Sicer pa je deklariran cilj pomoči ohranjanje pluralnosti informacij, to pa je cilj, ki ga določa člen 11(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (42).

(63)

In nenazadnje, oceno o potencialno omejenem izkrivljanju trgovine in konkurence, ki bi ga povzročili obravnavani ukrepi, zlasti glede na njihovo sorazmernost z deklariranimi cilji, potrjujejo tudi naslednja dejstva: trajanje shem za dobo 5–10 let; veliko število predvidenih upravičencev, ki dosega število 500 podjetij za vsak ukrep; omejena višina razpoložljivih sredstev, ki skupno znašajo približno 179,3 milijona EUR za celotno obdobje.

(64)

Ob upoštevanju navedenega je Komisija ugotovila, da so obravnavani ukrepi državna pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES.

(65)

Konkretne informacije in statistični podatki, ki so jih predložili italijanski pristojni organi, so potrdili verjetno omejen vpliv obravnavanih ukrepov na trgovino.

(66)

Omejeno izkrivljanje trgovine in konkurence, sorazmernost ukrepov z zasledovanimi cilji oziroma pospeševanje založniških proizvodov v italijanskem jeziku potrjujejo: trajanje shem, veliko število upravičencev in omejena skupna vrednost razpoložljivih sredstev –