32003R2287

Uredba Sveta (ES) št. 2287/2003

z dne 19. decembra 2003

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2004 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 [1], zlasti člena 24, prilog VI, VIII, IX in XII Akta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 1999 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike [2] in zlasti člena 20 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 66/98 z dne 18. decembra 1997 o nekaterih ohranitvenih in nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na Antarktiki [3], in zlasti člena 21 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 4 Uredbe (ES) št. 2371/2002 zahteva, da Svet sprejme ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostopa do voda in trajnostnega opravljanja ribolovnih aktivnosti ob upoštevanju razpoložljivega znanstvenega mnenja in zlasti poročila, ki ga pripravi Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo.

(2) Člen 20 Uredbe (ES) št. 2371/2002 nalaga Svetu, da določi celotne dovoljene ulove (TAC) po ribolovnih območjih ali skupinah ribolovnih območij. Ribolovne možnosti je treba dodeliti državam članicam in tretjim državam v skladu z merili iz člena 20 navedene uredbe.

(3) Zaradi zagotovitve učinkovitega upravljanja celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot je treba določiti posebne pogoje za ribolovna delovanja.

(4) Treba je oblikovati načela in nekatere postopke upravljanja ribištva na ravni Skupnosti, da bi države članice lahko zagotovile upravljanje plovil, ki plujejo pod njihovimi zastavami.

(5) V skladu s členom 2 Uredbe Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto [4] je treba opredeliti staleže, za katere veljajo različni tam določeni ukrepi.

(6) V skladu s postopkom, predvidenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva, je imela Skupnost posvetovanja o ribolovnih pravicah z Norveško [5], Ferskimi otoki [6], Grenlandijo [7], Islandijo [8], Latvijo [9], Litvo [10] in Estonijo [11].

(7) Na podlagi člena 124 Akta o pristopu iz leta 1994 Skupnost upravlja sporazume o ribištvu, ki sta jih Švedska in Finska sklenili s tretjimi državami. V skladu s temi sporazumi je imela Skupnost posvetovanja s Poljsko.

(8) Na podlagi Akta o pristopu iz leta 2003 morajo biti določbe o ribolovnih možnostih za Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko v skladu s Pogodbo o pristopu od datuma pristopa. Vendar se za dodelitev ribolovnih možnosti od 1. januarja 2004 do datuma pristopa uporablja enaka podlaga.

(9) Skupnost je pogodbenica več regionalnih ribiških organizacij. Te ribiške organizacije so priporočile določitev omejitev ulova in druge predpise za ohranjanje nekaterih vrst. Skupnost bi torej morala izvajati ta priporočila.

(10) Mednarodna komisija za ohranjanje tunov v Atlantiku (ICCAT) je na svojem letnem zasedanju sprejela tabele, ki navajajo premalo in preveč izkoriščene ribolovne možnosti pogodbenic ICCAT. V tej zvezi je ICCAT sprejela sklep o ugotovitvi, da je Evropska skupnost v letu 2002 premalo izkoristila svojo kvoto za več staležev.

(11) Da bi upoštevali prilagoditve kvot Skupnosti, ki jih je določila ICCAT, je treba razporeditev premajhne izkoriščenosti opraviti na podlagi prispevka vsake države članice k premajhni izkoriščenosti brez spreminjanja delitvenega ključa, določenega v tej uredbi za letno dodelitev celotnih dovoljenih ulovov.

(12) Izvajanje ribolovnih možnosti mora biti v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti in zlasti z Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87 z dne 20. maja 1987 o določitvi podrobnih pravil o označevanju in dokumentaciji ribiških plovil [12], Uredbo Sveta (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za evidentiranje podatkov o ulovu rib držav članic [13], Uredbo Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike [14], Uredbo Sveta (ES) št. 1626/94 z dne 27. junija 1994 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev ribiških virov v Sredozemlju [15], Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami [16], Uredbo (ES) št. 66/98, Uredbo Sveta (ES) št. 88/98 z dne 18. decembra 1997 o določitvi nekaterih tehničnih ukrepov za ohranitev ribolovnih virov v vodah Baltskega morja, Beltov in Øresunda [17], Uredbo Sveta (ES) št. 850/98 z dne 30. marca 1998 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov [18] in Uredbo Sveta (ES) št. 1434/98 z dne 29. junija 1998 o opredelitvi pogojev, pod katerimi se lahko sled iztovarja za gospodarske namene, ki ne zajemajo neposredne človeške uporabe [19].

(13) Da bi prispevali k ohranjanju staležev rib, bi bilo treba v letu 2004 izvesti nekatere dopolnilne ukrepe glede nadzora in tehničnih pogojev za ribolov.

(14) Treba je sprejeti določbe Skupnosti v zvezi z ribolovom v Riškem zalivu v skladu s smernicami iz Akta o pristopu iz leta 2003. Primerno je, da se za dostop do teh voda uvedejo obvezna posebna ribolovna dovoljenja.

(15) Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) je na svojem zasedanju oktobra 2003 sprejela posebno ukinitev za ribištvo z zaporno plavarico skupaj s tehničnimi ukrepi v zvezi z ohranitvijo vsega ulova, določbami o prilovu in določbami v zvezi z morskimi želvami. Čeprav Skupnost ni članica te organizacije, je treba izvajati te omejitve ulova, da bi zagotovili trajnostno upravljanje tega vira rib.

(16) Celotni dovoljeni ulovi za staleže, za katere se lahko načrti obnovitve izvajajo že v letu 2004, se morajo ujemati s strategijami obnovitve, določenimi v teh načrtih. Za staleže, pri katerih se načrti obnovitve ne morejo izvajati v letu 2004, je treba uporabiti bolj omejevalno kratkoročno upravljanje.

(17) Do sprejetja načrtov obnovitve in uresničevanja vsebovanih programov upravljanja naporov je treba uporabljati začasne programe upravljanja naporov vsaj za najbolj ogrožene staleže, za katere Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) priporoča nični celotni dovoljeni ulov v letu 2004.

(18) V skladu z nasveti ICES je treba uporabljati začasen sistem za upravljanje ribolovnega napora ribolova prave peščenke za industrijsko uporabo v podobmočju ICES IV (Skagerrak in Severno morje).

(19) Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na svojem 25. zasedanju od 15. do 19. septembra 2003 sprejela načrt za ponovno vzpostavitev grenlandske morske plošče v podobmočju NAFO 2 in razdelkov 3KLMNO. Načrt predvideva zmanjšanje stopnje celotnega dovoljenega ulova (TAC) do leta 2007, pa tudi dodatne ukrepe za zagotovitev njegove učinkovitosti. Zato je treba te ukrepe izvajati že od leta 2004 do sprejetja uredbe Sveta o izvajanju večletnih ukrepov za ponovno vzpostavitev staleža grenlandske morske plošče.

(20) Da bi upoštevali obveznosti, ki jih je prevzela Skupnost kot pogodbenica Konvencije za ohranjanje antarktičnih morskih živih virov (CCAMLR), vključno z obvezno uporabo ukrepov, ki jih je sprejela Komisija CCAMLR, se uporabljajo celotni dovoljeni ulovi (TAC), ki jih je Komisija sprejela za sezono 2003-2004 in ustrezni sezonski roki.

(21) Na svojem XXII. letnem zasedanju leta 2003 je CCAMLR odobrila sodelovanje plovil pod zastavo ES pri raziskovalnem ribolovu Dissostichus spp. v podobmočjih FAO 88.1 in FAO 48.6 in določila, da veljajo za ustrezne ribolovne aktivnosti omejitve ulova in prilova, pa tudi nekateri posebni tehnični ukrepi. Te omejitve in tehnične ukrepe je prav tako treba uporabljati.

(22) Da bi ribičem iz Skupnosti zagotovili preživljanje, je pomembno, da se ta ribolovna območja odprejo 1. januarja 2004. Glede na nujnost zadeve je nujno, da se odobri odstopanje od šesttedenskega obdobja iz odstavka I(3) Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, priloženega k Pogodbi o Evropski uniji in pogodbam o ustanovitvi Evropskih skupnosti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITVE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa ribolovne možnosti za leto 2004 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib in posebne pogoje, pod katerimi se lahko te ribolovne možnosti uporabljajo.

Določa pa tudi ribolovne možnosti in posebne pogoje za nekatere antarktične staleže za obdobje, določeno v Prilogi IF.

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a) ribiška plovila Skupnosti (v nadaljnjem besedilu "plovila Skupnosti") in

(b) ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so v njih registrirana (v nadaljnjem besedilu "plovila tretjih držav"), v vodah, ki spadajo pod suverenost ali jurisdikcijo držav članic (v nadaljnjem besedilu "vode ES").

Člen 3

Opredelitve

V tej uredbi:

(a) "ribolovne možnosti" pomenijo:

(i) celotne dovoljene ulove ("TAC") ali število plovil, ki imajo pooblastilo za ribolov, in/ali trajanje teh pooblastil;

(ii) delež celotnih dovoljenih ulovov, ki je na voljo Skupnosti;

(iii) kvote, ki so dodeljene Skupnosti v vodah tretjih držav;

(iv) dodelitev ribolovnih možnosti Skupnosti pod (ii) in (iii) državam članicam v obliki kvot;

(v) dodelitev kvot, ki se jih lahko lovi v vodah Skupnosti, tretjim državam.

(b) "mednarodne vode" pomenijo vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(c) "urejevalno območje NAFO" pomeni del območja Konvencije NAFO (Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika), ki ne spada pod suverenost ali jurisdikcijo obalnih držav;

(d) "Skagerrak" pomeni območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(e) "Kattegat" pomeni območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenore do Gnibens Spids, od Korshaga do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(f) "Severno morje" pomeni podobmočje ICES IV in tisti del razdelka ICES IIIa, ki ni zajet v opredelitvi Skagerraka v točki (c);

(g) "upravljalna enota 3" pomeni podrazdelka ICES 30 in 31 in del podrazdelka 29 severno od 59°30' N.

(h) "Riški zaliv" pomeni območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Ovisi (57° 34.1234′ N, 21° 42.9574′ E) na zahodni obali Latvije do Southern Rock na rtu Loode (57° 57.4760′ N, 21° 58.2789′ E) na otoku Saaremaa, potem proti jugu do najjužnejše točke polotoka Sõrve in nato v severovzhodni smeri ob vzhodni obali otoka Saaremaa in severno po črti od 58°30.0′ N 23°13.2'E do 58°30.0'N 23°41'1E.

(i) "nove države članice" pomenijo Češko republiko, Republiko Estonijo, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Republiko Poljsko, Republiko Slovenijo in Slovaško republiko.

Člen 4

Ribolovne cone

V tej uredbi so:

(a) cone ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja), opredeljene v Uredbi (EGS) št. 3880/91;

(b) cone CECAF (južni osrednji Atlantik ali glavna ribolovna cona FAO 34), opredeljene v Uredbi (ES) št. 2597/95;

(c) cone NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika), opredeljene v Uredbi (EGS) št. 2018/93;

(d) cone CCAMLR (Konvencija za ohranjanje antarktičnih morskih živih virov), opredeljene v Uredbi (ES) št. 66/98.

POGLAVJE II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI ZA PLOVILA SKUPNOSTI

Člen 5

Ribolovne možnosti in dodelitve

1. Ribolovne možnosti za plovila Skupnosti v vodah Skupnosti ali v nekaterih vodah zunaj Skupnosti in razdelitev teh ribolovnih možnosti med države članice so določene v prilogah I in II.

2. Plovila Skupnosti imajo pooblastilo za ulov v okviru kvot iz Priloge I v vodah, ki spadajo v ribolovno jurisdikcijo Estonije, Ferskih otokov, Grenlandije, Islandije, Latvije, Litve, Norveške, Poljske in ribolovne cone okrog otoka Jan Mayen ter Ruske federacije ob upoštevanju pogojev iz členov 9, 16 in 17.

3. Komisija določi ribolovne možnosti za kapelana v conah V, XIV (grenlandske vode), ki so na voljo Skupnosti, v višini 70 % deleža celotnega dovoljenega ulova Grenlandije za kapelana, takoj ko je celotni dovoljeni ulov določen. Po prenosu 30000 ton na Islandijo, 10000 ton na Ferske otoke in 6700 ton na Norveško je preostala količina na voljo vsem državam članicam.

4. Ribolovne možnosti za staleže sinjega mola v conah I-XIV (vode ES in mednarodne vode) in sleda v conah I in II (vode ES in mednarodne vode) lahko Komisija poveča v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002, če tretje države ne upoštevajo odgovornega upravljanja teh staležev.

Člen 6

Posebne določbe o dodelitvah

Razdelitev ribolovnih možnosti med države članice, predvidena v prilogah I in II, ne posega v:

(a) izmenjave na podlagi člena 20(5) Uredbe (ES) št. 2371/2002;

(b) ponovne dodelitve na podlagi člena 21(4), člena 23(1) in člena 32(2) Uredbe (EGS) št. 2847/93;

(c) dodatno iztovarjanje, dovoljeno na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96;

(d) količine, zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96;

(e) odbitke na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 847/96.

Člen 7

Prožnost kvot

Za leto 2004 so staleži, za katere velja previdnostni ali analitski celotni dovoljeni ulov, staleži, za katere naj se uporabljajo pogoji prožnosti iz leta v leto, določeni v členih 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96, in staleži, za katere naj se uporabljajo kazenski koeficienti, predvideni v členu 5(2) te uredbe, določeni v Prilogi I te uredbe.

Člen 8

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1. Ribe iz staležev, za katere so določene ribolovne možnosti, se ne smejo obdržati na krovu ali iztovarjati, razen:

(a) ulovov plovil države članice, ki ima kvoto in ta kvota ni izčrpana; ali

(b) ulovov dela deleža Skupnosti, ki ni bil s kvotami razdeljen med države članice in ni bil izčrpan; ali

(c) vseh vrst, ki niso sled in skuša, kadar so pomešane z drugimi vrstami in so bile ulovljene z mrežo z velikostjo očesa, manjšo od 32 milimetrov, v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 850/98 in niso razvrščene ne na krovu ne pri iztovarjanju; ali

(d) sleda, če so ulovi v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 1434/98; ali

(e) skuše, če je pomešana s šurom ali sardelo, če skuša ne presega 10 % skupne mase skuše, šura in sardele na krovu in ulovi pa niso razvrščeni; ali

(f) ulovov pri znanstvenih raziskavah, ki se izvajajo na podlagi Uredbe (ES) št. 850/98.

2. Vsi iztovori se vštevajo v kvoto ali, če delež Skupnosti ni razdeljen med države članice s kvotami, v delež Skupnosti razen ulovov na podlagi določb odstavka 1(c), (d), (e) in (f).

3. Kadar so izčrpane ribolovne možnosti, navedene v Prilogi II, je ne glede na odstavek 1 prepovedano, da bi plovila, ki delujejo v ribištvu, za katera veljajo ustrezne omejitve ulova, iztovarjale ulove, ki niso razvrščeni in vsebujejo sleda.

4. Določitev odstotka prilova in njegovega dajanja v promet se pripravi v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 850/98.

Člen 9

Omejitve dostopa

1. Plovila Skupnosti ne lovijo v Skagerraku znotraj 12 morskih milj od norveških temeljnih črt. Vendar je dovoljeno, da plovila, ki plujejo pod dansko ali švedsko zastavo, lovijo do 4 milje od norveških temeljnih črt.

2. Ribolov plovil Skupnosti v vodah pod jurisdikcijo Islandije se omeji na območje, opredeljeno z ravnimi črtami, ki se združujejo v naslednjih koordinatah:

Jugozahodno območje

1. 63°12'N in 23°05'W skozi 62°00'N in 26°00'W,

2. 62°58'N in 22°25'W,

3. 63°06'N in 21°30'W,

4. 63°03'N in 21°00'W od tam 180°00'S;

Jugovzhodno območje

1. 63°14'N in 10°40'W,

2. 63°14'N in 11°23'W,

3. 63°35'N in 12°21'W,

4. 64°00'N in 12°30'W,

5. 63°53'N in 13°30'W,

6. 63°36'N in 14°30'W,

7. 63°10'N in 17°00'W od tam 180°00'S.

Člen 10

Posebni pogoji za sled v Severnem morju

Ukrepi iz Priloge III se uporabljajo v zvezi z ulovom, razvrščanjem in iztovarjanjem sleda, ulovljenega v Severnem morju, Skagerraku in Kattegatu.

Člen 11

Drugi tehnični in kontrolni ukrepi

Tehnični ukrepi iz Priloge IV se v letu 2004 uporabljajo poleg tistih, ki so določeni v Uredbi (ES) št. 850/98, Uredbi (ES) št. 88/98, Uredbi (ES) št. 1626/94 in Uredbi (ES) št. 973/2001.

Podrobna pravila za izvajanje točk 11 in 12 Priloge IV se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

Člen 12

Omejitve napora in s tem povezani pogoji za upravljanje staležev

1. Za obdobje od 1. januarja 2004 do 31. januarja 2004 se za upravljanje staležev trske v Skagerraku, Kattegatu, Severnem morju in do zahoda Škotske uporabljajo omejitve ribolovnega napora in s tem povezanih pogojev iz Priloge XVII Uredbe (ES) št. 2341/2002 [20].

2. Za obdobje od 1. febrarja 2004 do 31. decembra 2004 se za upravljanje staležev trske v Skagerraku, Kattegatu, Severnem morju in vzhodnem Rokavskem prelivu, Irskem morju in do zahoda Škotske uporabljajo omejitve ribolovnega napora in s tem povezanih pogojev iz Priloge V.

3. Za upravljanje staležev prave peščenke v podobmočju ICES IV (Skagerrak in Severno morje) se uporabljajo omejitve ribolovnega napora in s tem povezanih pogojev iz Priloge VI.

4. Podrobna pravila za izvajanje odstavka 6 Priloge VI se lahko sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 30(2) Uredbe (ES) št. 2371/2002.

POGLAVJE III

RIBOLOVNE MOŽNOSTI IN S TEM POVEZANI POGOJI ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV

Člen 13

Pooblastilo

Plovila, ki plujejo pod zastavo Barbadosa, Estonije, Gvajane, Japonske, Južne Koreje, Latvije, Litve, Norveške, Poljske, Ruske federacije, Surinama, Trinidada in Tobaga ter Venezuele, in plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo pooblastilo za ribolov v okviru kvot iz Priloge I v vodah Skupnosti in ob upoštevanju pogojev iz členov 14, 15, 18, 19, 20, 21, 22, 23 in 24.

Člen 14

Geografske omejitve

Ribolov s plovili, ki plujejo pod zastavo:

(a) Norveške ali so registrirana na Ferskih otokih, se omeji na tiste dele cone 200 morskih milj, ki ležijo 12 morskih milj proti odprtemu morju od temeljnih črt držav članic v Severnem morju, Kattegatu, Baltskem morju in Atlantskem oceanu severno od 43°00' N, razen območja iz člena 18 Uredbe (ES) št. 2371/2002; ribolov v Skagerraku s plovili, ki plujejo pod norveško zastavo, se dovoli štiri morske milje od temeljnih črt Danske in Švedske proti odprtemu morju;

(b) Estonije, Latvije in Litve, se omeji na tiste dele cone 200 morskih milj, ki ležijo 12 morskih milj proti odprtemu morju od temeljnih črt držav članic v Baltskem morju južno od 59°30' N;

(c) Poljske in Ruske federacije, se omeji na tiste dele švedskega dela cone 200 morskih milj, ki ležijo 12 morskih milj proti odprtemu morju od temeljnih črt Švedske v Baltskem morju južno od 59°30'N;

(d) Barbadosa, Gvajane, Japonske, Južne Koreje, Surinama, Trinidada in Tobaga ter Venezuele, se omeji na tiste dele cone 200 morskih milj, ki ležijo 12 morskih milj proti odprtemu morju od temeljnih črt Francoske Gvajane.

Člen 15

Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Ribe iz staležev, za katere so določene ribolovne možnosti, se ne smejo obdržati na krovu ali iztovarjati razen ulovov plovil tretjih držav, ki imajo kvoto in ta kvota ni izčrpana.

POGLAVJE IV

DOLOČBE O IZDAJI DOVOLJENJ ZA PLOVILA SKUPNOSTI

Člen 16

Dovoljenja in povezani pogoji

1. Ne glede na splošna pravila o dovoljenjih za ribolov in posebnih ribolovnih dovoljenjih, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1627/94, je treba imeti za ribolov v vodah tretjih držav dovoljenje, ki ga izdajo organi tretje države.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja na naslednja plovila, kadar ribarijo v norveških vodah v Severnem morju:

(a) plovila s tonažo 200 BT ali manj;

(b) plovila, ki lovijo vrste, ki niso skuša, za prehrano ljudi;

(c) švedska plovila v skladu z ustaljeno prakso.

2. Največje število dovoljenj za ribolov in povezani pogoji so določeni v delu I Priloge VII. V vlogah za dovoljenja se navede vrsto ribolova in ime ter značilnosti plovil, za katere naj se izdajo dovoljenja, organi držav članic pa jih naslovijo na Komisijo. Komisija predloži te vloge organom zadevne tretje države.

3. Plovila Skupnosti so usklajena z ohranitvenimi in kontrolnimi ukrepi in vsemi drugimi določbami, ki urejajo cono, v kateri izvajajo dejavnosti.

Člen 17

Ferski otoki

Plovila Skupnosti z dovoljenjem za izvajanje usmerjenega ribolova ene vrste v vodah Ferskih otokov lahko opravljajo usmerjeni ribolov druge vrste pod pogojem, da o spremembi predhodno obvestijo organe Ferskih otokov.

POGLAVJE V

DOLOČBE O IZDAJI DOVOLJENJ ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV

Člen 18

Obveznost dovoljenja za ribolov in posebnega ribolovnega dovoljenja

1. Ne glede na člen 28b Uredbe (ES) št. 2847/93 so norveška plovila z manj kot 200 BT oproščena obveznosti, da morajo imeti dovoljenje za ribolov in posebno ribolovno dovoljenje.

2. Dovoljenje za ribolov in posebno ribolovno dovoljenje se hranita na krovu. Plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih ali v Norveški, so oproščena te obveznosti.

3. Plovila iz tretjih držav, ki imajo 31. decembra 2003 pooblastila za ribolov, lahko od začetka leta 2004 nadaljujejo z ribolovom, dokler ne predložijo Komisiji seznama plovil, ki imajo pooblastila za ribolov, in ga Komisija odobri.

Člen 19

Vloga za dovoljenje za ribolov in za posebno ribolovno dovoljenje

Vlogi za dovoljenje za ribolov in za posebno ribolovno dovoljenje organa tretje države Komisiji se priložijo naslednje informacije:

(a) ime plovila;

(b) registrska številka;

(c) zunanje identifikacijske črke in številke;

(d) pristanišče registracije;

(e) ime in naslov lastnika ali zakupnika;

(f) bruto tonaža in skupna dolžina;

(g) moč motorja;

(h) klicni znak in radijska frekvenca;

(i) nameravani način ribolova;

(j) nameravano območje ribarjenja;

(k) vrste, ki jih namerava loviti;

(l) obdobje, za katero se zahteva dovoljenje.

Člen 20

Število dovoljenj

Število dovoljenj in posebni povezani pogoji se določijo v delu II Priloge VII.

Člen 21

Razveljavitev in preklic

1. Dovoljenja za ribolov in posebna ribolovna dovoljenja se lahko razveljavijo z namenom izdaje novega dovoljenja za ribolov in posebnega ribolovnega dovoljenja. Te razveljavitve začnejo veljati dan pred datumom, ko Komisija izda nova dovoljenja za ribolov in posebna ribolovna dovoljenja. Nova dovoljenja za ribolov in posebna ribolovna dovoljenja začnejo veljati na datum izdaje.

2. Dovoljenja za ribolov in posebna ribolovna dovoljenja se v celoti ali delno prekličejo pred datumom izteka veljavnosti, če je kvota za zadevni stalež, predvidena v Prilogi I, izčrpana.

3. Dovoljenja za ribolov in posebna ribolovna dovoljenja se prekličejo v primeru vsakega neizpolnjevanja obveznosti iz te uredbe.

Člen 22

Neizpolnjevanje ustreznih pravil

1. Plovilu, ki ne izpolni obveznosti, določenih v tej uredbi, se ne izda dovoljenje za ribolov in posebno ribolovno dovoljenje za obdobje, ki ne presega 12 mesecev.

2. Komisija predloži organom zadevne tretje države imena in značilnosti plovil, ki v naslednjem mesecu ali mesecih nimajo pooblastila za ribolov v ribolovni coni Skupnosti zaradi kršitve ustreznih pravil.

Člen 23

Obveznosti imetnika dovoljenja

1. Plovila tretjih držav ravnajo v skladu z ohranitvenimi in kontrolnimi ukrepi ter drugimi določbami, ki urejajo ribolov plovil Skupnosti v coni, v kateri delujejo, zlasti z Uredbo (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94, (ES) št. 88/98, (ES) št. 850/98, (ES) št. 1434/98 in Uredbo Komisije (EGS) št. 1381/87.

2. Plovila iz odstavka 1 vodijo ladijski dnevnik, v katerega vpisujejo informacije, določene v delu I Priloge VIII.

3. Plovila tretjih držav razen norveških plovil, ki ribarijo v razdelku ICES IIIa, pošljejo Komisiji informacije iz Priloge IX v skladu s pravili, določenimi v navedeni prilogi.

Člen 24

Posebne določbe v zvezi s Francosko Gvajano

1. Za odobritev dovoljenj za ribolov v vodah Francoske Gvajane se mora lastnik zadevnega plovila obvezati, da bo na zahtevo Komisije dovolil, da pride na plovilo opazovalec.

2. Poveljnik vsakega plovila, ki ima dovoljenje za lov ribe kostnice ali tune v vodah Francoske Gvajane, ob iztovoru ulova po vsakem potovanju predloži francoskim organom deklaracijo z navedbo količine ulovljene kozice, ki se hrani na krovu od zadnje deklaracije. Ta deklaracija se pripravi na obrazcu po vzorcu iz dela III Priloge VII. Poveljnik odgovarja za točnost deklaracije. Francoski organi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preverijo točnost deklaracij, zlasti s preverjanjem v ladijskem dnevniku iz člena 23(2). Deklaracijo potem, ko je preverjena, podpiše pristojni uradnik. Pred koncem vsakega meseca francoski organi pošljejo Komisiji vse deklaracije za pretekli mesec.

3. Plovila, ki ribarijo v vodah Francoske Gvajane, vodijo ladijski dnevnik v skladu z vzorcem iz dela II Priloge VIII. Kopija tega ladijskega dnevnika se pošlje Komisiji preko francoskih organov v 30 dneh po zadnjem dnevu vsakega ribolovnega potovanja.

4. Če Komisija v obdobju enega meseca ne prejme nobenega sporočila v zvezi s plovilom, ki ima dovoljenje za ribolov v vodah Francoske Gvajane, se dovoljenje temu plovilu prekliče.

POGLAVJE VI

POSEBNE DOLOČBE ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI RIBARIJO V UREJEVALNEM OBMOČJU NAFO

ODDELEK 1

Sodelovanje Skupnosti

Člen 25

Seznam plovil

1. Samo plovila ES, ki imajo več kakor 50 bruto ton in jim je država članica ladijske zastave izdala posebno ribolovno dovoljenje, smejo pod pogoji, določenimi v dovoljenju, loviti, hraniti na krovu, pretovarjati in iztovarjati ribolovne vire iz urejevalnega območja NAFO.

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji v računalniško berljivi obliki seznam plovil z več kakor 50 bruto tonami, ki plujejo pod njeno zastavo in so registirana v Skupnosti, ki imajo pooblastilo za ribolov v urejevalnem območju NAFO.

3. Seznam iz odstavka 2 se pošlje Komisiji v 15 dneh po začetku veljavnosti te uredbe in v primeru sprememb seznama najmanj 5 dni pred vstopom novega plovila v urejevalno območje NAFO. Komisija te informacije takoj posreduje sekretariatu NAFO.

4. Seznam iz odstavka 2 vsebuje naslednje informacije:

(a) interno številko plovila, opredeljeno v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2090/98 z dne 30. septembra 1998 o evidenci ribiških plovil Skupnosti [21];

(b) mednarodni radijski klicni znak;

(c) zakupnika plovila, kjer je to ustrezno;

(d) vrsto plovila.

5. Za plovila, ki začasno plujejo pod zastavo države članice (zakup prazne ladje), posredovane informacije vključujejo:

(a) datum, od katerega je plovilu dovoljeno pluti pod zastavo države članice;

(b) datum, od katerega država članica dovoljuje plovilu ribolov v urejevalnem območju NAFO;

(c) ime države, kjer je plovilo registrirano ali je bilo prej registrirano, in datum, od katerega ne pluje več pod zastavo te države;

(d) ime plovila;

(e) uradno registrsko številko plovila, ki so jo dodelili pristojni nacionalni organi;

(f) domače pristanišče plovila po prenosu;

(g) ime lastnika ali zakupnika plovila;

(h) izjavo, da je poveljnik dobil kopijo veljavnih predpisov v urejevalnem območju NAFO;

(i) glavne vrste, ki se lahko lovijo v urejevalnem območju NAFO;

(j) podobmočja, kjer obstaja verjetnost, da bo plovilo ribarilo.

ODDELEK 2

Tehnični ukrepi

Člen 26

Velikost očesa mreže

Uporaba vlečne mreže, ki ima v katerem koli predelu mrežna očesa velikosti manjše od 130 mm, je prepovedana pri neposrednem ribolovu vrst iz Priloge X. Ta velikost očes mreže se lahko zmanjša na najmanj 60 mm za neposredni ribolov severnega kratkoplavutega lignja (Illex illecebrosus). Za neposredni ribolov raže (Rajidae) se ta velikost očes poveča na najmanj 280 mm v vreči in 220 mm na vseh drugih delih vlečne mreže.

Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), uporabljajo mrežo z velikostjo očes najmanj 40 mm.

Člen 27

Dodatki k mrežam

1. Uporaba kakršnih koli sredstev ali naprav razen tistih, opisanih v tem členu, ki ovirajo mrežna očesa ali zmanjšujejo njihovo velikost, je prepovedana.

2. Platno, mreža ali kateri koli drug material se lahko doda na notranjo stran vreče, da se zmanjša ali prepreči škoda.

3. Naprave se lahko dodajo na zgornjo stran vreče pod pogojem, da ne ovirajo mrežnih očes vreče. Uporaba zgornjih prevlek se omeji na naštete v Prilogi XI.

4. Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), uporabljajo izločevalno mrežo ali rešetko z razdaljo med prečkami največ 22 mm. Plovila, ki lovijo severno kozico v razdelku 3L, so opremljena tudi z zatičnimi verigami, dolgimi najmanj 72 cm.

Člen 28

Prilov

1. Poveljniki plovil ne smejo izvajati usmerjenega ribolova vrste, za katero veljajo omejitve prilova. Usmerjeni ribolov vrste se izvaja, kadar vrsta obsega največji masni odstotek ulova v katerem koli izvleku.

2. Prilov vrst, naštetih v Prilogi ID, za katere Skupnost ni določila kvote za del urejevalnega območja NAFO, in ki je bil ulovljen v tem delu pri neposrednem ribolovu katere koli vrste, ne sme presegati 2500 kg po posamezni vrsti ali 10 masnih % skupnega ulova, obdržanega na krovu, kar je več. V delu urejevalnega območja, kjer je prepovedan usmerjeni ribolov nekaterih vrst, pa prilov nobene vrste, naštete v Prilogi ID, ne sme presegati 1250 kg oziroma 5 %.

3. Vedno, kadar skupna količina vrste, za katero se uporabljajo omejitve prilova, v katerem koli prilovu preseže omejitve, določene v odstavku 2, se plovila takoj umaknejo najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka. Vedno, kadar skupna količina vrste, za katero se uporabljajo omejitve prilova, v katerem koli naslednjem prilovu preseže navedene omejitve, se plovila takoj spet premaknejo najmanj pet morskih milj od prejšnjega položaja izvleka in se ne vrnejo na to območje najmanj 48 ur.

4. Plovila, ki lovijo severno kozico (Pandalus borealis), se v primeru, da skupni prilov vseh vrst, naštetih v Prilogi ID, v katerem koli izvleku presega 5 masnih % v razdelku 3M in 2,5 % v razdelku 3L, takoj premaknejo najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka.

Ulov severne kozice se ne uporablja v izračunu ravni prilova vrst pridnenih rib.

Člen 29

Minimalna velikost rib

Ribe iz urejevalnega območja NAFO, ki nimajo zahtevane velikosti, predpisane v Prilogi XII, se ne smejo predelati, obdržati na krovu, pretovoriti, iztovoriti, prepeljati, uskladiščiti, prodati, razstaviti ali ponuditi za prodajo, ampak se takoj vrnejo v morje. Če količina ujetih rib, ki nimajo zahtevane velikosti, presega 10 % skupne količine, se plovilo pred nadaljevanjem ribarjenja umakne za najmanj pet morskih milj od položaja prejšnjega izvleka. Vsaka predelana riba, za katero se uporabljajo zahteve glede minimalne velikosti, ki je krajša od ustrezne dolžine iz Priloge XII, šteje za ribo, ki je pod minimalno velikostjo rib.

ODDELEK 3

Kontrolni ukrepi

Člen 30

Ladijski dnevnik in načrt skladiščenja

1. Poleg tega, da ravnajo v skladu s členi 6, 8, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2847/93, poveljniki plovil vpišejo v ladijski dnevnik informacije, naštete v Prilogi XIII k tej uredbi.

2. Vsaka država članica v računalniško berljivi obliki do vsakega 15. v mesecu obvesti Komisijo o količini staležev iz Priloge XIV, iztovorjenih v prejšnjem mesecu, in sporoči vse informacije, prejete na podlagi členov 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 2847/93.

3. Za ulove vrst, ki so naštete v Prilogi ID, poveljnik plovila vodi:

(a) ladijski dnevnik z navedbo skupnega donosa po vrstah in predelanih proizvodih ali

(b) načrt skladiščenja predelanih proizvodov z navedbo, po vrstah, lokacije v skladišču.

4. Poveljnik zagotovi potrebno pomoč, da se preverijo količine, navedene v ladijskem dnevniku, in proizvodi, shranjeni na krovu.

Člen 31

Mreže

Pri neposrednem ribolovu ene ali več vrst, naštetih v Prilogi X, plovila ne smejo imeti mrež z očesi, ki so manjša od določenih v členu 26. Vendar imajo lahko plovila, ki na istem potovanju ribarijo v območjih, ki niso urejevalno območje NAFO, take mreže na krovu pod pogojem, da so te mreže varno zvezane in pospravljene in niso na voljo za takojšnjo uporabo, se pravi:

(a) mreže so snete s krova in vlačilnih ali vlečnih kablov in vrvi in

(b) mreže, ki so na palubi ali pod njo, morajo biti varno privezane na del zgornje konstrukcije.

Člen 32

Pretovor

Plovila Skupnosti ne opravljajo pretovarjanja v urejevalnem območju NAFO, razen če pred tem dobijo za to pooblastilo pristojnih organov.

Člen 33

Spremljanje ribolovnega napora

1. Vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil iz člena 25 sorazmeren z ribolovnimi možnostmi, ki so na voljo tej državi članici v območju upravljanja NAFO.

2. Države članice posredujejo Komisiji ribolovni načrt za njihova plovila, ki lovijo vrste v urejevalnem območju NAFO, najpozneje do 31. januarja 2004 ali pozneje najmanj 30 dni pred začetkom take aktivnosti. Ribolovni načrt med drugim opredeli plovilo ali plovila, ki bodo sodelovala v teh ribolovnih območjih. Ribolovni načrt predstavi celoten ribolovni napor, predviden na ribolovnih območjih glede na obseg ribolovnih možnosti, ki so na voljo državi članici, ki pripravlja obvestilo.

Države članice najpozneje do 31. decembra 2004 poročajo Komisiji o izvajanju ribolovnih načrtov, vključno s številom plovil, ki so bila dejansko aktivna v tem ribolovnem območju, in skupnim številom ribolovnih dni.

ODDELEK 4

Posebne določbe za severno kozico

Člen 34

Ribištvo severne kozice

Vsaka država članica dnevno poroča Komisiji o količini severne kozice (Pandalus borealis), ulovljene v razdelku 3L urejevalnega območja NAFO s plovili, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti. Vse ribolovne aktivnosti se odvijajo v globinah več kakor 200 metrov in so omejene na eno plovilo naenkrat za vsako dodelitev državi članici.

ODDELEK 5

Posebne določbe za grenlandsko morsko ploščo

Člen 35

Posebno ribolovno dovoljenje za grenlandske morske plošče

1. Plovilom Skupnosti s skupno dolžino več kakor 24 metrov, ki niso vpisana na seznam iz odstavka 2, je prepovedano loviti, hraniti na krovu, pretovarjati ali iztovarjati grenlandsko morsko ploščo.

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam plovil s celotno dolžino več kakor 24 metrov, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti, ki jih pooblašča za ribolov grenlandske morske plošče v podobmočju 2 in razdelkih 3KLMNO z izdajo posebnega ribolovnega dovoljenja.

3. Seznam iz odstavka 2 vključuje interno številko, opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 2090/98.

4. Ta seznam se pošlje Komisiji v računalniško berljivi obliki v 15 dneh po začetku veljavnosti te uredbe in v primeru sprememb seznama najmanj 5 dni pred vstopom novega plovila v podobmočje 2 in razdelke 3KLMNO. Komisija takoj posreduje seznam sekretariatu NAFO.

5. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da razporedi svojo kvoto za grenlandsko morsko ploščo med plovila z dovoljenjem iz odstavka 2. Države članice posredujejo informacijo o dodelitvi kvot Komisiji v 15 dneh po začetku veljavnosti te uredbe.

Člen 36

Poročila

1. Poveljniki plovil iz člena 35(2) posredujejo državi članici ladijske zastave naslednja poročila:

(a) količino grenlandske morske plošče, obdržane na krovu, ko plovilo Skupnosti vstopi v podobmočje 2 in razdelke 3KLMNO. To poročilo se pošlje najmanj 12 ur in najpozneje 6 ur pred vsakim vstopom plovila v to cono;

(b) tedenski ulov grenlandske morske plošče. To poročilo se prvič pošlje najpozneje na koncu sedmega dne po vstopu plovila v podobmočje 2 in razdelke 3 KLMNO ali, če trajajo ribolovna potovanja več kakor sedem dni, najpozneje v ponedeljek za ulove v podobmočju 2 in razdelkih 3 KLMNO v preteklem tednu, ki se konča v nedeljo opolnoči;

(c) količino grenlandske morske plošče na krovu, ko plovilo Skupnosti zapušča podobmočje 2 in razdelke 3KLMNO. To poročilo se pošlje najmanj 12 ur in najpozneje 6 ur pred vsakim izstopom plovila iz te cone in vključuje število ribolovnih dni in skupen ulov v tej coni;

(d) količino, natovorjeno in raztovorjeno pri vsakem pretovoru grenlandske morske plošče med zadrževanjem plovila v podobmočju 2 in razdelkih 3KLMNO. Ta poročila se posredujejo najpozneje 24 ur po zaključku pretovarjanja.

2. Poročila iz odstavka 1(a), (c) in (d) države članice po prejemu pošljejo Komisiji.

3. Kadar se šteje, da so ulovi grenlandske morske plošče, ki so sporočeni v skladu z odstavkom 2, izčrpali 70 % dodeljene kvote države članice, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za okrepitev spremljanja ulova in o teh ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 37

Določena pristanišča

1. Iztovarjanje kakršne koli količine grenlandske morske plošče je prepovedano na katerem koli drugem mestu razen v pristaniščih, ki jih določijo pogodbenice NAFO. Iztovarjanje grenlandske morske plošče v pristaniščih držav, ki niso pogodbenice, je prepovedano.

2. Države članice določijo pristanišča, v katerih se lahko iztovarja grenlandska morska plošča in določijo povezane postopke inšpekcije in nadzorovanja, vključno s pogoji za evidentiranje in sporočanje količin grenlandske morske plošče pri vsakem iztovoru.

3. Države članice pošljejo Komisiji v 15 dneh od datuma začetka veljavnosti te uredbe seznam določenih pristanišč in v 15 dneh po tem povezane postopke inšpekcije in nadzorovanja iz odstavka 2. Komisija te informacije takoj posreduje sekretariatu NAFO.

4. Komisija takoj pošlje seznam določenih pristanišč iz odstavka 2 in pristanišč, ki jih določijo druge pogodbenice NAFO, vsem državam članicam.

Člen 38

Inšpekcija v pristanišču

1. Države članice zagotovijo, da se na vseh plovilih, ki vstopijo v določeno pristanišče, da bi iztovorila in/ali pretovorila grenlandsko morsko ploščo, v pristanišču izvede inšpekcija v skladu s pristaniškim inšpekcijskim sistemom NAFO.

2. Prepovedano je raztovarjati in/ali pretovarjati ulov s plovil iz odstavka 1, dokler so navzoči inšpektorji.

3. Vse iztovorjene količine se pred prevozom v hladilnico ali drugo namembno mesto stehtajo po vrstah.

4. Države članice pošljejo ustrezno pristaniško inšpekcijsko poročilo sekretariatu NAFO s kopijo Komisiji v 7 delovnih dneh od datuma, ko je končan inšpekcijski pregled.

Člen 39

Prepoved iztovarjanja in pretovarjanja za plovila nepogodbenic

Države članice zagotovijo, da so iztovarjanja in pretovarjanja grenlandske morske plošče iz plovil nepogodbenic, ki se ukvarjajo z ribolovom v urejevalnem območju NAFO, prepovedana.

Člen 40

Spremljanje ribolovnih aktivnosti

Države članice najpozneje do 31. decembra 2004 predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov iz členov 34 do 39, vključno s skupnim številom ribolovnih dni.

ODDELEK 6

Posebne določbe za rdečega okuna

Člen 41

Ribištvo rdečega okuna

1. Poveljnik plovila Skupnosti, ki lovi rdečega okuna v podobmočju razdelka 2 in v razdelkih IF, 3K in 3M urejevalnega območja NAFO, vsak drugi ponedeljek obvesti pristojne organe države članice, pod zastavo katere pluje plovilo ali v kateri je plovilo registrirano, količine rdečega okuna, ulovljenega v navedenih območjih in conah v dvotedenskem obdobju, ki se je končalo preteklo nedeljo opolnoči.

Če skupni ulov doseže 50 % celotnega dovoljenega ulova, se obvestilo pripravlja tedensko vsak ponedeljek.

2. Države članice sporočijo Komisiji vsak drugi torek do opoldne količine rdečega okuna, ki so jih ulovila plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in so registrirana na njihovem ozemlju, v podobmočju 2 in razdelkih IF, 3K in 3M urejevalnega območja NAFO v štirinajstih dneh, ki so se končali preteklo nedeljo opolnoči.

Če skupni ulov doseže 50 % celotnega dovoljenega ulova, se poročilo pošilja tedensko.

POGLAVJE VII

POSEBNE DOLOČBE ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI RIBARIJO V OBMOČJU CCAMLR

ODDELEK 1

Omejitve

Člen 42

Prepovedi in omejitve ulova

1. Neposredni ribolov vrst iz Priloge XV je prepovedan v conah in obdobjih iz navedene priloge.

2. Za nova in raziskovalna ribolovna območja se omejitve ulova in prilova, navedene v Prilogi XVI, uporabljajo v podobmočjih/razdelkih iz navedene priloge.

ODDELEK 2

Raziskovalno ribištvo

Člen 43

Sodelovanje v raziskovalnem ribištvu

1. Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Španije in so v njej registrirana ter so poslala obvestilo CCAMLR v skladu z določbami člena 16 Uredbe (ES) št. 66/98, lahko sodelujejo v raziskovalnem ribištvu Dissostichus spp. s parangalom v podobmočju FAO 48.6 in podobmočju FAO 88.1. V podobmočju 48.6 sme ribariti le eno ribiško plovilo naenkrat. Skupne omejitve ulova in prilova po podobmočjih in njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem od obeh podobmočij so navedene v Prilogi XVI.

2. Ribolov se odvija na čim večjem geografskem in globinskem obsegu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in napora. V ta namen se lahko ribolov v kateri koli manjši raziskovalni enoti preneha, ko sporočeni ulov doseže določeno omejitev ulova in se ribolov navedene manjše raziskovalne enote ustavi do konca sezone.

Člen 44

Sistemi poročanja

Za ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribištvu iz člena 43, veljajo naslednji sistemi poročanja o ulovu in naporu:

(a) petdnevni sistem poročanja o ulovu in naporu, določen v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 66/98;

(b) mesečni podrobni sistem poročanja o ulovu in naporu, določen v členu 12 Uredbe (ES) št. 66/98;

(c) sporoča se skupno število in masa zavrženih Dissostichus eleginoides in Dissostichus mawsoni, vključno s tistimi v "želatinastem" stanju.

Člen 45

Posebne zahteve

1. Raziskovalno ribištvo iz člena 43 se izvaja v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 66/98 glede na ukrepe, ki se uporabljajo za zmanjšanje naključne smrtnosti morskih ptic, ki se pojavlja pri ribištvu s parangalom. Poleg teh ukrepov je v teh ribolovnih območjih prepovedano odmetavanje drobovine.

2. Za ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribištvu v podobmočju FAO 88.1, veljajo naslednje dodatne zahteve:

(a) Plovilom je prepovedano odmetavati:

(i) nafto ali gorivo ali ostanke olja v morje, razen v primerih, dovoljenih v Prilogi I h Konvenciji MARPOL 73/78;

(ii) smeti;

(iii) ostanke hrane, ki jih ni mogoče odvreči skozi zapornico z odprtino, ki ni večja od 25 mm;

(iv) perutnino ali njene dele (vključno z jajčnimi lupinami); ali

(v) odplake 12 morskih milj od kopnega ali ledenih plošč ali odplak, medtem ko ladja potuje s hitrostjo, manjšo od 4 vozlov.

(b) Živa perutnina ali druge žive ptice se ne smejo vnašati v podobmočje 88.1 in oskubljena perutnina, ki ni zaužita, se odstrani iz podobmočja 88.1.

(c) Ribolov Dissostichus spp. v podobmočju 88.1 je prepovedan znotraj 10 morskih milj od obale Ballenyjevih otokov.

Člen 46

Opredelitev izvlekov

1. V tem oddelku izvlek zajema namestitev enega ali več parangalov na isti lokaciji. Natančen geografski položaj izvleka se določi po središčni točki parangala, zabeleženi v poročilih o ulovu in naporu.

2. Da izvlek velja za raziskovalnega:

(a) mora biti vsak raziskovalni izvlek ločen najmanj 5 morskih milj od katerega koli drugega raziskovalnega izvleka, razdalja se izmeri od geografske sredine vsakega raziskovalnega izvleka;

(b) vključuje vsak izvlek najmanj 3500 trnkov in največ 10000 trnkov; to lahko vključuje več ločenih parangalov, postavljenih na isti lokaciji;

(c) je čas nastavljanja pri vsakem izvleku parangala najmanj šest ur, merjeno od zaključka postopka namestitve do začetka postopka izvleka.

Člen 47

Raziskovalni načrti

Ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribištvu iz člena 43, izvajajo raziskovalne načrte v vsaki od manjših raziskovalnih enot, na katere sta razdeljeni podobmočji FAO 48.6 in 88.1. Raziskovalni načrt se izvaja na naslednji način:

(a) ob prvem vstopu v manjšo raziskovalno enoto se prvih 10 izvlekov, imenovanih "prva serija", določi za "raziskovalne izvleke" in morajo izpolnjevati merila iz člena 46(2);

(b) naslednjih 10 izvlekov ali 10 ton ulova, kar je prej doseženo, se imenuje "druga serija". Izvleki v drugi seriji se lahko po presoji poveljnika lovijo kot del normalnega raziskovalnega ribolova. Vendar se lahko ti izvleki, če izpolnjujejo zahteve člena 46(2), štejejo tudi za raziskovalne izvleke;

(c) ob zaključku prve in druge serije izvlekov morajo plovila, če želi poveljnik nadaljevati z ribolovom v manjši raziskovalni enoti, izvesti "tretjo serijo", tako da je v vseh treh serijah opravljenih skupno 20 raziskovalnih izvlekov. Tretja serija izvlekov se konča med istim obiskom manjše raziskovalne enote kakor prva in druga serija;

(d) ob zaključku 20 raziskovalnih izvlekov lahko plovilo nadaljuje z ribolovom v manjši raziskovalni enoti;

(e) v manjših raziskovalnih enotah A, B, C, E in G in podobmočju 88.1, kjer je območje ribolovnega morskega dna manjše od 15000 km2, se pododstavki (b), (c) in (d) ne uporabljajo in lahko plovilo ob zaključku 10 raziskovalnih izvlekov nadaljuje z ribolovom v manjši raziskovalni enoti.

Člen 48

Načrti zbiranja podatkov

1. Ribiška plovila, ki sodelujejo v raziskovalnem ribištvu iz člena 43, izvajajo načrte zbiranja podatkov v vsaki od manjših raziskovalnih enot, na katere sta razdeljeni podobmočji FAO 48.6 in 88.1. Načrt zbiranja podatkov vsebuje naslednje podatke:

(a) položaj in morsko globino na koncu vsakega parangala v izvleku;

(b) čas namestitve, nastavljanja in izvleka;

(c) število in vrste rib, izgubljenih na površini;

(d) število nastavljenih trnkov;

(e) vrsto vabe;

(f) uspeh natikanja vab (%);

(g) vrsto trnka in

(h) razmere morja in oblakov ter lunino meno v času namestitve parangalov.

2. Vsi podatki, navedeni v odstavku 1, se zberejo za vsak raziskovalni izvlek; zlasti se izmerijo vse ribe v raziskovalnem izvleku do 100 rib, pri bioloških študijah pa se vzame vzorec vsaj 30 rib. Kadar se ujame več kakor 100 rib, se uporabi metoda naključnega podvzorčenja rib.

Člen 49

Program označevanja

Vsako ribiško plovilo, ki sodeluje v raziskovalnem ribištvu iz člena 43, potem izvede še naslednji program označevanja:

(a) primerke Dissostichus spp. se označuje in izpušča po en primerek na tono mase svežega ulova v vsej sezoni. Plovila se preneha označevati šele potem, ko je označenih 500 primerkov ali ko zapustijo ribolovno območje, kjer je bil označen po en primerek na tono mase svežega ulova;

(b) program naj bo usmerjen na majhne primerke pod 100 cm, čeprav naj se po potrebi označijo tudi večji primerki, da so izpolnjene zahteve po označevanju enega primerka na tono mase svežega ulova. Vsi izpuščeni primerki naj se dvakrat označijo, izpusti pa naj zajamejo čim širše geografsko območje;

(c) vse oznake naj bodo jasno natisnjene z enotno serijsko številko in povratnim naslovom, tako da je v primeru ponovnega ulova označenega primerka mogoče izslediti izvor oznake;

(d) vsi ustrezni podatki in vsi ponovni ulovi označenih Dissostichus spp. v ribolovnem območju se v računalniško berljivi obliki sporočijo CCAMLR v dveh mesecih od takrat, ko plovilo zapusti ta ribolovna območja.

Člen 50

Znanstveni opazovalci

Vsako ribiško plovilo, ki sodeluje v raziskovalnem ribištvu iz člena 43, ima na krovu ves čas ribolovnih aktivnosti v ribolovnem obdobju najmanj dva znanstvena opazovalca, eden od njiju pa je opazovalec, imenovan v skladu s programom mednarodnega znanstvenega opazovanja CCAMLR.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 51

Prenos podatkov

Na podlagi Uredbe (EGS) št. 2847/93 države članice pošljejo Komisiji podatke v zvezi z iztovarjanjem količine ujetih staležev v računalniško berljivi obliki z uporabo kod staležev, navedenih v vsaki tabeli staleža.

Člen 52

Kvote za nove države članice

Ulov plovil iz novih držav članic od 1. januarja 2004 do datuma pristopa se všteva v kvote, določene v Prilogi I.

Nove države članice v 15 dneh po datumu pristopa obvestijo Komisijo o količini svojega ulova od 1. januarja 2004 do datuma pristopa.

Člen 53

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2004.

Kadar so celotni dovoljeni ulovi na območju CCAMLR določeni za obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2004, se člen 42 uporablja od začetka zadevnih obdobij uporabe celotnih dovoljenih ulovov.

Določbe točke 12 Priloge IV začnejo veljati 1. febrarja 2004 z izjemo točke 12.3 in druge točke 12.7, ki začneta veljati 1. januarja 2004.

Člena 13 in 14 se ne uporabljata za Estonijo, Latvijo, Litvo in Poljsko od datuma pristopa teh držav.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 19. decembra 2003

Za Svet

Predsednik

Giovanni Alemanno

[1] UL L 236, 23.9.2003, str. 1.

[2] UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

[3] UL L 6, 10.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila razveljavljena z Uredbo (ES) št. 2742/1999 (UL L 341, 31.12.1999, str. 1).

[4] UL L 115, 9.5.1996, str. 3.

[5] UL L 226, 29.8.1980, str. 48.

[6] UL L 226, 29.8.1980, str. 12.

[7] UL L 29, 1.2.1985, str. 9.

[8] UL L 161, 2.7.1993, str. 1.

[9] UL L 332, 20.12.1996, str. 1.

[10] UL L 332, 20.12.1996, str. 6.

[11] UL L 332, 20.12.1996, str. 16.

[12] UL L 132, 21.5.1987, str. 9.

[13] UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

[14] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1954/2003 (UL L 289, 7.11.2003, str. 1).

[15] UL L 171, 6.7.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 973/2001 (UL L 137, 19.5.2001, str. 1).

[16] UL L 171, 6.7.1994, str. 7.

[17] UL L 9, 15.1.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1520/98 (UL L 201, 17.7.1998, str. 1).

[18] UL L 125, 27.4.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 973/2001 (UL L 137, 19.5.2001, str. 1).

[19] UL L 191, 7.7.1998, str. 10.

[20] Uredba Sveta (ES) št. 2341/2002 z dne 19. decembra 2002 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2003 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (UL L 356, 31.12.2002, str. 12). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1754/2003 (UL L 252, 4.10.2003, str. 1).

[21] UL L 21, 1.10.1998, str. 27. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 839/2002 (UL L 134, 22.5.2002, str. 5).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

RIBOLOVNE MOŽNOSTI, KI SE UPORABLJAJO ZA PLOVILA SKUPNOSTI V OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO OMEJITVE ULOVA, IN ZA PLOVILA IZ TRETJIH DRŽAV V VODAH ES, PO VRSTAH IN PODROČJIH (V TONAH ŽIVE MASE, ČE NI DRUGAČE DOLOČENO)

Vse omejitve ulova, določene v tej prilogi, se obravnavajo kot kvote za namene člena 9 in zato zanje veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 2847/93, zlasti člena 14 in 15 Uredbe.

Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Spodaj je podana korespondenčna tabela splošnih in latinskih imen za namene te uredbe:

Splošno ime | Koda Alpha – 3 | Znanstveno ime |

Beli tun | ALB | Thunnus alalunga |

Sluzoglavka | ALF | Beryx spp. |

Ameriška morska plošča | PLA | Hippoglossoides platessoides |

Sardon | ANE | Engraulis encrasicolus |

Morska spaka | ANF | Lophiidae |

Antarktična ledna krokodilka | ANI | Champsocephalus gunnari |

Antarktična zobata riba | TOP | Dissostichus eleginoides |

Ostrigar | CAT | Anarhichas lupus |

Navadni jezik | HAL | Hippoglossus hippoglossus |

Atlantski losos | SAL | Salmo salar |

Morski pes orjak | BSK | Cetorhinus maximus |

Veleoki tun | BET | Thunnus obesus |

Kljunati morski pes | DCA | Deania calcea |

Črni morski meč | BSF | Aphanopus carbo |

Črnoplavutna ledna krokodilka | SSI | Chaenocephalus aceratus |

Modri leng | BLI | Molva dypterigia |

Sinja jadrovnica | BUM | Makaira nigricans |

Sinji mol | WHB | Micromesistius poutassou |

Tun | BFT | Thunnus thynnus |

Kapelan | CAP | Mallotus villosus |

Trska | COD | Gadus morhua |

Morski list | SOL | Solea solea |

Kraljevska rakovica | PAI | Paralomis spp. |

Limanda | LIMANDA | Limanda limanda |

Bokopluta | FLX | Pleuronectiformes |

Iverka | FLX | Platichthys flesus |

Tabinja | FOX | Phycis spp. |

Velika srebrenka | ARU | Argentina silus |

Grenlandska morska plošča | GHL | Reinhardtius hippoglossoides |

Repaki | GRV | Macrourus spp. |

Veliki svetilec | ETR | Etmopterus princeps |

Luskasta nototenija | NOS | Lepidonotothen squamifrons |

Vahnja | HAD | Melanogrammus eaglefinus |

Oslič | HKE | Merluccius merluccius |

Sled | HER | Clupea harengus |

Šuri | JAX | Trachurus spp. |

Topoglava nototenija | NOG | Gobionotothen gibberifrons |

Temni morski pes | SCK | Dalatias licha |

Kril | KRI | Euphausia superba |

Hektorjeva laterna | LAC | Lampanyctus achirus |

Luskasti globokomorski trnež | GUQ | Centrophorus squamosus |

Rdeči jezik | LEM | Microstomus kitt |

Leng | LIN | Molva molva |

Skuša | MAC | Scomber scombrus |

Kraljevska nototenija | NOR | Notothenia rossii |

Krilati rombi | LEZ | Lepidorhombus spp. |

Severna kozica | PRA | Pandalus borealis |

Škamp | NEP | Nephrops norvegicus |

Norveški molič | NOP | Trisopterus esmarki |

Oranžna sluzoglavka | ORY | Hoplostethus atlanticus |

Bele kozice | PEN | Penaeus spp. |

Morska plošča | PLE | Pleuronectes platessa |

Polarna trska | POC | Boreogadus saida |

Polak | POL | Pollachius pollachius |

Atlantski morski pes | POR | Lamna nasus |

Portugalski morski pes | CYO | Centroscymnus coelolepis |

Rdeči okun | RED | Sebastes spp. |

Okati ribon | SBR | Pagellus bogaraveo |

Čebulastooki repak | RHG | Macrourus berglax |

Okroglonosi repak | RNG | Coryphaenoides rupestris |

Saj | POK | Pollachius virens |

Prave peščenke | SAN | Ammodytidae |

Brancin | BSS | Dicentrarchus labrax |

Severni kratkoplavuti ligenj | SQI | Illex illecebrosus |

Raže | SRX-RAJ | Rajidae |

Gladki svetilec | ETP | Etmopterus pusillus |

Snežni morski pajki | PCR | Chionoecetes spp. |

Južnogeorgijska ledena krokodilka | SGI | Pseudochaenichthys georgianus |

Španski leng | SLI | Molva macrophthalmus |

Papalina | SPR | Sprattus sprattus |

Trnež | DGS | Squalus acanthias |

Mečarica | SWO | Xiphias gladius |

Patagonska zobata riba | TOP | Dissostichus eleginoides |

Pepelasti morski pes | GAG | Galeorhinus galeus |

Romb | TUR | Psetta maxima |

Morski menek | USK | Brosme brosme |

Enoroga ledna krokodilka | LIC | Channichthys rhinoceratus |

Črni svetilec | ETX | Etmopterus spinax |

Bela jadrovnica | WHM | Tetrapturus alba |

Mol | WHG | Merlangius merlangus |

Sivi jezik | WIT | Glyptocephalus cynoglossus |

Rumenoplavuti tun | YFT | Thunnus albacares |

Rumenorepa limanda | YEL | Limanda ferruginea |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

RIBOLOVNE MOŽNOSTI, KI SE UPORABLJAJO V LETU 2004 ZA SLED, KI SE IZTOVARJA NERAZVRŠČEN ZA NAMENE, KI NISO PREHRANA LJUDI (V TONAH ŽIVE MASE)

Vse omejitve ulova, določene v tej prilogi, se štejejo kot kvote za namene člena 3 in zato zanje veljajo pravila, določena v Uredbi (ES) št. 2847/93, zlasti člena 14 in 15 Uredbe.

Vrsta: | Sled Clupea harengus | Cona: | Skagerrak in Kattegat HER/03A-BC |

Danska | 17950 | | |

Nemčija | 160 | | |

Švedska | 2890 | | |

ES | 21000 | | |

TAC | 21000 | | |

Vrsta: | Sled Clupea harengus | Cona: | IIa (Vode ES), North Sea, VIId HER/2A47DX |

Belgija | 189 | | |

Danska | 36377 | | |

Nemčija | 189 | | |

Francija | 189 | | |

Nizozemska | 189 | | |

Švedska | 178 | | |

Združeno kraljestvo | 691 | | |

ES | 38000 | | |

TAC | 38000 | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

POSEBNI UKREPI ZA SLED V SEVERNEM MORJU

1. Države članice sprejmejo posebne ukrepe v zvezi z ulovom, razvrščanjem ali iztovarjanjem sleda, ulovljenega v Severnem morju ali Skagerraku in Kattegatu, z namenom, da se zagotovi spoštovanje omejitev ulova, zlasti tistih iz Priloge II. Ti ukrepi vključujejo zlasti:

- posebne nadzorne in inšpekcijske programe;

- načrte ribolovnega napora, vključno s seznami plovil, ki imajo pooblastilo, in, kadar se zdi potrebno zaradi izčrpanja kvote nad 70 %, omejitve aktivnosti plovil s pooblastilom;

- nadzor pretovarjanja in ravnanja, ki povzroča zavržke;

- kadar je mogoče, začasno prepoved ribolova v območjih, kjer je znano, da se pojavljajo visoke stopnje prilova sleda, zlasti nedoraslega.

2. Države članice v primeru iztovarjanja nerazvrščenega sleda iz ostanka ulova zagotovijo ustrezne programe vzorčenja za učinkovito spremljanje vseh iztovarjanj ulova sleda. V pristaniščih, kjer se ne izvajajo programi vzorčenja, je prepovedano iztovarjanje ulova rib, ki vsebujejo nerazvrščen sled.

3. Inšpektorji Komisije v skladu s členom 29 Uredbe (EGS) št. 2847/93 in vedno, kadar Komisija meni, da je to potrebno za namene točk 1 in 2, izvedejo neodvisne inšpekcije, da preverijo izvajanje programov vzorčenja in posebnih ukrepov iz točke 1 s strani pristojnih organov.

4. Komisija prepove iztovarjanje sleda, če se zdi, da z izvajanjem ukrepov iz točk 1 and 2 ni dosežen popoln nadzor umrljivosti sleda v vseh oblikah ribištva.

5. Vsi iztovori sleda, ujetega v območjih ICES IIIa, IV in VIId, s plovil, ki imajo med lovljenjem v teh območjih na krovu le vlečne mreže z velikostjo očesa enako ali večjo od 32 mm, se vštevajo v ustrezno kvoto, opredeljeno v Prilogi I.

6. Vsi iztovori sleda, ujetega v območjih ICES IIIa, IV in VIId, s plovil, ki imajo na krovu vlečne mreže z velikostjo očesa manjšo od 32 mm, med lovljenjem v teh območjih, se vštevajo v ustrezno kvoto, opredeljeno v Prilogi II. Sled, ki ga iztovorijo plovila, ki delujejo po teh pogojih, ni naprodaj za prehrano ljudi.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

PREHODNI TEHNIČNI UKREPI

1. Vrsta orodja, dovoljena za ribolov trske v Baltskem morju

1.1 Vlečne mreže

1.1.1 Brez izhodnih oken

Vlečne mreže brez izhodnega okna so prepovedane.

1.1.2 Z izhodnimi okni

Z odstopanjem od določb o posebnih selektivnih napravah iz Priloge V k Uredbi (ES) št. 88/98 se uporabljajo določbe iz Dodatka 1 k tej prilogi.

1.2 Zabodne mreže

Z odstopanjem od določb Priloge IV k Uredbi (ES) št. 88/98 je najmanjša velikost očes za zabodne mreže 110 mm.

Mreže ne presegajo največje dolžine 12 km za plovila s skupno dolžino do vključno 12 m.

Mreže ne presegajo največje dolžine 24 km za plovila s skupno dolžino več kot 12 m.

Čas nastavljanja mrež ne presega 48 ur, šteto od časa, ko so mreže prvič potopljene v vodo, do časa, ko so mreže v celoti vrnjene na krov ribiškega plovila.

2. Prilov trske v Baltskem morju

Z odstopanjem od določb člena 3(4) Uredbe (ES) št. 88/98 se na krovu ne sme hraniti nobene podmerske trske. Vendar z odstopanjem od določb člena 3(5) navedene uredbe prilov trske, ujete med ribolovom sleda in papaline z očesi mreže, velikimi 32 mm ali manj, ne sme presegati 3 mas. %. Od tega prilova se na krovu ne sme hraniti več kakor 5 % podmerske trske.

Prilov trske pri ribolovu vrst, ki niso sled ali papalina, z vlečno mrežo in danskimi potegalkami, drugačnimi od tistih iz točke 1.1.2, ne sme presegati 10 %.

3. Minimalna velikost za trsko

Z odstopanjem od določb v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 88/98 je minimalna velikost za trsko 38 cm.

4. Poletna prepoved za trsko v Baltskem morju

Ribolov trske v Baltskem morju, Beltih in Oresundu je prepovedan od 1. junija do vključno 31. avgusta 2004.

5. Zaprtje globine Bornholm

Ribolov je prepovedan od 15. maja do 31. avgusta 2004 v globini Bornholm Deep, v morskem območju, opredeljenem s črtami, ki se združujejo v naslednjih koordinatah:

- širina 55°30'N, dolžina 15°30'E,

- širina 55°30'N, dolžina 16°30'E,

- širina 55°00'N, dolžina 16°30'E,

- širina 55°00'N, dolžina 16°00'E,

- širina 55°15'N, dolžina 16°00'E,

- širina 55°15'N, dolžina 15°30'E,

- širina 55°30'N, dolžina 15°30'E.

6. Tehnično ohranitveni ukrepi v Skagerraku in Kattegatu

Ne glede na pogoje, določene v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 850/98, se v letu 2004 uporabljajo naslednja pravila:

(a) velikost očesa mreže 35 mm se uporablja pri ribolovu severne kozice (Pandalus borealis);

(b) velikost očesa mreže 30 mm se uporablja pri ribolovu srebrenke (Argentina spp.);

(c) pri ribolovu mola z velikostjo mrežnega očesa 70 do 89 mm prilov ne presega 30 % pri naslednjih vrstah: trska, vahnja, oslič, morska plošča, sivi jezik, rdeči jezik, romb, gladki romb, iverka, krilati romb, limanda, saj in jastog;

(d) pri ribolovu škampa z velikostjo mrežnega očesa 70 do 89 mm prilov ne presega 60 % pri naslednjih vrstah: trska, vahnja, oslič, morska plošča, sivi jezik, rdeči jezik, romb, gladki romb, iverka, krilati romb, mol, limanda, saj in jastog;

(e) pri ribolovu severne kozice (Pandalus borealis) z velikostjo mrežnega očesa 35 do 69 mm prilov ne presega 50 % pri naslednjih vrstah: trska, vahnja, oslič, morska plošča, sivi jezik, rdeči jezik, romb, gladki romb, iverka, sled, skuša, krilati romb, mol, limanda, saj, škamp in jastog;

(f) pri vseh drugih oblikah ribolova, ki niso zajete v (c), (d) in (e), z uporabo očesa manjšega od 90 mm prilov ne sme presegati 10 % pri naslednjih vrstah: trska, vahnja, oslič, morska plošča, sivi jezik, rdeči jezik, romb, gladki romb, iverka, skuša, krilati romb, mol, limanda, saj, škamp in jastog.

7. Vahnja v Rockallskem ravniku

Vse oblike ribolova razen s parangalom so v Skupnosti in mednarodnih vodah prepovedane v predelu, ki je omejen z naslednjimi koordinatami:

točka št. | širina | dolžina |

1 | 57°00'N | 15°00'W |

2 | 57°00'N | 14°00'W |

3 | 56°30'N | 14°00'W |

4 | 56°30'N | 15°00'W |

8. Ribolov sleda v območju IIa (vode ES)

Ribolov z vlečnim orodjem z velikostjo očesa, manjšo od 54 mm, ali z zaporno plavarico je v območju IIa (Vode ES) dovoljen samo od 1. marca do 15. maja.

9. Tehnično ohranitveni ukrepi v Sredozemskem morju

Ribištvo, ki se trenutno izvaja v okviru odstopanj, predvidenih v členu 3(1) in (1a) ter členu 6(1) in (1a) Uredbe (ES) št. 1626/94, se lahko začasno nadaljuje v letu 2004.

10. Zaprtje območja za ribolov prave peščenke

Prepovedano je iztovarjanje ali hranjenje na krovu prave peščenke, ujete na geografskem območju, ki je omejeno z vzhodno obalo Anglije in Škotske in črto, ki se združuje v naslednjih koordinatah:

- vzhodna obala Anglije na širini 55°30'N,

- širina 55°30'N, dolžina 1°00'W,

- širina 58°00'N, dolžina 1°00'W,

- širina 58°00'N, dolžina 2°00'W,

- vzhodna obala Škotske na dolžini 2°00'W,

- vzhodna obala Škotske na dolžini 2°00'W.

Kljub temu pa je dovoljeno omejeno ribištvo zaradi spremljanja staleža prave peščenke v območju in učinkov zaprtja.

11. Posebne določbe za Riški zaliv

11.1 Posebno ribolovno dovoljenje

1. Za izvajanje ribolovnih aktivnosti v Riškem zalivu morajo imeti plovila posebno ribolovno dovoljenje, izdano v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94.

2. Države članice zagotovijo, da se plovila, ki jim je bilo izdano posebno ribolovno dovoljenje iz odstavka 1, vključijo na seznam, ki vsebuje njihovo ime in interno registrsko številko, ki jo vsaka država članica dostavi Komisiji.

Plovila, vključena na ta seznam, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) skupna moč motorja (kW) plovil na tem seznamu ne sme presegati tiste, ki jo je imela vsaka država članica v Riškem zalivu v letih 2000–2001;

(b) moč motorja plovila ne sme nikoli presegati 221 kilovatov (kW).

11.2 Zamenjava plovil ali motorjev

1. Vsako posamezno plovilo na seznamu iz točke 11.1.2 se lahko zamenja z drugim plovilom ali plovili, pod pogojem, da:

(a) taka zamenjava ne vodi v povečanje skupne moči motorja iz točke 11.1.2(a) zadevne države članice in

(b) moč motorja katerega koli plovila nikoli ne preseže 221 kW.

2. Motor katerega koli plovila s seznama iz točke 11.1.2 se lahko zamenja, pod pogojem, da:

(a) zamenjava motorja nikoli ne vodi v prekoračitev moči motorja plovila 221 kW in

(b) moč zamenjanega motorja ni taka, da bi zamenjava povzročila povečanje skupne moči motorja iz točke 11.1.2(a) zadevne države članice.

12. Postopki tehtanja za sled, skušo in šura

12.1 Naslednji postopki se uporabljajo za iztovarjanje plovil Skupnosti in tretjih držav v Evropski skupnosti za količine, ki po posameznem iztovarjanju presegajo 10 ton sleda, skuše in šura ali njihove kombinacije, ki so ulovljeni:

sled v podobmočjih ICES I, II in razdelkih III a sever, IV, Vb, VI in VII b, c, d,

skuša in šur v podobmočju ICES IIa in razdelkih III a, b, d, IV, VI in VII.

12.2 Iztovarjanja iz točke 12.1 so dovoljena le v določenih pristaniščih.

12.3 Vsaka zadevna država članica pošlje Komisiji do 15. januarja 2004 seznam določenih pristanišč, v katerih lahko poteka iztovarjanje sleda, skuše in šura in v 30 dneh zatem postopke inšpekcije in nadzorovanja za navedena pristanišča, vključno s pogoji za evidentiranje in sporočanje količine katere koli vrste in staleža iz točke 12.1 pri vsakem iztovarjanju. Komisija pošlje te informacije, pa tudi o pristaniščih, ki jih določijo tretje države, vsem zadevnim državam članicam.

12.4 Poveljnik ribiškega plovila iz točke 12.1 obvesti pristojne organe države članice, v kateri bo opravljeno iztovarjanje, najmanj štiri ure pred vstopom v pristanišče iztovarjanja zadevne države članice o:

(a) pristanišču, v katero namerava vstopiti;

(b) predvidenem času prihoda v navedeno pristanišče;

(c) količini v kilogramih žive mase po vrstah, obdržanih na krovu.

Pristojni organi zadevne države članice ne dovolijo, da se raztovarjanje začne, preden je odobreno.

12.5 Z odstopanjem od določb iz točke 4.2 Priloge IV k Uredbi (EGS) št. 2807/83 poveljnik ribiškega plovila predloži takoj po prihodu v pristanišče ustrezno stran ali strani ladijskega dnevnika, ki jih zahtevajo pristojni organi pristanišča iztovarjanja.

Količine iz točke 12.4(c), obdržane na krovu, javljene pred iztovarjanjem, morajo biti enake količinam, ki so zabeležene v izpolnjenem ladijskem dnevniku.

Z odstopanjem od določb člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini rib v kilogramih, obdržanih na krovu plovila, ki je zabeležena v ladijskem dnevniku, 7 %.

12.6 Vsi kupci, ki kupujejo sveže ribe, stehtajo vse prejete količine. Tehtanje se izvede, preden se ribe razvrstijo, predelajo, dajo v hladilnico, odpeljejo iz pristanišča iztovarjanja ali ponovno prodajo.

Pri določanju mase kakršno koli odštevanje vode ne sme presegati 2 %.

Poleg obveznosti, določenih v členu 9(1) in (2) Uredbe (ES) št. 2847/93, predelovalec ali kupec iztovorjene količine predloži pristojnim organom zadevne države članice kopijo računa ali listine, ki ga nadomešča, kakor je navedeno v členu 22(3) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS o harmonizaciji predpisov držav članic na področju prometnih davkov – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero [1]. Vsak tak račun ali listina vključuje informacije, ki jih zahtevajo določbe člena 9(3) Uredbe (ES) št. 2847/93 in se predloži na zahtevo ali v 48 urah po končanem tehtanju.

12.7 Vsi kupci ali imetniki zamrznjenih rib stehtajo iztovorjene količine, preden se ribe razvrstijo, predelajo, dajo v hladilnico, prepeljejo iz pristanišča iztovarjanja ali ponovno prodajo. Tara, enaka masi zabojčkov, plastike ali druge embalaže, v kateri so pakirane ribe, ki se tehtajo, se lahko odšteje od mase iztovorjene količine.

Masa zamrznjenih rib, pakiranih v zabojčke, pa se lahko določi tudi z množenjem povprečne mase reprezentativnega vzorca na podlagi tehtanja vsebine, vzete iz zabojčka in brez plastične embalaže, po odmrzovanju ledu na površini rib ali ne. Države članice do 31. januarja 2004 sporočijo svojo metodologijo vzorčenja, ki jo odobri Komisija.

12.8 Pristojni organi države članice zagotovijo, da se ribe tehtajo v navzočnosti kontrolorja.

13. Omejitve ribolova trske na zahodu Škotske

Do 31. decembra 2004 je prepovedano izvajati kakršne koli ribolovne aktivnosti na območju, omejenem z ravnimi črtami, ki se združujejo v naslednjih zemljepisnih koordinatah:

59°05'N, 06°45'W

59°30'N, 06°00'W

59°40'N, 05°00'W

60°00'N, 04°00'W

59°30'N, 04°00'W

59°05'N, 06°45'W.

14. Razpon velikosti očes mreže, ciljne vrste in potrebni odstotki ulova, ki veljajo za uporabo enotnega razpona velikosti očesa vlečnega orodja v Skagerraku in Kattegatu

Z odstopanjem od določb o vlečnih mrežah v Skagerraku in Kattegatu iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 850/98 se določbe iz Dodatka 2 k tej prilogi uporabljajo od 1. marca 2004.

15. Zaporne plavarice v vzhodnem Tihem oceanu (urejevalno območje Medameriške komisije za tropske tune (IATTC))

Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan od 1. avgusta do 11. septembra 2004 v območju, opredeljenem z naslednjimi mejami:

tihooceanska obala obeh Amerik,

dolžina 150° W,

širina 40° N,

širina 40° S.

Na datum začetka uporabe te uredbe plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna v območju upravljanja Medameriške komisije za tropske tune, obdržijo na krovu ves ulov veleokega, črtastega in rumenoplavutega tuna, razen rib, ki štejejo za neprimerne za prehrano ljudi zaradi razlogov, ki niso velikost. Vendar se ta določba ne uporablja za končni del potovanja.

Plovila z zaporno plavarico takoj izpustijo vse morske želve, morske pse, jadrovnice, raže, delfinke in druge neciljne vrste, če je mogoče, nepoškodovane. Ribiče se spodbuja, da razvijajo in uporabljajo tehnike in opremo, ki omogoča hiter in varen izpust takih živali.

Za morske želve, ki se ujamejo v obkroževalno ali zapletno mrežo, se uporabljajo naslednji ukrepi:

vedno, kadar se v mreži opazi morsko želvo, se je treba ustrezno potruditi, da se želvo reši, preden se zaplete v mrežo, če je treba, tudi z uporabo motornega čolna,

če se želva zaplete v mrežo, je treba vlečenje mreže ustaviti takoj, ko želva pogleda iz vode, in se ne sme nadaljevati, dokler ni želva osvobojena in izpuščena,

če se želvo potegne na krov plovila, je treba uporabiti vse ustrezne načine, ki želvi pomagajo okrevati, preden se jo vrne v vodo,

ribiškim plovilom, ki lovijo tuna, je prepovedano odmetavati v morje vreče za sol ali druge plastične smeti.

16. Tehnično ohranitveni ukrepi v Irskem morju

Tehnično ohranitveni ukrepi iz členov 2, 3 in 4 Uredbe (ES) št. 254/2002 se začasno uporabljajo v letu 2004.

17. Posebni pogoji za ribolov vahnje v Severnem morju

(a) V tej točki "območje varstva trske" pomeni tisti del razdelkov ICES IV, ki so vključeni v naslednja območja ICES, ki ležijo zunaj 12 morskih milj od obalnih temeljnih črt:

49E6, 48E6, 47E6, 46E6, 50E7, 49E7, 48E7, 50E8, 49E8, 51E9, 50E9, 49E9, 48E9, 47E9, 50F0, 49F0, 48F0, 47F0, 51F1, 50F1, 49F1, 50F2, 49F2, 46F3, 45F3, 45F4, 44F4, 43F5, 43F6, 43F7, 42F7, 38E9, 37E9, 37F0, 46E8, 45E8, 47E9, 46E9, 45E9, 44E9, 47F0, 46F0, 45F0, 44F0, 47F1, 46F1, 45F1, 44F1.

(b) Plovila, ki jim je država članica izdala posebno dovoljenje za usmerjeni ribolov vahnje v skladu s členom 7 Uredbe (ES) št. 1627/94, izpolnijo naslednje pogoje:

(i) obvestijo nacionalne organe o kraju in času vsakega iztovarjanja rib najmanj štiri ure pred začetkom takega iztovarjanja, razen če so iztovarjanja opravljena v obdobjih, ki jih določi država članica;

(ii) iztovarjajo izključno v pristaniščih, ki jih določi država članica ladijske zastave;

(iii) predložijo ustrezne liste ladijskega dnevnika nacionalnim organom pred začetkom raztovarjanja ulova, hranjenega na krovu;

(iv) ne raztovarjajo rib, ki jih hranijo na krovu, dokler ni za to dano dovoljenje ustreznih nacionalnih organov;

(v) obdržijo na krovu največ 5 % trske v razmerju do žive mase morskih organizmov na plovilu;

(vi) ne pretovarjajo nobenih rib na morju;

(vii) ribarijo izključno zunaj območja varstva trske;

(viii) ne prečkajo območja varstva trske, če ni ribolovno orodje na krovu varno zvezano in pospravljeno;

(ix) nimajo na krovu in ne uporabljajo vlečnega orodja z velikostjo očesa, manjšo od 100 mm.

(c) Posebna ribolovna dovoljenja iz podtočke (b) se ne izdajo za obdobje, daljše od treh mesecev.

(d) Nobeno posebno ribolovno dovoljenje, veljavno v obdobju treh mesecev, ki sledi datumu prenehanja veljavnosti posebnega ribolovnega dovoljenja, ki ga je imelo isto plovilo, se ne izda, če je prišlo v času veljavnosti dovoljenja do katerega koli od naslednjih dogodkov:

(i) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo ob inšpekcijskem pregledu ugotovi, da ima plovilo na krovu več kakor 5 % trske, merjeno kot odstotek žive mase vseh rib na krovu plovila;

(ii) plovilo ne zagotovi poročila VMS ali v primeru, če sistem spremljanja plovil ne deluje, ročnega poročila o položaju ali odda napačno poročilo o položaju;

(iii) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo ob inšpekciji iztovarjanja ugotovi, da je plovilo iztovorilo ali obdržalo na krovu preko 10 % več rib katere koli vrste (žive mase), kakor je deklarirana količina te vrste v listih ladijskega dnevnika, predloženih na podlagi odstavka 17(b)(iii);

(iv) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo opazi, da plovilo pretovarja na drugo plovilo na morju;

(v) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo opazi, da plovilo iztovarja ribe, ne da bi za to imelo dovoljenje iz odstavka 17(b)(iv);

(vi) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo opazi, da je plovilo na območju varstva trske in njegovo orodje ni zvezano in pospravljeno;

(vii) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo ob inšpekcijskem pregledu ugotovi, da plovilo krši določbe Uredbe Sveta (ES) št. 850/98;

(viii) nacionalna inšpekcijska služba za ribištvo opazi, da plovilo raztovarja ribe, ne da bi pred tem predložilo list(-e) ladijskega dnevnika, kakor je določeno v odstavku 17(b)(iii).

[1] UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/92/ES (UL L 260, 11.10.2003, str. 8).

--------------------------------------------------

PRILOGA V

ZAČASNA OMEJITEV RIBOLOVNEGA NAPORA IN DODATNI POGOJI ZA SPREMLJANJE, INŠPEKCIJO IN NADZOROVANJE V ZVEZI Z OBNOVO STALEŽA NEKATERIH RIB

Splošne določbe

1. Pogoji iz te priloge se uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti skupne dolžine 10 metrov ali več.

2. V tej prilogi se uporabljajo naslednja geografska območja:

(a) Kattegat (razdelek ICES IIIa jug),

Skagerrak in Severno morje (razdelki ICES IVa, b, c, IIIa sever in IIa ES),

zahod Škotske (razdelek ICES VIa),

vzhodni Rokavski preliv (razdelek ICES VIId) in

Irsko morje (razdelek ICES VIIa).

(b) za plovila, sporočena Komisiji kot opremljena z ustreznimi sistemi za spremljanje plovil, se uporabljajo naslednje opredelitve za območje zahoda Škotske, razdelek ICES VIa:

razdelek ICES VIa brez tistega dela, ki leži zahodno od črte, ki se združuje z ravnimi črtami v naslednjih zemljepisnih koordinatah:

60°00'N, 04°00'W

59°45'N, 05°00'W

59°30'N, 06°00'W

59°00'N, 07°00'W

58°30'N, 08°00'W

58°00'N, 08°00'W

58°00'N, 08°30'W

56°00'N, 08°30'W

56°00'N, 09°00'W

55°00'N, 09°00'W

55°00'N, 10°00'W

54°30'N, 10°00'W.

3. V tej prilogi je dan navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča:

(a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja, v katerem je plovilo navzoče na katerem koli območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali

(b) katero koli neprekinjeno obdobje 24 ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, v katerem je plovilo navzoče na katerem koli območju, opredeljenem v točki 2, in odsotno iz pristanišča ali kateri koli del katerega koli takega obdobja.

Država članica, ki želi uporabiti opredelitev dneva navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča iz podtočke (b), obvesti Komisijo o sredstvih za spremljanje dejavnosti plovila, da zagotovi skladnost s pogoji, določenimi v podtočki (b).

4. V tej prilogi se uporabljajo naslednje skupine ribolovnega orodja:

(a) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 100 mm razen vlečnih mrež z gredjo;

(b) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 80 mm;

(c) mirujoče pridnene vlečne mreže, vključno z zabodnimi mrežami, trislojnimi mrežami in zapletnimi mrežami;

(d) pridneni parangali;

(e) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa med 70 mm in 99 mm razen vlečnih mrež z gredjo z velikostjo očesa od 80 do 99 mm;

(f) pridnene vlečne mreže, potegalke ali podobno vlečno orodje z velikostjo mrežnega očesa med 16 mm in 31 mm razen vlečnih mrež z gredjo.

Ribolovni napor

5. Vsaka država članica zagotovi, da so ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in so registrirana v Skupnosti, navzoča na območju in odsotna iz pristanišča največ tako število dni, kakor je določeno v točki 6, če imajo na krovu ribolovno orodje, navedeno v točki 4.

6. (a) Največje število dni v katerem koli koledarskem mesecu, ko je plovilo lahko navzoče na območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu eno od ribolovnih orodij iz točke 4, je prikazano v tabeli I.

Tabela I – največje število dni navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča z ribolovnim orodjem

Območje, opredeljeno v točki | Skupina ribolovnega orodja, navedenega v točki |

4a | 4b | 4c | 4d | 4e | 4f |

2a.Kattegat, Severno morje in Skagerrak, zahod Škotske, vzhodni Rokavski preliv, Irsko morje. | 10 | 14 | 14 | 17 | 22 | 20 |

(b) Država članica lahko združi dneve navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I v okviru obdobij upravljanja do enajst koledarskih mesecev. Države članice obvestijo Komisijo o svoji nameri, da združijo obdobja upravljanja pred začetkom katerega koli združenega obdobja.

(c) Dodatno število dni, ko sme biti plovilo navzoče na območju in odsotno iz pristanišča, če ima na krovu orodje iz točke 4, lahko Komisija dodeli državam članicam na podlagi doseženih rezultatov programov razgradnje, ki potekajo od 1. januarja 2002.

Države članice, ki želijo izkoristiti te dodelitve, predložijo Komisiji poročilo s podrobnimi podatki o dokončanju programov neobratovanja.

Na podlagi takega zahtevka lahko Komisija po posvetovanju z državami članicami spremeni število dni, opredeljenih v točki (a), za to državo članico.

(d) Države članice lahko odobrijo plovilom odstopanje od števila dni navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča, navedenih v tabeli I, po pogojih iz tabele II.

Države članice, ki želijo dodeliti te dodatne dni, sporočijo Komisiji podrobne podatke o plovilih, ki bodo uživala ugodnost, in njihove reference najmanj dva tedna pred dodeljevanjem dodatnih dni.

Tabela II – Odstopanja od dni navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča v tabeli I in povezani pogoji

Območje, opredeljeno v točki 2 | Orodje, opredeljeno v točki 4 | Reference plovila za leto 2002 | Dni |

2(a) | 4(a) in 4(e) | trske, morskega lista in morske plošče, vsake manj kot 5 % | nič dni omejitve |

2(a) | 4(a) | trske manj kot 5 % | 100 do 120 mm do 14 preko 120 mm do 15 |

2(a) Kattegat (razdelek ICES IIIa jug), Severno morje | 4(b) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali večjo od 220 mm | trske manj kot 5 % ter romba in bradavičarice več kot 5 % | do 16 dni |

2(a) razdelek ICES vzhodnega Rokavskega preliva VIId | 4(b) vlečne mreže z gredjo z velikostjo mrežnega očesa enako ali manjšo od 110 mm | plovila dolžine manj kot 15 m, ki so iztovorila preko 35 % nereguliranih vrst in so bila odsotna iz pristanišča največ 24 ur | do 20 dni |

Če je ta večja dodelitev dni dana plovilu zaradi nizkega odstotka njegovih referenc ulova nekaterih vrst, to plovilo ne sme nikoli obdržati na krovu višjega odstotka teh vrst, kakor je navedeno v tabeli II. Če plovilo ne izpolni tega pogoja, takoj izgubi pravico do dodatnih dni.

(e) Na zahtevo države članice lahko Komisija odobri odstopanje po prvi vrstici v tabeli II za ribolov saja brez zahtevanih referenc za prejšnje leto ribolova z manj kakor 5 % ulova. Država članica skupaj z zahtevo predloži podrobne podatke o plovilih, ki bi uživala ugodnost, z dokazom o njihovih kvotah in načrtovani aktivnosti. Zahteva se predloži Komisiji najmanj štiri tedne pred začetkom prvega obdobja upravljanja, za katerega bi bili dodeljeni dnevi.

Vsako plovilo, ki so mu dodeljeni dodatni dnevi po tej določbi, ne sme imeti na krovu nikoli več kakor 5 % vsake od naslednjih vrst: trska, morski list in morska plošča.

Pristojni organi izvajajo inšpekcijo in nadzor na morju in v pristanišču, da preverijo izpolnjevanje zgornje zahteve. Vsako plovilo, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje zahteve, takoj izgubi pravico do dodatnih dni.

(f) Ob priznanju zaprtja območja v Irskem morju zaradi varovanja drstenja rib in domnevnega zmanjšanja umrljivosti trske bosta plovilom v skupinah ribolovnega orodja 4a in 4b, ki preživijo več kakor polovico dodeljenih dni v danem obdobju upravljanja pri ribolovu v Irskem morju (razdelek ICES VIIa), na voljo dva dodatna dneva.

7. Poveljnik plovila ali njegov zastopnik do prvega dne vsakega obdobja upravljanja obvesti organe države članice ladijske zastave, katero orodje ali orodja namerava uporabljati v prihodnjem obdobju upravljanja. Dokler ni dano tako obvestilo, plovilo ni upravičeno do ribolova na območjih iz točke 2.

Kadar poveljnik plovila ali njegov predstavnik da obvestilo o uporabi dveh vrst ali skupine ribolovnih orodij, opredeljenih v točki 4, je skupno število dni, ki so na voljo v prihodnjem obdobju upravljanja, največ polovico vsote dni, do katerih je plovilo upravičeno za vsako orodje, zaokroženo navzdol do najbližjega celega dneva. Uporaba nobenega orodja ni dovoljena več dni, kakor je za zadevno orodje določeno v tabeli I.

Možnost uporabe dveh vrst orodja je na voljo le, če ustrezajo naslednjim načinom spremljanja:

- na danem potovanju ima lahko ribiško plovilo na krovu le eno vrsto ribolovnega orodja;

- pred vsakim potovanjem poveljnik plovila ali njegov zastopnik pošlje pristojnim organom predhodno obvestilo o vrsti ribolovnega orodja, ki bo na krovu.

Pristojni organi izvajajo inšpekcijo in nadzor na morju in v pristanišču, da preverijo izpolnjevanje obeh zgornjih zahtev. Vsako plovilo, za katero se ugotovi, da ne izpolnjuje teh zahtev, takoj izgubi dovoljenje za uporabo dveh skupin ribolovnega orodja.

8. Plovilo, ki je navzoče na katerem od območij, opredeljenih v točki 2, in ima na krovu katero od ribolovnih orodij iz točke 4, ne more imeti hkrati na krovu katerega od drugih orodij iz točke 4.

9. (a) Plovilo, ki v katerem koli obdobju upravljanja izkoristi število dni navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, ostane v preostalem času obdobja upravljanja v pristanišču ali zunaj območja, navedenega v točki 2.

(b) Plovilo lahko v katerem koli obdobju upravljanja izvaja neribolovne povezane aktivnosti in se ta čas ne všteva v dneve, dodeljene po točki 6, pod pogojem, da plovilo najprej obvesti državo članico o svoji nameri, naravi aktivnosti in se za ta čas odpove svojemu dovoljenju za ribolov. Taka plovila v tem času ne hranijo na krovu nobenega ribolovnega orodja ali rib.

10. (a) Država članica lahko dovoli kateremu koli ribiškemu plovilu, da prenese dneve navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča, do katerih je upravičeno, na drugo svoje plovilo za isto obdobje upravljanja in na istem območju, pod pogojem, da je zmnožek dni, ki jih je prejelo plovilo, pomnoženih z močjo njegovega motorja v kilovatih (kilovat-dnevi), enak ali manjši od zmnožka dni, ki jih prenese plovilo dajalec, pomnoženih z močjo motorja tega plovila v kilovatih. Moč motorja plovil v kilovatih je moč, ki je za vsako plovilo zabeležena v evidenci ribiške flote Skupnosti.

(b) Skupno število dni navzočnosti na območju in odsotnosti iz pristanišča, prenesenih na podlagi podtočke (a), pomnoženih z močjo motorja plovila dajalca v kilovatih, ne sme biti večje, kakor je povprečno število dni plovila dajalca, preverjeno v ladijskem dnevniku ES v letih 2001, 2002 in 2003, pomnoženo z močjo moč motorja tega plovila v kilovatih.

(c) Prenos dni, opisan v podtočki (a), je dovoljen samo med plovili, ki izvajajo aktivnosti z enako skupino orodja in v kategorijah območja, navedenih v točki 6(a) in v istem obdobju upravljanja.

(d) Prenos dni s plovil, ki uživajo ugodnost dodelitve iz točk 6(d), 6(e) in 7, ni dovoljen.

(e) Na zahtevo Komisije države članice predložijo poročila o opravljenih prenosih.

11. Plovilu brez referenc o ribolovu v enem od območij iz točke 2 je dovoljeno prečkati ta območja pod pogojem, da najprej obvesti organe o svoji nameri, da bo to storilo. Medtem ko je plovilo na katerem koli od območij iz točke 2, mora biti vse ribolovno orodje, ki je na krovu, zvezano in pospravljeno v skladu s pogoji iz člena 20(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93.

12. Država članica ne dovoli ribolova z nobenim orodjem iz točke 4 v nobenem območju iz točke 2 nobenemu plovilu, ki nima referenc o taki ribolovni aktivnosti v letih 2001, 2002 ali 2003 v navedenem območju, razen če zagotovi, da je na reguliranem območju preprečen ribolov enakovredne zmogljivosti, merjeno v kilovatih.

Spremljanje, inšpekcija in nadzorovanje

13. Ne glede na člen 19a Uredbe (EGS) št. 2847/93 se členi 19b, 19c, 19d, 19e in 19j navedene uredbe uporabljajo za plovila, ki uporabljajo ribolovno orodje iz točke 4 in izvajajo aktivnost na območjih iz točke 2.

14. Države članice lahko izvajajo nadomestne kontrolne ukrepe, da zagotovijo skladnost z obveznostmi poročanja iz točke 13 te priloge, ki so tako učinkoviti in pregledni kot te obveznosti poročanja. Taki nadomestni ukrepi se sporočijo Komisiji, preden se izvajajo.

15. Poveljnik ribiškega plovila ali njegov zastopnik pred katerim koli vstopom v pristanišče države članice, potem ko je bil navzoč na območju, navedenem v tabeli III, z večjo količino vrst, kakor je navedena v tej tabeli, najmanj štiri ure pred takim vstopom obvesti pristojne organe navedene države članice o:

- imenu pristanišča,

- predvidenem času prihoda v navedeno pristanišče,

- količini v kilogramih žive mase za vsako vrsto, od katere se obdrži na krovu več kakor 50 kg.

16. Pristojni organi države članice, v kateri je potrebno predobvestilo o iztovarjanju, lahko zahtevajo, da se raztovarjanje ne začne, dokler ga ne odobrijo ti organi.

Tabela III – Iztovarjanje količine v tonah po področju in vrsti, za katere se uporablja poseben pogoj

PN

— predhodno obvestilo, navedeno v točki 16.

DP

— določeno pristanišče, navedeno v točki 17.

Območje, opredeljeno v točki | Količina vrste v tonah Trska |

PN | DP |

2a.Kattegat, Severno morje in Skagerrak, zahod Škotske, vzhodni Rokavski preliv, Irsko morje. | 1 | 2 |

17. Ribiškemu plovilu, ki je bilo v območju, opredeljenem v tabeli, zunaj določenega pristanišča, ni dovoljeno iztovarjati presežnih količin nobene vrste, ki je navedena v tabeli III (pod naslovom DP).

Vsaka država članica pošlje Komisiji v 15 dneh od začetka veljavnosti te uredbe seznam določenih pristanišč in v 30 dneh zatem postopke inšpekcije in nadzorovanja za navedena pristanišča, vključno s pogoji za evidentiranje in sporočanje količine katere koli vrste in staleža iz člena 12 te uredbe pri vsakem iztovarjanju. Komisija pošlje te podatke vsem državam članicam.

18. Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 2807/83 z dne 22. septembra 1983 o podrobnih pravilih za vodenje evidenc podatkov o ulovu rib držav članic [3] je dovoljena meja odstopanja v ocenjeni količini v kilogramih, obdržanih na krovu plovila, ki je navedena v točki 13, 8 % vrednosti v ladijskem dnevniku.

19. Na krovu ribiškega plovila je prepovedano v katerikoli embalaži obdržati kakršno koli količino trske, pomešane z drugimi vrstami morskih organizmov. Embalaža s trsko se pospravi na tak način, da so ločene od preostalih embalaž.

20. Pristojni organi države članice lahko zahtevajo, da se kakršna koli količina trske, ujete v katerem koli območju iz točke 2 in prvič iztovorjene v navedeni državi članici, stehta v navzočnosti kontrolorjev, preden se odpelje iz pristanišča prvega iztovarjanja. Za trsko, ki se prvič iztovarja v določenem pristanišču na podlagi točke 17, se stehtajo reprezentativni vzorci, ki znašajo vsaj 20 % iztovora, v navzočnosti pooblaščenih kontrolorjev držav članic, preden je prvič dana v promet in prodana. V ta namen države članice v enem mesecu od datuma začetka veljavnosti te uredbe predložijo Komisiji podrobne podatke o uporabljenem načinu vzorčenja.

21. Z odstopanjem od člena 13 Uredbe (EGS) št. 2847/93 se količini, večji od 50 kg, katere koli vrste iz člena 12 te uredbe, ki se prepelje na mesto, ki ni mesto iztovarjanja ali uvoza, priloži kopijo ene od deklaracij, predvidenih v členu 8(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki se nanaša na količino teh prepeljanih vrst. Izjema, predvidena v členu 13(4)(b) Uredbe (EGS) št. 2847/93, se ne uporablja.

22. Z odstopanjem od člena 34(c)(1) Uredbe (EGS) št. 2847/93 lahko poseben program spremljanja za kateri koli stalež iz člena 12 traja več kakor dve leti od datuma začetka njegove veljavnosti.

[3] UL L 276, 10.10.1983, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1965/2001 (UL L 268, 9.10.2001, str. 23).

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

RIBOLOVNI NAPOR ZA PLOVILA, KI LOVIJO PRAVO PEŠČENKO V SEVERNEM MORJU IN SKAGERRAKU

1. Od 1. januarja do 31. decembra 2004 se pogoji iz te priloge uporabljajo za ribiška plovila Skupnosti, ki lovijo v Severnem morju in Skagerraku s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm.

2. V tej prilogi je dan odsotnosti iz pristanišča:

(a) 24-urno obdobje od 00:00 koledarskega dne do 24:00 istega koledarskega dne ali kateri koli del takega obdobja ali

(b) katero koli neprekinjeno obdobje 24-ih ur, zabeleženo v ladijskem dnevniku ES, od datuma in ure odhoda do datuma in ure prihoda ali kateri koli del katerega koli takega obdobja.

3. Vsaka država članica najpozneje do 1. marca 2004 vzpostavi podatkovno bazo, ki vsebuje za Severno morje in Skagerrak za leta 2001, 2002 in 2003 in za vsako plovilo, ki pluje pod njeno zastavo ali je registrirano v Skupnosti in je lovilo s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm, naslednje informacije:

(a) ime in interno registrsko številko plovila;

(b) instalirano moč motorja plovila v kilovatih, izmerjeno v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (EGS) št. 2930/86 z dne 22. septembra 1986 o določanju značilnosti ribiških plovil [1];

(c) število dni odsotnosti iz pristanišča, kadar se lovi s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm;

(d) kilovat-dneve kot zmnožek števila dni odsotnosti iz pristanišča in instalirane moči motorja v kilovatih.

4. Vsaka država članica izračuna naslednje količine:

(a) skupne kilovat-dneve za vsako leto kot vsoto kilovat-dni, izračunanih v odstavku 3(d);

(b) povprečne kilovat-dneve za obdobje 2001 do 2003.

5. Vsaka država članica zagotovi, da število kilovat-dni v letu 2004 za plovila, ki plujejo pod njeno zastavo ali so registrirana v Skupnosti, ne preseže števila v letu 2003, izračunanega v točki 4(a).

6. Največje število kilovat-dni iz točke 5 Komisija čimprej in najpozneje do 15. junija 2004 revidira na podlagi mnenja Znanstvenega, tehničnega in ekonomskega odbora za ribištvo (STECF) o velikosti razreda prave peščenke v Severnem morju v letu 2003 v skladu z naslednjimi pravili:

(a) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2003 enak ali večji od 500000 milijonov primerkov v starosti 0, se za preostanek leta 2004 ne uporabljajo nobene omejitve kilovat-dni;

(b) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2003 med 300000 milijoni in 500000 milijoni primerkov v starosti 0, število kilovat-dni ne sme presegati ravni v letu 2003, kakor je izračunana v točki 4(a);

(c) če STECF ocenjuje, da je razred prave peščenke v Severnem morju v letu 2003 pod 300000 milijonov primerkov v starosti 0, je ribolov s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manjšo od 16 mm v preostanku leta 2004 prepovedan. Kljub temu pa je dovoljen omejeno ribištvo zaradi spremljanja staleža prave peščenke v Severnem morju in Skagerraku in učinkov zaprtja. V ta namen zadevne države članice v sodelovanju s Komisijo razvijejo načrt za spremljanje ribištva.

[1] UL L 274, 25.9.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 3259/94 (UL L 339, 29.12.1994, str. 11).

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

DEL I

KOLIČINSKE OMEJITVE DOVOLJENJ ZA RIBOLOV IN POSEBNIH RIBOLOVNIH DOVOLJENJ ZA PLOVILA SKUPNOSTI, KI LOVIJO V VODAH TRETJIH DRŽAV

Ribolovno območje | Ribištvo | Število dovoljenj | Največje število kadar koli navzočih plovil |

Norveške vode in ribolovna cona okrog Jan Mayena | Sled, severno od 62°00'N | 75 | 55 |

Estonske vode | Trska, sled, losos in papalina | 250 | 70 |

Vode Ferskih otokov | Ves ribolov s pridneno vlečno mrežo s plovili dolžine največ 180 čevljev v coni od 12 do 21 milj od ferskih temeljnih črt. | 26 | 13 |

Usmerjeni ribolov trske in vahnje z mrežnim očesom najmanj 135 mm, omejen na območje južno od 62°28'N in vzhodno od 6°30'W. | 8 | 4 |

Ribolov z vlečno mrežo zunaj 21 milj od ferskih temeljnih črt. V obdobjih od 1. marca do 31. maja in od 1. oktobra do 31. decembra lahko ta plovila delujejo v območju med 61°20'N in 62°00'N in med 12 in 21 miljami od temeljnih črt. | 70 | 26 |

Ribištvo modrega lenga z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo očesa 100 mm v območju južno od 61°30'N in območjih 9°00'W ter območju med 7°00'W in 9°00'W južno od 60°30'N in v območju jugozahodno od črte med 60°30'N, 7°00'W in 60°00'N, 6°00'W. | 70 | 20 |

Usmerjeni ribolov saja z vlečno mrežo z najmanjšo velikostjo očesa 120 mm in možnostjo uporabe okroglih jermenov okrog vreče. | 70 | 22 |

Ribolov sinjega mola. Skupno število dovoljenj se lahko poveča s štirimi plovili, združenimi v pare, če ferski organi uvedejo posebna pravila za dostop na območje, imenovano "glavno ribolovno območje za sinji mol" | 34 | 20 |

Ribolov s parangalom | 10 | 6 |

Ribolov skuše | 12 | 12 |

Ribištvo sleda severno od 62°N | 21 | 21 |

Islandija | Vsa ribištva | 18 | 5 |

Latvijske vode | Ribolov trske, sleda in papaline | 130 | 38 |

Ribolov lososa | 40 | 15 |

Litvanske vode | Vsa ribištva | 300 | 60 |

Vode Ruske federacije | Vsa ribištva | pm | pm |

Ribištvo trske | pm | pm |

Ribištvo papaline | pm | pm |

Država ladijske zastave | Ribištvo | Število dovoljenj | Največje število kadar koli navzočih plovil |

Norveška | Sled, severno od 62°00'N | 18 | 18 |

Estonija | Sled, losos, papalina | 106 | 63 |

Trska | 30 | 15 |

Ferski otoki | Skuša, VIa (severno od 56°30'N),VIIe,f,h; šur, IV, VIa (severno od 56°30'N), VIIe,f,h; sled, VIa (severno od 56°30'N) | 14 | 14 |

Sled severno od 62°00'N | 21 | 21 |

Sled, IIIa | 4 | 4 |

Ribolov norveškega moliča in papaline za industrijsko uporabo, IV, VIa (severno od 56°30'N); prava peščenka, IV (vključno z neizogibnim prilovom sinjega mola) | 15 | 15 |

Leng in morski menek | 20 | 10 |

Sinji mol, VIa (severno od 56°30'N), VIb, VII (v območjih 12°00'W) | 20 | 20 |

Modri leng | 16 | 16 |

Atlantski morski pes (vse cone razen NAFO 3PS) | 3 | 3 |

Latvija | Trska, sled, papalina, IIId | 90 | 45 |

Losos, IIId | 4 | 2 |

Litva | Trska, sled, papalina, losos, IIId | 70 | 40 |

Sled, papalina, IIId (transportna in hladilna plovila) | 5 | 4 |

Ruska federacija | Sled, IIId (švedske vode) | pm | pm |

Sled, IIId (švedske vode, matične ladje, ki ne lovijo) | pm | pm |

Barbados | Bela kozica (vode Francoske Gvajane) | 5 | pm |

Hlastač (vode Francoske Gvajane) | 5 | pm |

Gvajana | Bela kozica (vode Francoske Gvajane) | pm | pm |

Surinam | Bela kozica (vode Francoske Gvajane) | 5 | pm |

Trinidad in Tobago | Bela kozica (vode Francoske Gvajane) | 8 | pm |

Japonska | Tun (vode Francoske Gvajane) | pm | |

Koreja | Tun (vode Francoske Gvajane) | pm | pm |

Venecuela | Hlastač (vode Francoske Gvajane) | 41 | pm |

Morski pes (vode Francoske Gvajane) | 4 | pm |

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

DEL I

INFORMACIJE, KI SE ZABELEŽIJO V LADIJSKI DNEVNIK

Pri ribolovu znotraj cone 200 morskih milj od obale držav članic Skupnosti, za katero veljajo pravila Skupnosti o ribištvu, se v ladijski dnevnik vpišejo naslednji podatki takoj po naslednjih dogodkih:

Po vsakem izvleku:

1.1 količina (v kilogramih žive mase) za vsako ujeto vrsto;

1.2 datum in ura izvleka;

1.3 zemljepisni položaj ulova;

1.4 uporabljena metoda ribolova.

Po vsakem pretovanjanju na drugo plovilo ali z njega:

2.1 navedba "prejeto od" ali "preneseno na";

2.2 količina (v kilogramih žive mase) za vsako pretovorjeno vrsto;

2.3 ime, zunanje identifikacijske črke in številke plovila, na katero ali s katerega se je pretovarjalo;

2.4 pretovarjanje trske ni dovoljeno.

Po vsakem iztovarjanju v pristanišču Skupnosti:

3.1 ime pristanišča;

3.2 količina (v kilogramih žive mase) za vsako iztovorjeno vrsto.

Po vsakem prenosu informacij Komisiji Evropskih skupnosti:

4.1 datum in čas prenosa;

4.2 vrsta sporočila: IN, OUT, ICES, WKL ali 2 WKL;

4.3 v primeru radijskega prenosa: ime radijske postaje.

DEL II

VZOREC LADIJSKEGA DNEVNIKA

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

VSEBINA IN OBLIKA PRENOSA INFORMACIJ KOMISIJI

Informacije, ki se pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti, in časovni razpored njihovega prenosa:

1.1 vsakič, ko plovilo vstopi v cono 200 morskih milj od obale držav članic Skupnosti, za katero veljajo pravila Skupnosti o ribolovu:

(a) informacije, določene pod 1.5;

(b) količina (v kilogramih) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču;

(c) datum in razdelek ICES, v katerem namerava poveljnik začeti ribolov.

Kadar ribolovne aktivnosti zahtevajo več kakor en vstop na dan v cone, navedene pod 1.1, zadošča eno sporočilo ob prvem vstopu.

1.2 vsakič, ko plovilo zapusti cono, navedeno pod 1.1:

(a) informacije, določene pod 1.5;

(b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču;

(c) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu;

(d) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov;

(e) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, prenešene na drugo plovilo in/ali z njega, odkar je plovilo vstopilo v cono, in identifikacija plovila, na katero je bila prenesena;

(f) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, iztovorjene v pristanišču Skupnosti, odkar je plovilo vstopilo v cono.

Kadar ribolovne aktivnosti zahtevajo več kakor en vstop na dan v cone, navedene pod 1.1, zadošča eno sporočilo ob zadnjem izstopu.

1.3 v tridnevnih presledkih, ki se začnejo tretji dan potem, ko plovilo prvič vstopi v cone, navedene pod 1.1, kadar lovi sled in skušo, in v tedenskih presledkih, ki se začnejo sedmi dan potem, ko plovilo prvič vstopi v cone, navedene pod 1.1, kadar lovi vse vrste razen sleda in skuše:

(a) informacije, določene pod 1.5;

(b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu;

(c) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov.

1.4 vsakič, ko se plovilo premakne iz enega razdelka ICES v drugega:

(a) informacije, določene pod 1.5;

(b) količina (v kilogramih žive mase) vsake vrste, ujete po prejšnjem prenosu;

(c) razdelek ICES, v katerem je bil opravljen ulov.

1.5 (a) ime, klicni znak, zunanje identifikacijske črke in številke plovila in ime njegovega poveljnika;

(b) številka dovoljenja, če ima plovilo dovoljenje;

(c) serijska številka sporočila za zadevno potovanje;

(d) identifikacija vrste sporočila;

(e) datum, ura in zemljepisni položaj plovila.

2.1 Informacije iz točke 1 se pošljejo Komisiji Evropskih skupnosti v Bruselj (teleks 24189 FISEU-B) preko ene od radijskih postaj, naštetih v točki 3 spodaj, in v obliki, določeni v točki 4.

2.2 Če plovilo zaradi višje sile ne more prenesti sporočila, ga lahko v njegovem imenu prenese drugo plovilo.

Ime radijske postaje | Klicni znak radijske postaje |

Lyngby | OXZ |

Land's End | GLD |

Valentia | EJK |

Malin Head | EJM |

Torshavn | OXJ |

Bergen | LGN |

Farsund | LGZ |

Florø | LGL |

Rogaland | LGQ |

Tjøme | LGT |

Ålesund | LGA |

Ørlandet | LFO |

Bodø | LPG |

Svalbard | LGS |

Blåvand | OXB |

Gryt | GRYT RADIO |

Göteborg | SOG |

Turku | OFK |

3. 4. Oblika sporočil

Informacije, določene v točki 1, vsebujejo naslednje podatke, ki se navedejo v naslednjem vrstnem redu:

- ime plovila;

- klicni znak;

- zunanje identifikacijske črke in številke;

- serijsko številko sporočila za zadevno potovanje;

- navedbo vrste sporočila v skladu z naslednjo kodo:

- sporočilo ob vstopu v eno od con, navedenih pod 1.1: "IN",

- sporočilo ob izstopu iz ene od con, navedenih pod 1.1: "OUT",

- sporočilo ob premiku iz enega razdelka ICES v drugega: "ICES",

- tedensko sporočilo: "WKL",

- tridnevno sporočilo: "2 WKL";

- datum, uro in zemljepisni položaj;

- razdelke/podobmočja ICES, v katerih naj bi se začel ribolov;

- predvideni datum začetka ribolova;

- količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe v ladijskem skladišču, za katero je uporabljena koda, navedena v točki 5;

- količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste ribe, ujete po prejšnjem prenosu, za katero je uporabljena koda, navedena v točki 5;

- razdelke/podobmočja ICES, v katerih je bil opravljen ulov;

- količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste, prenešene na drugo plovilo in/ali z njega po prejšnjem prenosu;

- ime in klicni znak plovila, na katero in/ali s katerega je bil opravljen prenos;

- količino (v kilogramih žive mase) vsake vrste, iztovorjene v pristanišču Skupnosti po prejšnjem prenosu;

- ime poveljnika.

5. Koda, ki se uporablja za označevanje vrste na krovu, kakor je navedeno pod 1.4 zgoraj:

Sluzoglavka (Beryx spp.), | WHB |

Ameriška morska plošča (Hippoglossoides platessoides), | PLA |

Sardon (Engraulis encrasicolus), | ANE |

Morska spaka (Lophius spp.), | MNZ |

Srebrenka (Argentina silus), | ARG |

Kostanjevka (Brama brama), | POA |

Morski pes orjak (Cetorinhus maximus), | BSK |

Črni morski meč (Aphanopus carbo), | BSF |

Modri leng (Molva dypterygia), | BLI |

Sinji mol (Micromesistius poutassou), | WHB |

Kroyerjeva kozica (Xiphopenaeus kroyerii), | BOB |

Trska (Gadus morhua), | COD |

Navadna peščena kozica (Crangon crangon), | CSH |

Lignji (Loligo spp.), | SQC |

Trnež (Squalus acanthias), | DGS |

Tabinje (Phycis spp.), | FOR |

Grenlandska morska plošča (Reinhardtius hippoglossoides), | GHL |

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus), | HAD |

Oslič (Merluccius merluccius), | HKE |

Navadni jezik (Hippoglossus hippoglossus), | HAL |

Atlatski sled (Clupea harengus), | HER |

Šur (Trachurus trachurus), | HOM |

Leng (Molva molva), | LIN |

Skuša (Scomber scombrus), | MAC |

Krilati romb (Lepidorhombus spp.), | LEZ |

Severna kozica (Pandalus borealis), | PRA |

Škamp (Nephrops norvegicus), | NEP |

Norveški molič (Trisopterus esmarkii), | NOP |

Oranžna sluzoglavka (Hoplostethus atlanticus), | ORY |

Drugo, | OTH |

Morska plošča (Pleuronectes platessa), | PLE |

Polak (Pollachius pollachius), | POL |

Atlatski morski pes (Lamma nasus), | POR |

Rdeči okuni (Sebastes spp.), | RED |

Okati ribon (Pagellus bogaraveo), | SBR |

Okroglonosi repak (Coryphaenoides rupestris), | RNG |

Saj (Pollachius virens), | POK |

Losos (Salmo salar), | SAL |

Prava peščenka (Ammodytes spp.), | SAN |

Sardela (Sardina pilchardus), | PIL |

Morski pes (Selachii, Pleurotremata), | SKH |

Kozice (Penaeidae), | PEZ |

Papalina (Sprattus sprattus), | SPR |

kratkoplavuti lignji (Illex spp.), | SQX |

Tuni (Thunnidae), | TUN |

Morski menek (Brosme brosme), | USK |

Mol (Merlangius merlangus), | WHG |

Rumenorepa limanda (Limanda ferruginea). | YEL |

--------------------------------------------------

PRILOGA X

SEZNAM VRST

Slovensko ime | Znanstveno ime | 3-črkovna koda |

Pridnene ribe

Trska | Gadus morhua | COD |

Vahnja | Melanogrammus eaglefinus | HAD |

Rdeči okuni | Sebastes sp. | RED |

Veliki rdeči okun | Sebastes marinus | REG |

Kljunati rdeči okun (globokomorski) | Sebastes mentella | REB |

Akadijski rdeči okun | Sebastes fasciatus | REN |

Srebrni oslič | Merluccius bilinearis | HKS |

Rdeča repata tabinja | Urophycis chuss | HKR |

Saj | Pollachius virens | POK |

Ameriška morska plošča | Hippoglossoides platessoides | PLA |

Sivi jezik | Glyptocephalus cynoglossus | WIT |

Rumenorepa limanda | Limanda ferruginea | YEL |

Polarna trska | Boreogadus saida | POC |

Okroglonosi repak | Coryphaenoides rupestris | RNG |

Čebulastooki repak | Macrourus berglax | RHG |

Prava peščenka | Ammodytes sp. | SAN |

Kaplji | Myoxocephalus sp. | SCU |

Zlati špar | Stenotomus chrysops | SCP |

Tautoga | Tautoga onitis | TAU |

Graditeljica | Lopholatilus chaemleonticeps | TIL |

Bela repata tabinja | Urophycis tenuis | HKW |

Ostrigarji | Anarhicas sp. | CAT |

Ostrigar | Anarhichas lupus | CAA |

Pegasti ostrigar | Anarhichas minor | CAS |

Grenlandska morska plošča | Reinharditius hippoglossoides | GHL |

Navadni jezik | Hippoglossus hippoglossus | HAL |

Zimska morska plošča | Pseudopleuronectes americanus | FLW |

Poletna velikozoba plošča | Paralichthys dentatus | FLS |

Steklasti romb | Scophthalmus aquosus | FLD |

Bokoplute | Pleuronectiformes | FLX |

Ameriška morska spaka | Lophius americanus | ANG |

Krulci | Prionotus sp. | SRA |

Atlantska mala trska | Microgadus tomcod | TOM |

Sinja antimora | Antimora rostrata | ANT |

Sinji mol | Micromesistius poutassou | WHB |

Modra ustnača | Tautogolabrus adspersus | CUN |

Morski menek | Brosme brosme | USK |

Grenlandska trska | Gadus ogac | GRC |

Modri leng | Molva dipterygia | BLI |

Leng | Molva molva | LIN |

Pridnene ribe | | GRO |

Pelagične ribe

Atlantski sled | Clupea harengus | HER |

Skuša | Scomber scombrus | MAC |

Atlantska figa | Peprilus triacanthus | BUT |

Atlantski menhaden | Brevoortia tyrannus | MHA |

Paščuka | Scomberesox saurus | SAU |

Zalivski sardon | Anchoa mitchilli | ANB |

Skakavka | Pomatomus saltatrix | BLU |

Konjski trnobok | Caranx hippos | CVJ |

Fregatni trupec | Auxis thazard | FRI |

Kraljevska skuša | Scomberomourus cavalla | KGM |

Lisasta kraljevska skuša | Scomberomourus maculatus | SSM |

Pacifiška pahljačasta mečarica | Istiophorus platypterus | SAI |

Bela jadrovnica | Tetrapturus albidus | WHM |

Sinja jadrovnica | Makaira nigricans | BUM |

Bradavičarica | Cyclopterus lumpus | LUM |

Severna kraljevska grba | Menticirrhus saxatilis | KGF |

Severna napihovalka | Sphoeroides maculatus | PUF |

Ogorčice | Lycodes sp. | ELZ |

Ameriška ogorčica | Macrozoarces americanus | OPT |

Mečarica | Xiphias gladius | SWO |

Beli tun | Thunnus alalunga | ALB |

Palamida | Sarda sarda | BON |

Pegasti tun | Euthynnus alletteratus | LTA |

Veleoki tun | Thunnus obesus | BET |

Tun | Thunnus thynnus | BFT |

Črtasti tun | Katsuwonus pelamis | SKJ |

Rumenoplavuti tun | Thunnus albacares | YFT |

Tuni | Scombridae | TUN |

Pelagične ribe | | PEL |

Nevretenčarji

Dolgoplavuti ligenj | Loligo pealei | SQL |

Severni kratkoplavuti ligenj | Illex illecebrosus | SQI |

Lignji | Loliginidae, Ommastrephidae | SQU |

Atlantska nožničarka | Ensis directus | CLR |

Trda ladinka | Mercenaria mercenaria | CLH |

Mnogoščetinci | Polycheata | WOR |

Ostvar | Limulus polyphemus | HSC |

Morski nevretenčarji | Invertebrata | INV |

Druge ribe

Velikooka čepa | Alosa pseudoharengus | ALE |

Ameriški ugor | Conger oceanicus | COA |

Ameriška jegulja | Anguilla rostrata | ELA |

Glenavica | Myxine glutinosa | MYG |

Ameriška čepa | Alosa sapidissima | SHA |

Srebrenke | Argentina sp. | ARG |

Islandska školjka | Arctica islandica | CLQ |

Peščena zijavka | Mya arenaria | CLS |

Čvrsta koritnica | Spisula solidissima | CLB |

Stimpsonova koritnica | Spisula polynyma | CLT |

Školjke | Prionodesmacea, Teleodesmacea | CLX |

Zalivska pokrovača | Argopecten irradians | SCB |

Ameriška pokrovača | Argopecten gibbus | SCC |

Islandska pokrovača | Chylamys islandica | ISC |

Magellanova pokrovača | Placopecten magellanicus | SCA |

Pokrovače | Pectinidae | SCX |

Ameriška koritasta ostriga | Crassostrea virginica | OYA |

Užitna klapavica | Mytilus edulis | MUS |

Polži | Busycon sp. | WHX |

Breženke | Littorina sp. | PER |

Morski mehkužci | Mollusca | MOL |

Kalifornijska grba | Micropogonias undulatus | CKA |

Atlantska iglica | Strongylura marina | NFA |

Atlantski losos | Salmo salar | SAL |

Atlantski gavun | Menidia menidia | SSA |

Atlantski nitasti sled | Opisthonema oglinum | THA |

Bairdijeva gladkoglavka | Alepocephalus bairdii | ALC |

Bobnarka | Pogonias cromis | BDM |

Črni zobčasti ostriž | Centropristis striata | BSB |

Črnohrbta čepa | Alosa aestivalis | BBH |

Kapelan | Mallotus villosus | CAP |

Zlatovčice | Salvelinus sp. | CHR |

Kobija | Rachycentron canadum | CBA |

Floridska pegasta lica | Trachinotus carolinus | POM |

Ameriška suličasta čepa | Dorosoma cepedianum | SHG |

Prašičevke | Pomadasyidae | GRX |

Atlantska velika rakovica | Cancer irroratus | CRK |

Sinja plavajoča rakovica | Callinectes sapidus | CRB |

Obrežna rakovica | Carcinus maenas | CRG |

Severna velika rakovica | Cancer borealis | CRJ |

Snežni morski pajek | Chionoecetes opilio | CRQ |

Petzoba rdeča rakovica | Geryon quinquedens | CRR |

Skalna kraljevska rakovica | Lithodes maia | KCT |

Morski raki košarji | Reptantia | CRA |

Ameriški jastog | Homarus americanus | LBA |

Severna kozica | Pandalus borealis | PRA |

Ezopova kozica | Pandalus montagui | AES |

Bele kozice | Penaeus sp. | PEN |

Hladnovodne kozice | Pandalus sp. | PAN |

Morski raki | Crustacea | CRU |

Morski ježek | Strongylocentrotus sp. | URC |

Hikorijeva čepa | Alosa mediocris | SHH |

Laterne | Notoscopelus sp. | LAX |

Ciplji | Mugilidae | MUL |

Severnoatlantska figa | Peprilus alepidotus (= paru) | HVF |

Ameriška prašičevka | Orthopristis chrysoptera | PIG |

Atlantski mavrični snetec | Osmerus mordax | SMR |

Rdeča grba | Sciaenops ocellatus | RDM |

Pagar | Pagrus pagrus | RPG |

Hrapavi šur | Trachurus lathami | RSC |

Peščeni zobčasti ostriž | Diplectrum formosum | PES |

Ovčjeglavi šarg | Archosargus probatocephalus | SPH |

Zebrasta grba | Leiostomus xanthurus | SPT |

Pikasta grba | Cynoscion nebulosus | SWF |

Siva grba | Cynoscion regalis | STG |

Črtasti brancin | Morone saxatilis | STB |

Jesetri | Acipenseridae | STU |

Atlantski tarpon | Tarpon (= megalops) atlanticus | TAR |

Postrvi | Salmo sp. | TRO |

Ameriški brancin | Morone americana | PEW |

Sluzoglavke | Beryx sp. | ALF |

Trnež | Squalus acanthias | DGS |

Trneži | Squalidae | DGX |

Morski vol | Odontaspis taurus | CCT |

Atlantski morski pes | Lamna nasus | POR |

Atlantski mako | Isurus oxyrhinchus | SMA |

Mračni morski pes | Carcharhinus obscurus | DUS |

Sinji morski pes | Prionace glauca | BSH |

Veliki morski psi | Squaliformes | SHX |

Atlantski ostronosi morski pes | Rhizoprionodon terraenova | RHT |

Črna morska mačka | Centroscyllium fabricii | CFB |

Grenlandski morski pes | Sonmnousus microcephalus | GSK |

Morski pes orjak | Cetorhinus maximus | BSK |

Raže | Raja sp. | SKA |

Ježasta raža | Leucoraja erinacea | RJD |

Arktična raža | Amblyraja hyperborea | RJG |

Severnoameriška gladka raža | Dipturus laevis | RJL |

Severnoameriška gladka raža | Leucoraja ocellata | RJL |

Žarkasta raža | Amblyraja radiata | RJT |

Gladka raža | Malcoraja senta | RJS |

Šilonosa raža | Bathyraja spinicauda | RJO |

Ribe kostnice | | FIN |

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

DOVOLJENE ZGORNJE ZAŠČITE

1. Zgornja zaščita tipa ICNAF

Zgornja zaščita tipa ICNAF je pravokotni mrežni material, ki je pritrjen na zgornjo stran vreče, da se zmanjša ali prepreči škoda, če tak mrežni material izpolnjuje naslednje pogoje:

(a) velikost očes tega mrežnega materiala ni manjša od tiste, ki je določena za vrečo v členu 10;

(b) ta mrežni material se lahko pričvrsti na vrečo le na sprednjem in stranskih robovih mrežnega materiala in na nobenem mestu znotraj in se pričvrsti na tak način, da se razteza naprej od zanke jermena največ štiri očesa in se končuje najmanj štiri očesa pred očesom za vrv za zavezovanje vreče; kadar se jermenska zanka ne uporablja, mrežni material ne sme segati dlje kakor do ene tretjine vreče, merjeno od najmanj štirih očes pred očesom za vrv za zavezovanje vreče;

(c) širina tega mrežnega materiala je najmanj en in polkrat tolikšna kot širina predela vreče, ki je prekrit, ti širini pa se izmerita pod pravim kotom na podolžno os vreče.

+++++ TIFF +++++

2. Zgornja zaščita z več žepi

Zgornja zaščita z več žepi je opredeljena kot več kosov mrežnega materiala, ki imajo v vseh delih, ne glede na to, ali so kosi mrežnega materiala mokri ali suhi, očesa, ki so velika najmanj toliko kot vreča, pod pogojem, da:

(i) je vsak kos mrežnega materiala:

(a) pritrjen na vrečo le s sprednjim robom pod pravim kotom na podolžno os;

(b) širok najmanj toliko kot je širina vreče (ta širina se izmeri pod pravim kotom na podolžno os vreče na točki pritrditve) in

(c) ni daljši od 10 očes in

(ii) skupna dolžina vseh kosov tako pritrjenega mrežnega materiala ne presega dveh tretjin dolžine vreče.

+++++ TIFF +++++

POLJSKA ZAŠČITA

3. Zgornja zaščita z velikimi mrežnimi očesi (preoblikovan poljski tip)

Zgornja zaščita z velikimi mrežnimi očesi je sestavljena iz pravokotnega kosa mreže iz enakega materiala kakor vreča ali iz enonitnega, debelega, brezvozelnega mrežnega materiala, ki je pritrjen na zadnji del zgornje strani vreče in se razteza preko cele zgornje strani vreče ali katerega koli njenega dela in ima po vsej površini očesa, ki so dvakrat tako velika kakor očesa vreče, če se izmerijo, ko je mokra in pritrjena na vrečo le po sprednjem, stranskem in zadnjem robu mrežnega materiala na tak način, da se vsako oko mrežnega materiala ujema s štirimi očesi vreče.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA XIII

MINIMALNA VELIKOST RIB [1]

Vrsta | Ribe brez škrg in brez drobovja, s kožo ali brez; sveže ali ohlajene, zamrznjene ali soljene |

Cele | Brez glave | Brez glave in repa | Brez glave in prerezane |

Trska | 41 cm | 27 cm | 22 cm | 27/25 cm |

Grenlandska morska plošča | 30 cm | N/A | N/A | N/A |

Ameriška morska plošča | 25 cm | 19 cm | 15 cm | N/A |

Rumenorepa limanda | 25 cm | 19 cm | 15 cm | N/A |

--------------------------------------------------

PRILOGA XIII

EVIDENTIRANJE ULOVA (VPISI V LADIJSKI DNEVNIK)

VPISI V RIBOLOVNI LADIJSKI DNEVNIK

Informacija | Standardna koda |

Ime plovila | 01 |

Država plovila | 02 |

Registrska številka plovila | 03 |

Pristanišče registracije | 04 |

Vrsta uporabljenega orodja (zabeleženo ločeno za različne vrste orodja) | 10 |

Vrsta orodja | |

Datum:

— dan | 20 |

— mesec | 21 |

— leto | 22 |

Položaj:

— zemljepisna širina | 31 |

— zemljepisna dolžina | 32 |

— statistično območje | 33 |

Število izvlekov v 24-urnem obdobju | 40 |

Število ur ribolova z orodjem v 24-urnem obdobju | 41 |

Imena vrst (Priloga II) | |

Dnevni ulov vsake vrste (v metričnih tonah sveže mase ulova) | 50 |

Dnevni ulov vsake vrste za prehrano ljudi v obliki rib | 61 |

Dnevni ulov vsake vrste za predelavo | 62 |

Dnevni zavržek vsake vrste | 63 |

Mesto(-a) pretovarjanja | 70 |

Datum(-i) pretovarjanja | 71 |

Podpis poveljnika | 80 |

Kategorije orodja | Standardna okrajšava kode |

Obkroževalne mreže | |

Z zapornimi vrvmi (zaporne plavarice) | PS |

— Zaporne plavarice za uporabo z enega plovila | PS1 |

— Zaporne plavarice za uporabo z dveh plovil | PS2 |

Brez zapornih vrvi (lampara) | LA |

Potegalke | SB |

Potegalke za ribolov s čolna ali plovila | SV |

— Danske potegalke | SDN |

— Škotske potegalke | SSC |

— Potegalke, upravljane z dveh plovil | SPR |

Potegalke (niso določene) | SX |

Vlečne mreže | |

Vrše | FPO |

Pridnene vlečne mreže | |

— Vlečne mreže z gredjo | TBB |

— Vlečne mreže s širilkami | OTB |

— Vlečne mreže, za vleko v paru | PTB |

— Vlečne mreže za lov škampov | TBN |

— Vlečne mreže za lov kozic | TBS |

— Pridnene vlečne mreže (niso določene) | TB |

Pelagične vlečne mreže | |

— Vlečne mreže s širilkami | OTM |

— Vlečne mreže, za vleko v paru | PTM |

— Vlečne mreže za lov kozic | TMS |

— Pelagične vlečne mreže (niso določene) | TM |

Dvojna vlečna mreža s širilkami | OTT |

Vlečne mreže s širilkami (niso določene) | OT |

Vlečne mreže, za vleko v paru (niso določene) | PT |

Druge vlečne mreže (niso določene) | TX |

Strgače | |

Strgače za uporabo s plovila | DRB |

Ročne strgače | DRH |

Dvižne mreže | |

Prenosne dvižne mreže | LNP |

Dvižna mreže, upravljane s plovila | LNB |

Nameščena obalna dvižna mreža | LNS |

Dvižne mreže (niso določene) | LN |

Padajoče orodje | |

Metalke | FCN |

Padajoče orodje (ni določeno) | FG |

Zabodne in zapletne mreže | |

Stoječe zabodne mreže (zasidrane) | GNS |

Viseče mreže | GND |

Obkroževalne zabodne mreže | GNC |

Pritrjene zabodne mreže (na drogovih) | GNF |

Trislojne mreže | GTR |

Kombinirane zabodne-trislojne mreže | GTN |

Zabodne in zapletne mreže (niso določene) | GEN |

Zabodne mreže (niso določene) | GN |

Pasti | |

Nameščene nepokrite pregrade | FPN |

Kogol | FYK |

Stoječe precejalne mreže | FSN |

Pregrade, ograje, vrše ipd. | FWR |

Mreže za skakajoče ribe | FAR |

Pasti (niso določene) | FIX |

Trnki in vrvice | |

Ročne ribiške vrvice in ribiške palice (ročno upravljane) | LHP |

Ročne ribiške vrvice in ribiške palice (mehanizirane) | LHM |

Stoječi parangali | LLS |

Viseči parangali | LLD |

Parangali (niso določeni) | LL |

Panule | LTL |

Trnki in vrvice (niso določeni) | LX |

Ribolovna orodja za zabadanje in grabljenje | |

Harpune | HAR |

Ribolovni stroji | |

Črpalke | HMP |

Mehanizirane strgače | HMD |

Ribolovni stroji (niso določeni) | HMX |

Razno orodje | MIS |

Orodje za rekreacijski ribolov | RG |

Orodje, ki ni znano ali določeno | NK |

d.n. = drugje neomenjeno

Koda FAO | Vrsta plovila |

BO | Varovalno plovilo |

CO | Plovilo za usposabljanje v ribolovu |

DB | Plavajoči bager s prikinjenim delovanjem |

DEM | Plavajoči bager z neprekinjenim delovanjem |

DO | Plovilo, ki lovi z vlečno mrežo z gredjo |

DOX | Plavajoči bager, d.n. |

FO | Ladja za prevoz rib |

FX | Ribiško plovilo, d.n. |

GO | Plovilo z zabodno mrežo |

HOX | Matična ladja, d.n. |

HSF | Matična ladja za predelavo |

KO | Bolniška ladja |

LH | Plovilo, ki lovi z ročnimi ribiškimi vrvicami |

LL | Plovilo za lov s parangali |

LO | Plovilo za lov z ribiškimi vrvicami |

LP | Plovilo za lov z ribiško palico |

LT | Plovilo, ki lovi s panulo |

MO | Večnamenska plovila |

MSN | Plovilo, ki lovi z ročno potegalko |

MTG | Plovilo, ki lovi z visečo vlečno mrežo |

MTS | Plovilo, ki lovi z zaporno plavarico |

NB | Spremljevalno plovilo plovila,ki lovi z dvižno mrežo |

NO | Plovilo, ki lovi z dvižno mrežo |

NOX | Plovilo, ki lovi z dvižno mrežo, d.n. |

PO | Plovilo, ki uporablja črpalke |

SN | Plovilo, ki lovi z mrežo potegalko |

SO | Plovilo, ki lovi s potegalko |

SOX | Plovilo, ki lovi s potegalko, d.n. |

SP | Plovilo, ki lovi z zaporno plavarico |

SPE | Plovilo, ki lovi z evropsko zaporno plavarico |

SPT | Plovilo z zaporno plavarico za lov tuna |

TO | Plovilo, ki lovi z vlečno mrežo |

TOX | Plovila, ki lovijo z vlečno mrežo, d.n. |

TS | Plovilo, ki lovi z vlečno mrežo na boku |

TSF | Zamrzovalno plovilo z vlečno mrežo na boku |

TSW | Plovilo z vlečno mrežo na boku, ki shranjuje ribe na ledu |

TT | Plovilo, ki lovi z vlečno mrežo na krmi |

TTF | Zamrzovalno plovilo z vlečno mrežo na krmi |

TTP | Plovilo za predelavo, ki lovi z vlečno mrežo na krmi |

TU | Plovilo s previsnim nosilcem, ki lovi z vlečno mrežo |

WO | Plovilo, ki nastavlja pasti |

WOP | Plovila, ki lovijo z vršami |

WOX | Plovila, ki nastavljajo pasti, d.n. |

ZO | Ribiško raziskovalno plovilo |

DRN | Plovilo za ribolov z visečo mrežo |

B. Glavne aktivnosti plovil

Črkovna koda | Kategorija |

ANC | Sidranje |

DRI | Plovba |

FIS | Ribolov |

HAU | Izvlek |

PRO | Predelava |

STE | Termična obdelava s paro |

TRX | Pretovarjanje na rampo ali z nje |

OTH | Drugo – potrebno opredeliti |

--------------------------------------------------

PRILOGA XIV

OBMOČJE NAFO

Seznam, ki sledi, je delni seznam staležev, ki se morajo sporočati v skladu s členom 30(2).

ANG/N3NO. | Lophius americanus | Ameriška morska spaka |

CAA/N3LMN. | Anarhichas lupus | Ostrigar |

CAT/N3LMN. | Anarhichas spp. | Ostrigarji |

HAD/N3NO. | Melanogrammus eaglefinus | Vahnja |

HAL/N23KL. | Hippoglossus hippoglossus | Navadni jezik |

HAL/N3M. | Hippoglossus hippoglossus | Navadni jezik |

HAL/N3NO. | Hippoglossus hippoglossus | Navadni jezik |

HKR/N2J3KL | Urophycis chuss | Rdeča repata tabinja |

HKR/N3MNO. | Urophycis chuss | Rdeča repata tabinja |

HKS/N3NLMO | Merluccius bilinearis | Srebrni oslič |

HKW/N2J3KL | Urophycis tenuis | Bela repata tabinja |

RED/N3O. | Sebastes spp. | Rdeči okuni |

RHG/N23. | Macrourus berglax | Čebulastooki repak |

SKA/N2J3KL | Raja spp. | Raže |

SKA/N3M. | Raja spp. | Raže |

SKA/N3NO. | Raja spp. | Raže |

VFF/N3LMN. | — | Nerazvrščene, nedoločene ribe |

WIT/N3M. | Glyptocephalus cynoglossus | Sivi jezik |

YEL/N3M. | Limanda ferruginea | Rumenorepa limanda |

--------------------------------------------------

PRILOGA XV

PREPOVED USMERJENEGA RIBOLOVA V OBMOČJU CCAMLR

Ciljne vrste | Cona | Obdobje prepovedi |

Notothenia rossii | FAO 48.1 Antarktika, v območju Antarktičnega polotoka | Vse leto |

FAO 48.2 Antarktika, okrog Južnega Orkneyskega otoka |

FAO 48.3 Antarktika, okrog Južne Georgije |

Riba kostnica | FAO 48.1 Antarktika | Vse leto |

FAO 48.2 Antarktika |

Gobionotothen gibberifrons | FAO 48.3 | Vse leto |

Chaenocephalus aceratus |

Pseudochaenichthys georgianus |

Lepidonotothen squamifrons |

Patagonotothen guntheri |

Dissostichus spp. | FAO 48.5 Antarktika | 1.12.2003 do 30.11.2004 |

Dissostichus spp. | FAO 88.3 Antarktika | Vse leto |

FAO 58.5.1 Antarktika |

FAO 58.5.2 Antarktika vzhodno od 79o20'E in zunaj EEZ zahodno od 79o20'E |

FAO 88.2 Antarktika severno od 65oS |

FAO 58.4.4 Antarktika |

FAO 58.6 Antarktika |

FAO 58.7 AntarktikaVse leto |

Lepidonotothen squamifrons | FAO 58.4.4 | Vse leto |

Vse vrste razen:Champsocephalus gunnari in | Dissostichus eleginoidesFAO 58.5.2 Antarktika | 1.12.2003 do 30.11.2004 |

Dissostichus mawsoni | FAO 48.4 Antarktika | Vse leto |

--------------------------------------------------

PRILOGA XVI

OMEJITVE ULOVA IN PRILOVA ZA NOVO IN RAZISKOVALNO RIBIŠTVO V OBMOČJU CCAMLR V 2003/04

Podobmočje/razdelek | Regija | Sezona | MRE | Dissostichus spp. Omejitev ulova (v tonah) | Omejitev prilova (v tonah) |

Raže | Macrourus spp. | Druge vrste |

48.6 | severno od 60oS | 1.3 do 31.8.2004 | A | 455 | 50 | 73 | 20 |

južno od 60oS | 15.2 do 15.10.2004 | vse | 455 | 50 | 73 | 20 |

88.1 | celotno pod-območje | 1.12.2003 do 31.8.2004 | A | 0 | | | 0 |

B | 80 | | | 20 |

C | 223 | | | 20 |

D | 0 | | | 0 |

E | 57 | | | 20 |

F | 0 | | | 0 |

G | 83 | | | 20 |

H | 786 | | | 20 |

I | 776 | | | 20 |

J | 316 | | | 20 |

K | 749 | | | 20 |

L | 180 | | | 20 |

Skupaj podobmočje | 3250 | 163 | 520 | |

--------------------------------------------------