2.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 61/17

(1)

Komisija je 4. novembra 2004 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 („Uredba o združitvah“), s katero so nemška podjetja Bertelsmann AG („Bertelsmann“), njegova hčerinska družba pod izključnim nadzorom Gruner+Jahr AG & Co. KG („G+J“) in Axel Springer AG („Springer“), z nakupom delnic v novo nastali družbi, ki je mešana družba, prevzela skupni nadzor nad nemškim podjetjem NewCo („NewCo“). Bertelsmann (in G+J) ter Springer se skupno imenujejo „stranke“.

(2)

Nemški organ za konkurenco, Bundeskartellamt, je 29. novembra 2004 obvestil Komisijo, da bi predlagana koncentracija lahko bistveno ogrozila konkurenco na nemškem trgu za globoki tisk ali na njegovi alternativi, na nemškem trgu za časovno kritične tiskane proizvode, zlasti revije.

(3)

Komisija je v odločbi z dne 23. decembra 2004 ugotovila, da priglašeno dejanje vzbuja resne pomisleke glede skladnosti s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP. Komisija je zato v tej zadevi sprožila postopek v skladu s členom 6(1)(c) Uredbe o združitvah in odločila, da mora na podlagi člena 9(3)(a) Uredbe o združitvah sama obravnavati vidike, ki jih je sprožil nemški organ za konkurenco.

(4)

Bertelsmann je mednarodna medijska družba. Njegove tiskarske dejavnosti so skoncentrirane v njegovi hčerinski družbi Arvato AG („Arvato“), ki nadzoruje nemško rotacijo za globoki tisk maul-belser v Nurembergu, stroj za ofset tisk Mohn Media v Gueterslohu in različne druge stroje za tiskanje v Evropi, kot na primer rotacijo za globoki tisk Eurogravure S.p.A v Italiji in Eurohueco S.A v Španiji. Poleg tega Arvato namerava v naslednjih dveh letih ustanoviti nov obrat za globoki tisk v Liverpoolu (Združeno kraljestvo). Bertelsmannova hčerinska družba pod izključnim nadzorom G+J, ki je dejavna na področjih založništva, tiskanja ter distribucije časopisov in revij, ima dva obrata za globoki tisk v Nemčiji, v Itzehoeu (v bližini Hamburga) in Dresdnu.

(5)

Springer je dejaven v založništvu, tiskarstvu ter distribuciji časopisov in revij ter ima v lasti delnice ponudnikov televizijskih in radijskih radiodifuznih storitev. Springer upravlja dva obrata za globoki tisk v Nemčiji, in sicer v Ahrensburgu (v bližini Hamburga) in v Darmstadtu. Upravlja tudi tri obrate za ofsetni tisk, ki tiskajo izključno časopise.

(6)

Koncentracija sestoji iz petih nemških obratov za globoki tisk podjetij Arvato, G+J in Springer ter iz načrtovanega obrata za globoki tisk v Združenem kraljestvu podjetja Arvato, ki so jih ta podjetja prispevala v NewCo. Na podlagi transakcije bosta imela Bertelsmann in G+J vsak 37,45-odstotni delež v NewCo, Springer pa bo imel preostalih 25,1-odstotni s pravico do veta pri sprejemanju strateških odločitev. NewCo je popolno opravilno skupno podjetje in je pod skupnim nadzorom Bertelsmanna in Springerja.

(7)

Svetovalni odbor za koncentracije je na svojem 131. sestanku z dne 22. aprila 2005 z večino podprl predlog Komisije za izdajo odločbe o odobritvi (2).

(8)

Pooblaščenec za zaslišanje je v poročilu z dne 27. aprila sprejel stališče, da je bila pravica do zaslišanja strank spoštovana (3).

(9)

V zvezi z upoštevnimi proizvodnimi trgi se je raziskava trga Komisije osredotočila na vprašanje, ali in v kakšnem obsegu sta globoki tisk in ofsetni tisk medsebojno zamenljivi tehniki in ali različni tiskarski proizvodi, in sicer revije, katalogi in oglasi pomenijo ločene proizvodne trge.

(10)

Raziskava trga je pokazala, da globokega tiska na splošno ni mogoče nadomestiti z ofsetnim tiskom. Globoki tisk se uporablja predvsem za naročila za tiskanje velikega obsega, t.j. naročila za tiskanje z velikim številom izvodov in strani, medtem ko je ofsetna tehnika v veliki meri omejena na manjše količine. Stroški postopka tiskanja močno odstopajo pri ofsetnem in globokem tisku, odvisno od obsega naročila za tiskanje. Ker so za rotacije za globoki tisk značilni razmeroma visoki fiksni stroški, imajo zato večjo zmogljivost in boljšo storilnost in zato lahko hitreje in stroškovno bolj ugodno proizvedejo veliko število strani. Stroji za ofset tisk so bolj omejeni v številu različnih strani, ki jih lahko natisnejo pri enem tiskanju (največ 72 strani v primerjavi z do 192 strani v globokem tisku). Raziskava trga je potrdila, da ofsetni tisk ne pomeni konkurenčnega pritiska globokemu tisku revij z več kot 64 stranmi in v več kot 360 000 izvodih, in tudi tisku katalogov ter oglasov z več kot 64 stranmi in v več kot 450 000 izvodih.

(11)

Rotacija za globoki tisk lahko tiska revije, oglase in kataloge. Kljub temu obstaja vsaj za revije ločen proizvodni trg. Revije so zaradi aktualnosti svoje vsebine in poznih rokov za vstavljanje oglasov na splošno bolj časovno kritične kot oglasi ali katalogi. Poleg tega je tiskanje revij povezano z višjimi standardi glede zaključnega postopka, zlasti za priloge ter dodane vzorce proizvodov. Ustrezni stroji končne izdelave so v večini primerov nameščeni na kraju tiskanja ali v njegovi bližini, da bi se omogočila pravočasna objava revij, medtem ko je objava katalogov, na primer, bolj pogosto v rokah tretjih strank. Poleg tega se distribucijski sistem za revije bistveno razlikuje od distribucije katalogov in oglasov, zato mora biti postopek tiskanja prilagojen tem posebnim zahtevam revij. Glede katalogov in oglasov lahko ostane nedoločeno, ali sestavljajo en sam ali ločene proizvodne trge, saj sum glede konkurence ne izhaja iz nobenega opisa trga.

(12)

Nacionalne geografske trge za tiskanje revij je potrebno opredeliti vsaj za Nemčijo. Za preostali del EGP lahko geografski trgi za tiskanje revij ostanejo nedoločeni, saj celo iz najožje opredelitve trga (nacionalni trgi) ni nobenega suma glede konkurence.

(13)

Nemške revije so skoraj izključno tiskane v Nemčiji. En razlog za to je časovna kritičnost revij, saj bi razdalja med krajem tiskanja in distribucijskim območjem povzročala zamude pri dostavi. Poleg tega ima mnogo tiskarjev v tujini težave z dobavo nemškim založnikom. Nemški sistem distribucije revij je zaradi svoje decentralizirane strukture relativno zapleten (v nasprotju s francoskim, na primer, kjer je Pariz centralizirano distribucijsko središče). Poleg tega založniki delijo Nemčijo na tako imenovana „Nielsen-območja“, ki pomenijo različno sestavljene ciljne skupine za oglase. Postopek tiskanja je potrebno ustrezno prilagoditi, kar je za številne tiskarje, ki se nahajajo izven Nemčije, težko.

(14)

Glede katalogov je raziskava trga pokazala, da so naročila za tiskanje praviloma razdeljena med več tiskarjev, da bi se tako zagotovili varnost dobave in pravočasna dostava zahtevanih velikih količin. Potrjeno je bilo, da tiskarskih storitev iz Nemčije ne uvažajo samo samo naročniki katalogov v drugih državah, ampak da tudi nemški naročniki smatrajo tuje tiskarje za uresničljivo/izvedljivo možnost. Upoštevni geografski trg za kataloge se lahko opredeli kot Nemčija in sosednje države (Francija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švica, Avstrija, Češka, Poljska in Danska), ter tudi Italija in Slovaška, zajema pa velike tuje tiskarje kot so Quebecor, RotoSmeets, Mondadori, Ilte, Rotocalcografica in Ringier, na teh območjih.

(15)

Tiskanje oglasov je za nemške naročnike očitno v veliki meri opravljeno v Nemčiji. Vendar kljub nizkemu uvoznemu deležu tiskanja oglasov v primerjavi z uvoznim deležem tiskanja katalogov, se lahko nemški naročniki zlahka obrnejo na verodostojne tuje tiskarje. Tiskanje oglasov ne povzroča posebnih težav, primerljivih s tistimi na trgu tiskanja revij, kot je posebnost končne faze tiskanja ali posebni pogoji distribucije. Poleg tega oglasi na splošno niso tako časovno kritični kot so revije. Ker večina založnikov glavnih katalogov izdaja tudi oglase, bi bilo za njih lažje, če bi tudi za naročila oglasov uporabljali že obstoječe povezave s tujimi tiskarji. Zato je geografski obseg trga za globoki tisk oglasov isti kot za kataloge, tj. obsega Nemčijo, njene sosednje države ter Italijo in Slovaško.

Za preostali del EGP lahko geografski trgi za tiskanje katalogov in/ali oglasov ostanejo nedoločeni, saj celo iz najožje opredelitve trga (nacionalni trgi) ni nobenega suma glede konkurence.

(16)

Predlagano skupno podjetje bo delovalo na trgih za globoki tisk revij, katalogov in oglasov v nekaterih državah EGP. Najresnejši učinek predlagane koncentracije – zaradi lokacije petih obstoječih tiskarskih obratov, prispevanih v skupno podjetje – bo občutiti v Nemčiji.

(17)

Komisija je ugotovila, da bo, glede na ocene, ki jih bodo dale stranke na podlagi količin iz leta 2003, tržni delež NewCo na trgu za globoki tisk katalogov in oglasov znašal do [20–25] % (4) na trgu, ki vključuje Nemčijo, njene sosednje države ter Italijo in Slovaško. Na osnovi samostojnih trgov za kataloge in oglase, bo imelo predlagano skupno podjetje [15–20]-odstotni (4) delež na trgu za tiskanje katalogov in [20–25]-odstotni (4) delež na trgu za tiskanje oglasov. Za Bertelsmannove dejavnosti globokega tiska, ki ostajajo zunaj skupnega podjetja, mora biti dodanih [0–5] % (4) na vsakega od teh tržnih deležov. Tako na ločenih trgih kot tudi na sestavljenem trgu katalogov in oglasov bosta v kratkem času sledili podjetji Schlott and Quebecor s tržnimi deleži med [10–15] % (4) in [10–15] % (4) in podjetje TSB s približno [10–15] % (4). Zato na takem trgu ni sumov glede konkurence, kot tudi ne na sestavljenem trgu tiskanja katalogov in oglasov ter na samostojnih trgih za tiskanje katalogov in oglasov. Poleg tega tržni deleži skupnega podjetja tudi na vseh ostalih možnih geografskih trgih v EGP ne povzročajo suma glede konkurence (5).

(18)

Tržni delež skupnega podjetja na nemškem prodajnem trgu za globoki tisk revij bo okoli [0–50] % (4). Naslednja akterja sta TSB in Schlott z okoli [20–25] % (4) vsak in Burda z [0–5]-odstotnim (4) deležem. Uvozi, ki jih v znatnem obsegu prispevajo Burdini tiskarski obrati v Vieux-Thann/Francija in Bratislavi/Slovaška, znašajo [0–5] % (4). Poleg teh uvozov je samo ena nemška revija tiskana v tujini, v nizozemski tiskarni RotoSmeets. Tržni deleži skupnega podjetja ne povzročajo suma glede konkurence na drugih prizadetih nacionalnih trgih v EGP. Zato je Komisija analizirala samo nemški trg.

(19)

Če bi NewCo lahko dvignili cene in naročniki ne bi mogli preprečiti takega povišanja cen, saj zaradi pomanjkljive razpoložljive zmogljivosti ne bi mogli zamenjati tiskarjev, bi bili naročniki (založniki) na nemškem trgu za globoki tisk revij lahko oškodovani. Količina, ki so jo stranke dobavile na prodajni trg, je znašala [150–200 kt] (4) ([100–150 kt] (4) za Bertelsmann; [45–50 kt] (4) za Springer) leta 2003 in nadaljnih [10–15 kt] (4) te dobave je, zaradi nakupa založniških hiš s strani strank, medtem postalo omejenih. Ob upoštevanju tega znaša skupna količina, ki so jo stranke dobavile na prodajni trg, [100–150 kt] (4).

(20)

Komisija je analizirala, ali: 1. imajo konkurenti trenutno dovolj dodatnih zmogljivosti, da bi v znatni meri nadomestili te prodaje; 2. bi konkurenti lahko dosegli tako zmogljivost, če bi svoje zmogljivosti prenesli v tiskanje revij; 3. bo načrtovano povečanje zmogljivost omogočilo dodatno zmogljivost; in 4. ali bi potencialni konkurenti lahko prispevali k zagotavljanju nadaljnje zmogljivosti tiskanja revij v primeru povišanja cen.

(21)

Trenutna dodatna zmogljivost: Izkoriščenost zmogljivosti je bila kar visoka v tej industriji v zadnjih letih. Na podlagi previdnega pristopa z najvišjo izkoriščenostjo zmogljivosti 95 % in predloženih številk za leto 2003, se lahko domneva 95-odstotna dodatna zmogljivost nemških konkurentov v višini 17 kt.

(22)

Zmogljivost s prenosom: Rotacije za globoki tisk lahko samo v omejenem obsegu preusmerijo svojo zmogljivost iz tiskanja katalogov in oglasov v tiskanje revij. To je predvsem posledica razlik v periodičnosti, času tiskanja in količini različnih tiskarskih proizvodov. Revije so tiskane periodično (tedensko, na dva tedna in mesečno). Zaradi svoje dolgoročnosti in periodičnosti objave pomenijo „osnovno obremenitev“ za tiskarske obrate, ki čez celo leto zapolnjuje tiskarske stroje. V nasprotju s tem pa se katalogi podjetij za prodajo po pošti ali organizatorjev potovanj izdajo dvakrat na leto v velikih tiskanih količinah (število izvodov kot tudi število strani) in z daljšim časom tiskanja (več tednov). Ponavadi se tiskajo maja/junija in od oktobra do decembra in pomenijo „najvišjo obremenitev“ tiskarskih strojev. Tretja kategorija tiskanih proizvodov, oglasi, se v bistvu uporablja za izpolnitev zmogljivosti tiskanja med sezono tiskanja katalogov in za dneve v tednu, ko je potrebno natisniti manj revij. Zaradi teh časovnih lastnosti je večina tiskarskih podjetij poudarila, da neomejena preusmeritev iz katalogov/oglasov v revije ne bo izvedljiva.

(23)

Zato so konkurenti odgovorili na raziskavo trga Komisije tako, da so določili številko, ki je pokazala odstotek preusmeritve iz tiskanja oglasov in katalogov v revije, in sicer do [15–20] % (4) njihove skupne zmogljivost. En nemški tiskar ni predložil nobene številke; kot previden pristop in Komisija je v skladu z drugimi rezultati raziskave trga domnevala, da bi ta tiskar, ki ima trenutno razmeroma nizek delež tiskanja revij, lahko namenil dodatnih [10–15] % (4) svoje zmogljivosti tiskanju revij. Na podlagi tega bi lahko trije nemški tiskarji skupaj omogočili približno 130 kt za tiskanje revij, kar bi pomenilo zelo velik delež celotne zmogljivosti, ki jo stranke uporabljajo za tiskanje revij tretjih strank ([150–200 kt] (4) v letu 2003). Tiskanje revij je na splošno bolj profitno kot tiskanje oglasov in mešanica tiskanja oglasov in katalogov. Konkurenti bi tako imeli ne samo možnost, ampak tudi spodbudo za preusmeritev svoje zmogljivosti v tiskanje revij.

(24)

Načrtovano povečanje zmogljivosti: trije največji konkurenti strank v Nemčiji Schlott, TSB in Burda načrtujejo povečanje svoje neto zmogljivosti do vsaj 50 kt v naslednjih dveh do treh letih. Poleg tega bi lahko še nadalje povečali svojo neto zmogljivost, vsaj začasno, z odložitvijo načrtovane postopne odstranitve starejših, vendar še vedno delujočih tiskarskih strojev.

(25)

Potencialna konkurenca: Verjetnost povišanja cene na nemškem trgu za tiskanje revij je nadalje omejena s prisotnostjo več verjetnih potencialnih konkurentov, zlasti RotoSmeets (Nizozemska), Quebecor (Francija), Mondadori (Italija), in v manjši meri Ringier (Švica), ki imajo kraje tiskanja precej blizu nemške meje. Posledično bi ti tiskarji lahko, vsaj z uporabo krajev tiskanja v bližini nemške meje, upoštevali časovne omejitve tiskanja revij. Razlike v distribucijskem sistemu in zaključnih metodah bi potrebovale določeno prilagoditev tujih tiskarjev in tesno sodelovanje z nemškimi strankami. Primer Roto Smeets, ki je trenutno edini tuj tiskar, ki tiska nemško revijo, kaže, da je ta prilagoditveni postopek mogoč. RotoSmeets, Quebecor in Mondadori imajo trenutno najmanj 32 kt proste zmogljivosti, ki bi jo lahko namenili založnikom nemških revij. Dodatna zmogljivost bi bila lahko kmalu zagotovljena, če bi sledili načrtovanemu povečanju zmogljivosti in preusmeritvam v mešano proizvodnjo.

(26)

Nadaljnja konkurenčna škoda bi, poleg upoštevanja zmogljivosti, lahko teoretično nastala, če bi koncentracija izločila konkurenta. Koncentracija bo odstranila Springerja kot neodvisnega konkurenta. Vendar tudi če so upoštevane samo nemške rotacije za globoki tisk, se lahko stranke še vedno obrnejo na druge tri pomembne akterje Schlott, TSB in Burdo, ki imajo veliko obstoječo zmogljivost. Poleg tega, kot je zgoraj navedeno, lahko verodostojni potencialni konkurenti stopijo na trg.

(27)

Na osnovi zgoraj navedenih izračunov bi trije najpomembnejši nemški konkurenti, in sicer Schlott, TSB in Burda lahko ponudili približno dodatnih 197 kt (17 kt dodatnih zmogljivosti, 120 kt preusmeritev zmogljivosti, 50 kt povečanja neto zmogljivosti) za tiskanje nemških revij, medtem ko količina, ki jo proizvedejo stranke na prodajnem trgu znaša [100–150 kt] (4). RotoSmeets, Quebecor in Mondadori se lahko štejejo za verodostojne potencialne konkurente na katere se lahko naročniki nemških revij obrnejo, če bi skupno podjetje dvignilo cene.

(28)

Komisija je v skladu s členom 2(4) Uredbe o združitvah ocenila, ali bi nastanek skupnega podjetja vodil v usklajevanje konkurenčnega obnašanja Bertelsmanna (vključno z G+J) in konkurenčnega obnašanja Springerja na prodajnem trgu za objavo revij. Ob upoštevanju razmeroma nizkega dela stroškov tiskanja v skupnih stroških za revijo in ob upoštevanju, da je posel založništva revij, v primerjavi s poslom globokega tiska, za stranke najpomembnejši, je Komisija zaključila, da usklajevanje na trgu za objavo revij ni bilo verjetno.

(29)

Na podlagi zgoraj navedenih razlogov je Komisija zaključila, da predlagana koncentracija ne ovira bistveno učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica nastanka ali krepitve prevladujočega položaja in ne omejuje konkurence v smislu člena 2(4) Uredbe o združitvah in člena 81 Pogodbe ES. Koncentracija se zato razglasi za združljivo s skupnim trgom v skladu s členom 8(1) Uredbe o združitvah in členom 57 Sporazuma EGP.