3.6.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 136/29

(1)

Dne 17. februarja 2005 je Svet proučil posodobljeni program stabilnosti Finske, ki obravnava obdobje od 2004 do 2008. Program na splošno ustreza zahtevam po podatkih iz spremenjenega „kodeksa ravnanja o vsebini in obliki programov stabilnosti in konvergenčnih programov“. Manjkajo pa nekatere spremenljivke glede osnovnih predpostavk. V skladu s tem je Finska pozvana, da doseže skladnost z zahtevami po podatkih.

(2)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo realna rast BDP spustila s 3,2 % v letu 2004 na 2,4 % v povprečju v ostalem programskem obdobju. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov je videti, da ta scenarij kaže dokaj previdne predpostavke o rasti. Projekcije v programu glede inflacije so videti realistične in so v skladu z ocenami služb Komisije.

(3)

S predvidenim letnim javnofinančnim presežkom povprečno 2 % BDP dopolnitev predvideva, bi se moral ugoden proračunski položaj ohraniti skozi vse programsko obdobje. Presežek se v glavnem ustvarja v skladih socialnega zavarovanja, v trenutno uravnoteženem financiranju institucionalnih enot centralne ravni države pa naj bi v obdobju 2005–2007 nastal manjši primanjkljaj. Cilj je, da se v financiranju institucionalnih enot centralne ravni države leta 2007 spet vzpostavi ravnovesje. Zato je vlada sprejela letne omejitve porabe za obdobje 2004–2007. V primerjavi s prejšnjo dopolnitvijo so projekcije za javnofinančni presežek za leta 2004 do 2007 skoraj nespremenjene.

(4)

Čeprav je Finska odločena, da ohrani ugoden presežek v javnem sektorju, bi lahko bil proračunski rezultat slabši od predvidenega, saj osnovno proračunsko gibanje, predstavljeno v dopolnitvi, le delno vključuje znižanja davkov v višini 1,7 milijarde EUR, tj. 1,2 % BDP, ki dopolnjujejo dveinpolletni celoviti sporazum o plačah, ki je bil sklenjen konec novembra 2004. Ker niso najavljeni nobeni načrti za nadaljnje omejevanje porabe v letih 2005–2007, bi bil lahko primanjkljaj institucionalnih enot centralne ravni države med letoma 2005 in 2007 višji od navedenega v programu, če se ne uvedejo ukrepi za večanje prihodkov, s čimer bi se zmanjšal tudi presežek v javnofinančnem financiranju. Vlada ocenjuje, da se bo zaradi sporazuma o plačah in znižanj davkov javnofinančni presežek znižal za 0,3 odstotne točke na približno 1,9 % BDP v letu 2007. Vendar pričakuje, da bo ta sveženj okrepil dinamiko v gospodarstvu z izboljšanjem potenciala rasti in ustvarjanjem delovnih mest ter tako povečal sposobnost za večanje prihodkov.

(5)

Glede na to oceno tveganja proračunska naravnanost zadostuje za ohranitev srednjeročnega cilja Pakta stabilnosti in rasti, ki je doseči položaj blizu ravnovesja v letih 2004–2008. Prav tako zagotavlja dovolj varnostne rezerve, da se prepreči prekoračitev praga primanjkljaja, 3 % BDP, ob običajnih makroekonomskih nihanjih za leta 2004–2008.

(6)

Ocenjuje se, da je delež javnega dolga v letu 2004 dosegel 44,6 % BDP, kar je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe, ki znaša 60 % BDP. Program predvideva, da se bo delež javnega dolga v programskem obdobju znižal za 3,5 odstotne točke.

(7)

Zdi se, da je Finska kljub pomembnim predvidenim proračunskim stroškom zaradi staranja prebivalstva v ugodnem položaju glede dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Strategija, opisana v programu, je široko zasnovana ter vključuje nadaljnjo konsolidacijo dolgov in strukturne reforme, npr. nadaljnje korake pokojninske reforme in ukrepe za zvišanje upokojitvene starosti. Sprejete in načrtovane strukturne reforme bi morale imeti pozitivne učinke na javne finance.

(8)

Ekonomske politike, opisane v dopolnitvi, so na splošno skladne s širšimi smernicami ekonomskih politik za zadevno državo na področju javnih financ. Zlasti za večletne omejitve porabe, ki so bile uvedene leta 2003, se zdi, da so dobro delovale v prvem letu izvajanja, tj. leta 2004, ko je bila končna proračunska poraba pod zgornjimi mejami, pa tudi izdatki, kot so predlagani v proračunu za leto 2005, so v okviru teh mej. Okvir izdatkov bi se moral še naprej upoštevati, saj je politično zavezujoč.