1.4.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 94/50

(1)

Nemčija je z dopisom z dne 22. decembra 2003 (A/39031) sporočila svojo namero, da bo Kronoplyju GmbH, Heilligengrabe (Brandenburg) (v nadaljevanju „Kronoply“) v okviru večsektorskega okvira regionalne pomoči za velike naložbene programe (2) (v nadaljevanju „večsektorski okvir pomoči iz leta 1998“) dodelila investicijsko podporo. Pomoč je bila vpisana v evidenco pod številko N 609/03.

(2)

Komisija je Nemčiji (SG/D/200649) z dopisom z dne 18. februarja 2004 sporočila svoj sklep, da bo na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES sprožila postopek v zvezi z navedeno pomočjo.

(3)

Sklep Komisije o sprožitvi postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije  (3). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, naj predložijo svoje pripombe v zvezi s to pomočjo.

(4)

Nemčija je z dopisom z dne 19. marca 2004 (A/32003) sporočila svoje pripombe.

(5)

Z dopisom z dne 24. maja 2004 (A/33878) se je v imenu podjetja Kronoply izrazila pravniška pisarna Luther Menold Rechtsanwaltgesellschaft mbH. Ta pripomba je bila 19. novembra 2004 posredovana Nemčiji (D/58277).

(6)

Zadevna odločba je povezana s pomočjo N 813/2000, ki jo je Komisija odobrila za podjetje Kronoply.

(7)

Komisija je 3. julija 2001 odobrila (SG/D/289524) bruto intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotka za Kronoply po večsektorskem okviru pomoči iz leta 1998 za gradnjo proizvodnega obrata za „Oriented Strand Boards“ (4) (v nadaljevanju „OSB“) v Heiligengrabnu, Brandenburg, v regiji prejemnici pomoči v smislu člena 87(3)(a) Pogodbe ES. Intenzivnost pomoči je bila določena na 3,5 odstotne točke pod najvišjo intenzivnostjo pomoči, saj je bil upoštevni trg označen kot trg v upadanju.

(8)

Komisija je ocenila tri korekcijske dejavnike za izračunavanje najvišje intenzivnosti pomoči v skladu z večsektorskim okvirom pomoči iz leta 1998. Najvišja intenzivnost pomoči od tu znaša 31,5 odstotka (dejavnik konkurenčnosti 0,75, dejavnik „razmerje kapitalski vložek – delovna mesta“ 0,8 in dejavnik „regionalni učinki“ 1,5). Pomoč je tako znašala 35,4 milijona EUR (5).

(9)

Določitev dejavnika konkurenčnosti je vodila k nestrinjanju med Komisijo in Nemčijo. Obe strani sta opredelili upoštevni trg kot tistega za OSB in izdelke iz vezanega lesa. Nemčija je na začetku predložila raziskave, iz katerih je izhajalo, da ta trg ne upada. Komisija je dvomila v te raziskave, ker so izhajale iz nenavadno močnega povečanja povpraševanja za leto 2000 v primerjavi z letom poprej. Po večkratni izmenjavi informacij je Nemčija znižala intenzivnost priglašene pomoči s 35 odstotkov na 31,5 odstotka.

(10)

Z dopisom z dne 3. januarja 2002 (A/30013) je Nemčija zaprosila za spremembo odločbe Komisije. Nemčija je predložila dokaze, da je do napovedanega povečanja povpraševanja za leto 2000 dejansko prišlo in da trg torej ne upada. Z dopisom z dne 5. februarja 2002 (D/50463) je Komisija zavrnila spremembo svoje prejšnje odločbe z utemeljitvijo, da je bila pomoč ocenjena na podlagi pravilnega izračuna vseh pomembnih dejavnikov. Komisija svoje odločbe v podrobnostih ni mogla spremeniti iz naslednjih razlogov: ocena dejavnika konkurenčnosti se je opirala na primerjavo razvoja opazovane porabe zadevnega izdelka in stopnje rasti proizvodne panoge skupno v letih od 1994 do 1999 in na napoved, ki je bila v času odločbe pravilna.

(11)

Z drugo prijavo je bil izveden poskus, da bi z dodelitvijo dodatne pomoči v višini 3,5 odstotkov (preračunano 3 939 947 EUR) dosegli poprej zavrnjeno višjo intenzivnost v višini 35 odstotkov.

(12)

Nemčija je trdila, da je bila opredelitev trga v prvi prijavi N 813/2000 dejansko pomanjkljiva in se sklicevala na člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (6) (v nadaljevanju Uredba (ES) št. 659/1999), po katerem je mogoče odločbo razveljaviti pod sledečimi pogoji: „Komisija lahko razveljavi odločbo, […], če je odločba temeljila na napačnih podatkih, ki so bili pridobljeni med postopkom in so bili odločilen dejavnik pri sprejetju te odločbe. …“

(13)

Medtem ko je bil upoštevni trg v prvotni prijavi opredeljen kot trg za OSB in vezan les, je po podatkih Nemčije iz na novo predloženih raziskav izhajalo, da bi bilo bolj pravilno, upoštevni trg opredeliti kot trg za OSB in le določene segmente vezanega lesa. Trg po tej novi opredelitvi trga v zadevnem časovnem obdobju v smislu točke 3.4 večsektorskega okvira pomoči iz leta 1998 ne bi upadal in zato bi morala biti odobrena nezmanjšana intenzivnost pomoči v višini 35 odstotkov.

(14)

Komisija zahtevi Nemčije, naj se upoštevni trg na podlagi druge definicije nadomestljivih izdelkov omeji na trg za OSB in določene segmente vezanega lesa, ni ugodila.

(15)

Komisija meni, da nova opredelitev trga ni potrebna, saj nista bila podana dva pomembna elementa, kar je dalo povod za pomemben dvom o tem, ali je pomoč združljiva s skupnim trgom:

•   Pomanjkanje spodbude: Komisija je resno dvomila v spodbujevalni učinek prijavljene pomoči, saj so bile naložbe že izvedene. Če pomoč ne deluje kot spodbuda, se izjeme iz določb iz členov 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES o regionalnem razvoju ne uporabljajo.

•   Pomanjkanje nujnosti: Komisija je resno dvomila v to, da bi lahko pomoči za že izvedene naložbe označili kot nujne za pospeševanje gospodarskega razvoja določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja v smislu členov 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotkov je v obravnavanem primeru zadostovala kot spodbuda za izvajanje naložbe.

(16)

Nemčija je vztrajala pri novi opredelitvi trg s strani Komisije v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 659/1999:

(17)

Kronoply vztraja pri stališču, da je mogočih več priglasitev za isti naložbeni program. To je dokazal s sodbami v različnih pravnih zadevah:

(18)

Kronoply je tudi poudaril, da mora Komisija novo prijavo stvarno preučiti in za to navedel dva bistvena razloga:

(19)

Kronoply je oporekal pomanjkanju spodbud in za to navedel sledeče argumente:

(20)

Po pregledu stališč Nemčije in podjetja Kronoply Komisija ostaja pri svojem stališču, ki ga je zastopala v sklepu o sprožitvi postopka, in sicer, da nova ocena trga po večsektorskem okviru pomoči iz leta 1998 ni potrebna, saj pri pomoči nista izpolnjena dva bistvena pogoja: spodbujevalni učinek in nujnost.

(21)

Komisija je mnenja, da je obravnavano priglasitev N 609/03 (z dne 22. decembra 2003) mogoče oceniti kot ločeno, drugo priglasitev pomoči za Kronoply, s katero ni mogoče povzročiti nadaljnjih naložb ali odpirati delovnih mest. Zato ne nastajajo nobeni dodatni upravičeni stroški v smislu Smernic za regionalno pomoč, s katerimi bi bilo mogoče utemeljiti dodelitev dodatne pomoči.

(22)

Komisija je s svojo Odločbo SG (2001) D/289524 z dne 3. julija 2001 odobrila investicijsko pomoč v višini 35,4 milijona EUR za Kronoply. Odločba temelji na podatkih, ki jih je takrat predložila Nemčija. Komisija je sklenila, da ne bo vložila ugovorov in odobrila pomoč tako, kot je to predlagala Nemčija. Odločbo sta sprejeli tako Nemčija kot podjetje Kronoply. Nemški organi so glede na odločbo dodelili pomoč in Kronoply je 31. januarja 2003 zaključil naložbeni program.

(23)

Šele 18 mesecev po dokončni odločbi Komisije – in skoraj leto po zaključku naložbenega programa – je Nemčija s prijavo z dne 22. decembra 2003 predložila novo opredelitev trga in pojasnila, da bi bilo na podlagi nove raziskave bolj ustrezno, upoštevni trg opredeliti kot trg za OSB in le določene segmente vezanega lesa. Kot je že bilo pojasnjeno v sklepu o sprožitvi formalnega postopka preiskave, Komisija svoje prejšnje odločbe pod temi okoliščinami ne bo revidirala. Komisija je mnenja, da predložitve druge opredelitve trga s strani Nemčije ni mogoče uvrstiti pod člen 9 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999.

(24)

V soglasju z sklepom Sodišča prve stopnje v pravni zadevi Kronoply/Komisija je Komisija zastopala stališče, da lahko država članica priglasi nadaljnjo pomoč ali spremeni že odobren projekt ali različne dele državne pomoči za določen projekt in Komisija lahko to odobri, če je mogoče za vsak del dokazati spodbujevalni učinek in nujnost. Nemčija pa poleg že zaključenega programa ni proglasila nobenih nadaljnjih naložbenih programov podjetja Kronoply. Program, za katerega je bilo načrtovano financiranje, pa je bil zaključen približno eno leto pred priglasitvijo nove načrtovane pomoči. Komisija je zato prišla do zaključka, da naj bi z drugo priglasitvijo želeli doseči prej zavrnjeno višjo intenzivnost pomoči v višini 35 odstotkov, ne da bi pri tem nastali dodatni upravičeni stroški, za katere bi lahko bila odobrena pomoč v višini 3 936 947 EUR, in ne da bi obstajala spodbujevalni učinek in nujnost.

(25)

Kot je v svoji sodbi z dne 5. oktobra 2000 v pravni zadevi C-288/96 (Zvezna republika Nemčija/Komisija) (12) pojasnilo Sodišče Evropskih skupnosti, mora Komisija takšno pomoč označiti kot pomoč za tekoče poslovanje, saj se jo dodeli, ne da bi se od upravičenca zahtevala dolžnost glede uporabe in je določena za izboljšanje finančnega položaja podjetja.

(26)

Komisija je sicer mnenja, da je bilo s temi pripombami v zadostni meri prikazano, da dodelitev nadaljnje pomoči ne bo vodila k novi naložbi in da ne bo dajala spodbude, vendar želi zaradi odgovorov na pripombe Nemčije in podjetja Kronoply še bolj natančno obravnavati pojem spodbujevalnega učinka.

(27)

Na poslovne naložbe je potrebno gledati kot na dinamičen proces. Pomembno je razlikovanje med predhodno fazo in naknadno fazo:

(28)

V točki 4.2 Smernic o regionalni pomoči se za proučitev, ali ima pomoč spodbujevalni učinek, uporablja sledeči preizkus: prejemnik pomoči mora vlogo za pomoč vložiti pred začetkom izvajanja projekta. Če je temu tako, Komisija izhaja iz dejstva, da obstaja spodbujevalni učinek.

(29)

Nemčija in podjetje Kronoply sta v svojih pripombah izrazila mnenje, da so bili pogoji iz točke 4.2 Smernic o regionalni pomoči izpolnjeni, saj je podjetje Kronoply vlogo za pomoč vložilo pred začetkom izvajanja projekta.

(30)

S preizkusom v točki 4.2 naj bi se poskušalo preveriti spodbujevalni učinek, ne da bi pri tem preveč vplivali na naložbo. Obširna preiskava vseh gospodarskih vidikov investicijske odločitve prejemnika pomoči bi se lahko izkazala za zelo težavno ali dolgotrajno, s tem pa bi zavirala naložbo in gospodarski razvoj regije.

(31)

Odločilno pri oceni spodbujevalnega učinka dodatne pomoči v višini 3,5 odstotkov je, ali je razlika med 31,5 % in 35 % imela velik vpliv na spodbujevalni učinek in ali je vplivala na investicijsko odločitev podjetja Kronoply:

(32)

Namesto da bi še naprej obravnavala predhodno odločitev podjetja Kronoply, Komisija meni, da se je bolj smiselno opirati na dejstva. Jasno je, da se je Kronoply odločil za naložbo in nadaljeval z dejavnostmi še po tem, ko je bila podjetju odobrena intenzivnost pomoči zgolj v višini 31,5 odstotkov. Naložbeni projekt je bil dokončan po prvotnem načrtu. Kronoply svojega naložbenega projekta kljub zmanjšani intenzivnosti pomoči ni uskladil.

(33)

Kronoply svojega ravnanja ne bo spremenil, ne glede na to, ali bo podjetje prejelo nadaljnjo pomoč ali ne: niti en oporna točka ne nakazuje, da bo nadaljnja pomoč podjetje Kronoply spodbudila k povečanju proizvodnje ali širitvi proizvodnih obratov. Ker so naložbe že izvedene, ni razloga za skrb, da bi Kronoply ustavil proizvodnjo, tudi če ne prejme nobene nadaljnje pomoči.

(34)

Komisija je prišla do zaključka, da dodelitev pomoči v višini nadaljnjih 3,5 odstotkov ne bi imela spodbujevalnega učinka.

(35)

Kot je že pojasnjeno v sklepu o sprožitvi postopka, morajo pomoči učinkovati kot spodbude, če naj bi prispevale k pospešitvi gospodarskega razvoja določene gospodarske panoge ali gospodarskega območja v smislu člena 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Če je naložba, kot v tem primeru, že izvedena, pomoč ne učinkuje kot spodbuda in ne vodi k novim naložbam ali k odpiranju novih delovnih mest. Zato Komisija pomoči ne more upravičiti z zvišanjem novih naložb ali z odpiranjem novih delovnih mest v smislu člena 87(3)(a) in 87(3)(c) Pogodbe ES. Komisija je zopet prišla do zaključka, da je dodatna pomoč v višini 3 936 947 EUR pomoč za tekoče poslovanje.

(36)

Glede na pojasnila v sklepu o sprožitvi postopka Komisija zastopa stališče, da načelo nujnosti izhaja neposredno iz koncepta nadzora državnih pomoči. Komisija lahko pomoč kot združljivo s členoma 87(2) in 87(3) označi le v primeru, ko lahko potrdi, da pomoč pripomore k uresničitvi enega od omenjenih ciljev, katerih pa upravičeno podjetje v normalnih tržnih pogojih s svojimi ukrepi ne bi moglo doseči. To je v skladu z običajno prakso Komisije, ki jo je zlasti v svoji sodbi z dne 17. septembra 1980 v pravni zadevi 730/79 (Phillip Morris/Komisija) (13) potrdilo Sodišče Evropskih skupnosti.

(37)

Kot je navedeno v odstavkih 26 do 35, načrtovana pomoč ne spodbuja nove naložbe ali odpiranja novih delovnih mest. Od prejemnika pomoči ne zahteva niti povračila niti prispevka k cilju skupnega interesa. Zato gre v tem primeru za pomoč za tekoče poslovanje z namenom pokritja tekočih stroškov, ki bi jih sicer podjetje Kronoply moralo pokriti samo.

(38)

Točka 4.15 Smernic o regionalni pomoči običajno prepoveduje pomoč za tekoče poslovanje. Tovrstne pomoči pa je mogoče izjemoma dodeliti v območjih, ki spadajo v področje uporabe člena 87(3)(a) Pogodbe ES, če so i) upravičene zaradi svojega prispevka k regionalnem razvoju in če so ii) upravičene po svoji vrsti in je njihova višina sorazmerno primerna glede na omejitve. Nemčija ni predložila podatkov o morebitnih omejitvah niti ni prikazala, kako naj bi nadaljnja pomoč prispevala k regionalnem razvoju.

(39)

Iz dejstev izhaja, da nadaljnja pomoč ni nujna, saj se je podjetje Kronoply odločilo, da bo nadaljevalo s svojo dejavnostjo, potem ko je bila odobrena nižja intenzivnost pomoči v višini 31,5 odstotkov. To pomeni, je poslovanje podjetja rentabilno ali da podjetje vsekakor ni odvisno od nadaljnjih pomoči. Vsaka nadaljnja pomoč v tej fazi bi bila za Kronoply nepričakovana pridobitev.

(40)

Komisija je zato prišla do zaključka, da pomoč v tem primeru tudi zaradi tega ni združljiva s členom 87(3)(a) Pogodbe ES, ker ni nujna za regionalni razvoj.

(41)

V zaključku se prouči, ali so izjeme iz določb členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES uporabne pri pomoči:

(42)

Komisija je prišla do zaključka, da priglašena pomoč predstavlja državno pomoč v smislu člena 87(1) Pogodbe ES. Ker pomoč ne učinkuje kot spodbuda niti ni nujna, ni uporabna nobena izjema iz določb členov 87(2) in 87(3) Pogodbe ES. Pomoč je torej nedopustna pomoč za tekoče poslovanje in se je ne sme dodeliti –