32002O0002

Smernica Evropske centralne banke

z dne 7. marca 2002

o spremembi Smernice ECB/2000/7 o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema

(ECB/2002/2)

(2002/553/ES)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: "Pogodba") in zlasti prve alinee člena 105(2),

ob upoštevanju členov 12.1 in 14.3 Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: "Statut"), v povezavi s prvo alineo člena 3.1, člena 18.2 in prvim odstavkom člena 20,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Enotna monetarna politika zahteva opredelitev instrumentov in postopkov, ki se bodo uporabljali v Eurosistemu, sestavljenemu iz nacionalnih centralnih bank (NCB) držav članic, ki so uvedle euro v skladu s Pogodbo (v nadaljevanju: "sodelujoče države članice"), in Evropske centralne banke (ECB), da bi izvajale tako politiko na enoten način v vseh sodelujočih državah članicah.

(2) Nadaljnji razvoj opredelitve in izvajanja enotne monetarne politike v euroobmočju se mora ustrezno upoštevati.

(3) ECB je pooblaščena za izdajo potrebnih smernic za instrumente in postopke, ki se bodo uporabljali za izvajanje enotne monetarne politike, in NCB so dolžne delovati v skladu s takimi smernicami.

(4) V skladu s členoma 12.1 in 14.3 Statuta so smernice ECB sestavni del prava Skupnosti -

SPREJEL NASLEDNJO SMERNICO:

Člen 1

Načela, instrumenti, postopki in merila za izvajanje enotne monetarne politike

Priloga k tej smernici (Enotna monetarna politika v euroobmočju - splošna dokumentacija instrumentov in postopkov monetarne politike Eurosistema) nadomesti Prilogo 1 k Smernici ECB/2000/7 z dne 31. avgusta 2000 o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema [1] (Enotna monetarna politika v tretji fazi - splošna dokumentacija instrumentov in postopkov monetarne politike Eurosistema).

Člen 2

Preverjanje

NCB pošljejo ECB najpozneje do 25. aprila 2002 podrobne informacije glede besedil in sredstev, s katerimi se nameravajo uskladiti s to smernico.

Člen 3

Končne določbe

1. Ta smernica je naslovljena na NCB sodelujočih držav članic.

2. Ta smernica začne veljati 7. julija 2002.

3. Ta smernica se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Frankfurtu na Majni, 7. marca 2002

V imenu Sveta ECB

Predsednik

Willem F. Duisenberg

[1] UL L 310, 11.12.2000, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ENOTNA MONETARNA POLITIKA V EUROOBMOČJU

Splošna dokumentacija o instrumentih in postopkih monetarne politike Eurosistema

April 2002

KAZALO

Uvod

1. Pregled okvira monetarne politike

1.1 Evropski sistem centralnih bank

1.2 Cilji Eurosistema

1.3 Instrumenti monetarne politike Eurosistema

1.3.1 Operacije odprtega trga

1.3.2 Odprte ponudbe

1.3.3 Obvezne rezerve

1.4 Poslovni partnerji

1.5 Finančno premoženje za zavarovanje terjatev

1.6 Spremembe okvira monetarne politike

2. Primerne sodelujoče stranke

2.1 Splošna merila primernosti

2.2 Izbira sodelujoče stranke za hitre avkcije in dvostranske operacije

2.3 Sankcije v primeru neizpolnitve obveznosti sodelujoče stranke

2.4 Prepoved dostopa ali izključitev zaradi razlogov varnega poslovanja

3. Operacije odprtega trga

3.1 Povratne transakcije

3.1.1 Splošni opis

3.1.2 Operacije glavnega refinanciranja

3.1.3 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

3.1.4 Povratne operacije finega uravnavanja

3.1.5 Povratne strukturne operacije

3.2 Dokončne transakcije

3.3 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

3.4 Valutne zamenjave

3.5 Zbiranje vezanih depozitov

4. Odprte ponudbe

4.1 Odprta ponudba mejnega posojanja

4.2 Odprta ponudba mejnega deponiranja likvidnosti čez noč

5. Postopki

5.1 Avkcijski postopki

5.1.1 Splošni opis

5.1.2 Koledar avkcij

5.1.3 Najava avkcije

5.1.4 Priprava in posredovanje avkcijskih protiponudb s strani sodelujočih strank

5.1.5 Postopki dodelitve

5.1.6 Objava rezultatov avkcije

5.2 Postopki za dvostranske operacije

5.3 Postopki poravnave

5.3.1 Splošni opis

5.3.2 Poravnava operacij odprtega trga

5.3.3 Postopki ob koncu dneva

6. Ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev

6.1 Splošni opis

6.2 Finančno premoženje z liste 1

6.3 Finančno premoženje z liste 2

6.4 Ukrepi za obvladovanje tveganj

6.4.1 Začetna kritja

6.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1

6.4.3 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2

6.5 Načela vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev

6.6 Uporaba ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje

6.6.1 Korespondenčni centralnobančni model

6.6.2 Povezave prek meje

7. Obvezne rezerve

7.1 Splošni opis

7.2 Institucije ki so obvezniki za obvezne rezerve

7.3 Določitev obveznih rezerv

7.4 Vzdrževanje rezervnih imetij

7.5 Pošiljanje poročil in preverjanje osnove za izračun rezerv

7.6 Neizpolnjevanje obveznih rezerv

1.Primeri operacij in postopkov monetarne politike

2.Glosar

3.Izbor sodelujočih strank za posege na delniški trg in valutne zamenjave za cilje monetarne politike

4.Okvir za poročanje za potrebe denarne in bančne statistike Evropske centralne banke

5. Spletne strani Eurosistema

6. Postopki in sankcije, ki se uporabijo v primeru neizpolnitve obveznosti sodelujoče stranke

1. Običajni časovni okvir za izvajanje operativnih korakov standardnih avkcij

2. Običajni časovni okvir za izvajanje operativnih korakov hitrih avkcij

3. Korespondenčni centralnobančni model

4. Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

1. Operacije monetarne politike Eurosistema

2. Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

3. Običajni datumi poravnav za operacije odprtega trga Eurosistema

4. Ustrezno finančno premoženje za operacije monetarne politike Eurosistema

1. Izdaja dolžniških certifikatov ECB

2. Valutne zamenjave

3. Operativni koraki avkcijskih postopkov

4. Dodelitev priavkcij s fiksno mero

5. Dodelitev pri avkcij z variabilno swap mero v eurih

6. Dodelitev pri avkciji valutne zamenjave z variabilno swap mero

7. Ukrepi za obvladovanje tveganj

8. Lestvica odbitkov pri vrednotenju ustreznega finančnega premoženja z liste 1

9. Izračun začetnega kritja in odbitkov pri vrednotenju

10. Višine odbitkov pri vrednotenju ustreznega finančnega premoženja z liste 2

11. Osnova za rezerve in stopnje rezerv

12. Izračun obresti na imetja obveznih rezerv

Kratice

CCBM | Model korespondenčnega centralnega bančništva (Correspondent Central Banking Model) |

CET | Srednjeevropski čas |

KI | Kreditne institucije |

CRVP | Centralni register vrednostnih papirjev (Central securities depository) |

DVP | poravnava z dostavo proti plačilu (hkratna denarna poravnava in poravnava vrednostnih papirjev v realnem času) (delivery-versus-payment) |

ES | Evropska skupnost |

ECB | Evropska centralna banka |

EGP | Evropski gospodarski prostor |

EGS | Evropska gospodarska skupnost |

EPM | Plačilni mehanizem ECB |

ESCB | Evropski sistem centralnih bank |

EU | Evropska unija |

FOP | Sistem dostave brez predhodnega plačila (Free of payment) |

FRN | Vrednostni papir z variabilnim donosom (Floating-rate note) |

IDC | Posojilo čez dan |

ISIN | Mednarodna identifikacijska koda vrednostnega papirja (International Securities Identification Number) |

MFI | Monetarna finančna institucija |

MMF | Sklad denarnega trga |

MMP | Vrednostni papir denarnega trga |

MU | Monetarna unija |

MUMS | Države članice monetarne unije (Monetary Union Member States) |

NCB | Nacionalna centralna banka |

ATS | Ostali svet |

BPRČ | Sistem bruto poravnave v realnem času (Real-Time Gross Settlement, RTGS) |

SSS | Sistem poravnave vrednostnih papirjev (Securities Settlement System) |

Strip | Ločeno trgovanje z obrestmi in glavnico (Separate trading of interest and principal) |

TARGET | Hitri vseevropski avtomatizirani sistem bruto poravnave v realnem času (Trans-European automated real-time gross settlement express transfer (system)) |

UCITS | Investicijski skladi, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje (Undertaking for collective investment in transferable securities) |

Uvod

Ta dokument predstavlja operativni okvir, ki ga je Eurosistem [1] izbral za enotno monetarno politiko v euroobmočju. Ta dokument, ki je del pravnega okvira Eurosistema za instrumente in postopke monetarne politike, ima za cilj predstaviti "splošno dokumentacijo" instrumentov in postopkov monetarne politike Eurosistema, zlasti s ciljem sodelujočim strankam zagotoviti podatke, ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem monetarne politike Eurosistema.

Ta dokument sam po sebi niti ne podeljuje pravic niti ne nalaga obveznosti sodelujočim strankam. Pravno razmerje med Eurosistemom in njegovimi sodelujočimi strankami se vzpostavi na podlagi ustreznih pogodb ali javnopravne ureditve.

Ta dokument je razdeljen na sedem poglavij. Poglavje 1 daje pregled operativnega okvira monetarne politike Eurosistema. V poglavju 2 so opredeljena merila primernosti sodelujočih strank, ki sodelujejo v operacijah monetarne politike Eurosistema. Poglavje 3 opisuje operacije odprtega trga, medtem ko poglavje 4 predstavlja odprte ponudbe, ki so na voljo sodelujočim strankam. Poglavje 5 določa postopke, ki se uporabljajo pri izvrševanju operacij monetarne politike. V poglavju 6 so opredeljena merila ustreznosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev v operacijah monetarne politike. Poglavje 7 predstavlja sistem obveznih rezerv Eurosistema.

Priloge vsebujejo primere operacij monetarne politike, glosar, merila za izbor sodelujočih strank za posege na devizni trg Eurosistema, predstavitev okvira poročanja za potrebe denarne in bančne statistike Evropske centralne banke, seznam naslovov spletnih strani Eurosistema ter opis postopkov in sankcij, ki se uporabijo v primeru, da sodelujoča stranka ne izpolni njenih obveznosti.

POGLAVJE 1

1. PREGLED OKVIRA MONETARNE POLITIKE

1.1 Evropski sistem centralnih bank

Evropski sistem centralnih bank (ESCB) sestavljajo Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic Evropske unije (EU) [2]. Dejavnosti ESCB se izvajajo v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba) ter Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB). ESCB upravljata organa odločanja ECB. S tem v zvezi je Svet ECB odgovoren za oblikovanje monetarne politike, medtem ko je Izvršilni odbor pooblaščen za izvajanje monetarne politike v skladu z odločitvami Sveta in smernicami, ki jih določi Svet. V obsegu, za katerega se meni, da je mogoč in primeren, in s ciljem zagotoviti operativno učinkovitost se ECB poslužuje nacionalnih centralnih bank [3] za izvajanje operacij, ki so del nalog Eurosistema. Operacije monetarne politike Eurosistema se izvajajo pod enakimi pogoji v vseh državah članicah [4].

1.2 Cilji Eurosistema

Primarni cilj Eurosistema je ohranjanje stabilnosti cen, kakor je opredeljeno v členu 105 Pogodbe. Brez poseganja v primarni cilj stabilnosti cen Eurosistem podpira splošne gospodarske politike v Evropski skupnosti. Pri uresničevanju svojih ciljev mora Eurosistem delovati v skladu z načelom odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkoviti razdelitvi sredstev.

1.3 Instrumenti monetarne politike Eurosistema

Eurosistem ima za doseganje svojih ciljev na voljo vrsto instrumentov monetarne politike; Eurosistem izvaja operacije odprtega trga, nudi odprte ponudbe in od kreditnih institucij zahteva, da izpolnjujejo obvezne rezerve na računih pri Eurosistemu.

1.3.1 Operacije odprtega trga

Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogo v monetarni politiki Eurosistema z namenom uravnavati obrestne mere, uravnavati likvidnost na trgu in signalizirati naravnanost monetarne politike. Eurosistem ima na voljo pet vrst instrumentov za izvajanje operacij odprtega trga. Najpomembnejši instrument so povratne transakcije (izvajajo se na podlagi pogodb o povratnem nakupu ali zavarovanih posojil). Eurosistem se lahko poslužuje tudi dokončnih transakcij, izdaje dolžniških certifikatov, valutnih zamenjav in zbiranja vezanih depozitov. Pobudo za operacije odprtega trga daje ECB, ki tudi odloča o uporabljenem instrumentu in pogojih za njegovo izvršitev. Lahko se izvršijo na podlagi standardnih avkcij, hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov [5]. Glede na njihove cilje, rednost in postopke, se operacije odprtega trga Eurosistema lahko razdelijo na naslednje štiri kategorije (glej tudi Tabelo 1):

- operacije glavnega refinanciranja so redne povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane tedensko in z običajno dospelostjo dveh tednov. Te operacije izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. Operacije glavnega refinanciranja igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev operacij odprtega trga Eurosistema in zagotavljajo večino refinanciranja finančnemu sektorju,

- dolgoročnejše operacije refinanciranja so povratne transakcije za povečevanje likvidnosti, organizirane mesečno in z dospelostjo treh mesecev. Te operacije imajo za cilj sodelujočim strankam zagotoviti dodatno dolgoročnejše refinanciranje in jih izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer,

- operacije finega uravnavanja se izvajajo občasno s ciljem uravnavati likvidnost na trgu in oblikovati obrestne mere, zlasti zaradi ublažitve učinkov na obrestne mere zaradi nepričakovanih nihanj likvidnosti na trgu. Operacije finega uravnavanja se primarno izvajajo kot povratne transakcije, vendar so lahko tudi v obliki dokončnih transakcij, valutnih zamenjav in zbiranja vezanih depozitov. Instrumenti in postopki, ki se uporabljajo za izvajanje operacij finega uravnavanja, so prilagojeni glede na tip transakcij in posebne cilje, ki se jih želi doseči s temi operacijami. Operacije finega uravnavanja običajno izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov. Svet ECB se bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvede sama ECB,

- poleg tega lahko Eurosistem izvaja strukturne operacije na podlagi izdaje dolžniških certifikatov, povratnih transakcij in dokončnih transakcij. Te operacije se izvajajo vsakič, ko ECB želi prilagoditi strukturni položaj Eurosistema glede na finančni sektor (redno ali občasno). Strukturne operacije v obliki povratnih transakcij in izdaje dolžniških instrumentov izvajajo nacionalne centralne banke na podlagi standardnih avkcij. Strukturne operacije v obliki dokončnih transakcij se izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov.

1.3.2 Odprte ponudbe

Odprte ponudbe imajo cilj povečati in umakniti likvidnost čez noč, signalizirati splošno naravnanost monetarne politike in določiti mejo nihanj obrestnih mer na trgu čez noč. Dve odprti ponudbi sta na voljo primernim sodelujočim strankam na njihovo lastno pobudo, če izpolnjujejo nekatere operativne pogoje za dostop (glej tudi Tabelo 1):

- sodelujoče stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega posojanja za pridobitev likvidnosti čez noč od nacionalnih centralnih bank na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. V normalnih okoliščinah ni omejitev zneska posojila ali drugih omejitev dostopa sodelujočih strank do posojila, razen potrebe po izročitvi zadostnega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Obrestna mera mejnega posojanja običajno predstavlja zgornjo mejo obrestne mere na trgu čez noč,

- sodelujoče stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega deponiranja likvidnosti čez noč pri nacionalnih centralnih bankah. V normalnih okoliščinah ni omejitev višine depozitov ali drugih omejitev dostopa sodelujočih strank do zadevnega instrumenta. Obrestna mera odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč običajno predstavlja spodnjo mejo za obrestno mero na trgu čez noč.

Odprte ponudbe so sodelujočim strankam dostopne decentralizirano prek nacionalnih bank.

1.3.3 Obvezne rezerve

Sistem obveznih rezerv Eurosistema velja za kreditne institucije v euroobmočju ter ima za poglavitne cilje stabilizacijo obrestih mer denarnega trga in ustvarjanje (ali povečanje) strukturnega primanjkljaja likvidnosti. Rezerve, ki jih je vsaka institucija dolžna zagotoviti, se določijo glede na postavke njene bilance stanja. Z namenom slediti cilju stabilizacije obrestnih mer, sistem obveznih rezerv Eurosistema omogoča uporabo metode povprečenja. Izpolnjevanje obveznih rezerv se določi na podlagi povprečnih dnevnih stanj rezervnih imetij za enomesečno obdobje izpolnjevanja. Institucije prejmejo nadomestilo za rezervna imetja, ki ne presegajo zneska izračunanih obveznih rezerv po obrestni meri Eurosistema za operacije glavnega refinanciranja.

1.4 Sodelujoče stranke

Okvir monetarne politike Eurosistema ima cilj zagotoviti udeležbo širokega kroga sodelujočih strank. Institucije, za katere velja zahteva po obveznih rezervah v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB, lahko dostopajo do odprtih ponudb in sodelujejo v operacijah odprtega trga na podlagi standardnih avkcij. Eurosistem lahko izbere omejeno število sodelujočih strank, ki se bodo udeležile operacij finega uravnavanja. Za dokončne transakcije ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga sodelujočih strank. Za operacije valutnih zamenjav, ki se opravljajo za namene monetarne politike, se uporabljajo aktivni udeleženci na deviznem trgu. Krog sodelujočih strank za te operacije je omejen na tiste institucije, ki so locirane v euroobmočju in izbrane za sodelovanje v posegih Eurosistema na deviznem trgu.

1.5 Finančno premoženje za zavarovanje terjatev

Po členu 18.1 Statuta ESCB morajo vse kreditne operacije Eurosistema (tj. operacije povečevanja likvidnosti) temeljiti na ustreznih zavarovanjih. Eurosistem sprejema širok nabor finančnega premoženja kot osnovo za svoje operacije. Razlikujemo, predvsem zaradi notranjih potreb Eurosistema, med dvema kategorijama ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev: "listo 1" in "listo 2". Na listo 1 se uvrščajo tržni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo enotna merila primernosti, ki veljajo v celotnem euroobmočju, in ki jih opredeli ECB. Na listo 2 se uvršča dodatno finančno premoženje, tržno in netržno, ki je posebnega pomena za nacionalne finančne trge in bančne sisteme ter za katerega merila primernosti določijo nacionalne centralne banke, če jih odobri ECB. Med obema listama ni razlik glede kakovosti finančnega premoženja in njegove ustreznosti za različne tipe operacij monetarne politike Eurosistema (z izjemo, da finančnega premoženja z liste 2 Eurosistema običajno ne uporablja pri dokončnih transakcijah). Ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev se lahko uporabi prek meje, s pomočjo korespondenčnega centralnobančnega modela (CCBM) ali prek ustreznih povezav med sistemi poravnave vrednostnih papirjev (SSS) v EU, za zavarovanje terjatev vseh tipov refinanciranja v Eurosistemu [6].Vse finančno premoženje, ki je ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema, se prav tako lahko uporabi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev posojila čez dan.

1.6 Spremembe okvira monetarne politike

Svet ECB lahko kadarkoli spremeni instrumente, pogoje, merila in postopke za izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema.

TABELA 1

Operacije monetarne politike Eurosistema

Operacije monetarne politike | Vrste transakcij | Dospelost | Pogostost | Postopek |

Povečevanje likvidnosti | Umik likvidnosti |

Operacije odprtega trga

Operacije glavnega refinanciranja | Povratne transakcije | — | Dva tedna | Tedensko | Standardne avkcije |

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | Povratne transakcije | — | Tri mesece | Mesečno | Standardne avkcije |

Operacije finega uravnavanja | Povratne transakcijeValutne zamenjave | Valutne zamenjaveZbiranje vezanih depozitovPovratne transakcije | Nestandardizirano | Občasno | Hitre avkcijeDvostranski postopki |

Dokončni nakupi | Dokončne prodaje | — | Občasno | dvostranski postopki |

Strukturne operacije | Povratne transakcije | Izdaja dolžniških vrednostnih papirjev | Standardizirano/nestandardizirano | Redno in občasno | Standardne avkcije |

Dokončni nakupi | Dokončne prodaje | — | Občasno | Dvostranski postopki |

Odprte ponudbe

Mejno posojanje | Povratne transakcije | — | Čez noč | Dostop po prostem preudarku sodelujočih strank |

Mejno deponiranje likvidnosti čez noč | — | Depoziti | Čez noč | Dostop po prostem preudarku sodelujočih strank |

POGLAVJE 2

2. PRIMERNE SODELUJOČE STRANKE

2.1 Splošna merila primernosti

Sodelujoče stranke v operacijah monetarne politike Eurosistema morajo izpolnjevati določena merila primernosti [7]. Ta merila so opredeljena z vidika omogočanja širokemu krogu institucij dostop do operacij monetarne politike Eurosistema, krepitve enakopravnega obravnavanja institucij na celotnem euroobmočju in zagotavljanja, da sodelujoče stranke izpolnjujejo nekatere operativne pogoje in pogoje varnega poslovanja:

- samo institucije, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Eurosistema v skladu s členom 19.1 Statuta ESCB, so primerne sodelujoče stranke. Institucije, ki so izvzete iz zahteve po izpolnjevanju obveznih rezerv v skladu s sistemom obveznih rezerv Eurosistema (glej oddelek 7.2), niso primerne sodelujoče stranke pri odprtih ponudbah in operacijah odprtega trga Eurosistema,

- sodelujoče stranke morajo biti finančno trdne. Podvržene morajo biti najmanj eni obliki nadzora nacionalnih organov, usklajenega na ravni EU/EGP [8]. Vendar se lahko kot sodelujoče stranke sprejmejo tudi finančno trdne institucije, ki podvržene neusklajenemu nacionalnemu nadzoru primerljive kakovosti, kot so na primer v euroobmočju ustanovljene podružnice institucij, ki imajo svoj sedež izven Evropskega gospodarskega prostora (EGP),

- sodelujoče stranke morajo izpolnjevati vsa operativna merila, določena v ustreznih pogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jih uporablja posamezna nacionalna centralna banka (ali ECB), zato da se zagotovi učinkovito izvajanje operacij monetarne politike Eurosistema.

Ta splošna merila primernosti so enaka za celotno euroobmočje. Institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti,

- lahko dostopajo do odprtih ponudb Eurosistema, in

- se lahko udeležujejo operacij odprtega trga Eurosistema na podlagi standardnih avkcij.

Institucija lahko dostopa do odprtih ponudb in operacij odprtega trga Eurosistema na podlagi standardnih avkcij samo prek nacionalne centralne banke države članice, v kateri je ustanovljena. Če ima institucija poslovalnice (v obliki sedeža ali podružnice) v več kakor eni državi članici, ima vsaka poslovalnica dostop do teh operacij prek nacionalne centralne banke države članice, v kateri je locirana, ne glede na dejstvo, da protiponudbe ene institucije lahko predloži samo ena poslovalnica (bodisi sedež bodisi izbrana podružnica) v vsaki državi članici.

2.2 Izbira sodelujočih strank za hitre avkcije in dvostranske operacije

Za dokončne transakcije ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga sodelujočih strank.

Za valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene monetarne politike, morajo biti sodelujoče stranke sposobne učinkovito opravljati devizne transakcije velikega obsega pod katerimi koli tržnimi pogoji. Krog sodelujočih strank za valutne zamenjave je enak krogu sodelujočih strank, lociranih v euroobmočju, ki so izbrane za posege Eurosistema na deviznem trgu. Merila in postopki, ki veljajo za izbiro sodelujočih strank za posege na deviznem trgu, so predstavljeni v Prilogi 3.

Za druge operacije, ki se izvajajo na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov (povratne transakcije finega uravnavanja in zbiranje vezanih depozitov), vsaka nacionalna centralna banka izbere krog sodelujočih strank iz nabora institucij, ustanovljenih v svoji državi članici, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti sodelujočih strank. Pri tem je aktivnost na denarnem trgu glavno merilo izbire. Druga merila, ki se lahko upoštevajo, so na primer učinkovitost službe za trgovanje z vrednostnimi papirji in potencial za udeležbo pri avkcijah.

Pri hitrih avkcijah in dvostranskih operacijah nacionalne centralne banke sklepajo posle izključno s sodelujočimi strankami, ki so vključene v njihov zadevni krog sodelujočih strank za fino uravnavanje. Če zaradi operativnih razlogov nacionalna centralna banka v vsaki operaciji ne more sodelovati z vsemi sodelujočimi strankami za fino uravnavanje, izbira sodelujočih strank v tej državi članici temelji na sistemu kroženja, da se zagotovi enakopraven dostop.

Svet ECB bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah ECB sama izvaja dvostranske operacije za fino uravnavanje. Kolikor izvaja dvostranske operacije ECB, ECB zaradi zagotovitve enakopravnega dostopa izbere sodelujoče stranke v skladu z sistemom kroženja med tistimi sodelujočimi strankami v euroobmočju, ki so primerne za hitre avkcije in dvostranske operacije.

2.3 Sankcije v primeru neizpolnitve obveznosti sodelujoče stranke

ECB sankcionira institucije, ki ne izpolnjujejo obveznosti, ki izhajajo iz uredb in odločb ECB v zvezi z izvajanjem obveznih rezerv, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pravici ECB, da naloži sankcije, Uredbo ECB z dne 23. septembra 1999 o pravici ECB, da naloži sankcije (ECB/1999/4), Uredbo Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o izvajanju obveznih rezerv s strani ECB in Uredbo ECB z dne 1. decembra 1998 o izvajanju obveznih rezerv (ECB/1998/15). Ustrezne sankcije in postopkovna pravila za njihovo uporabo so določeni v zgoraj navedenih uredbah. Poleg tega lahko v primeru hude kršitve obveznih rezerv Eurosistem sodelujoči stranki prepove sodelovanje v operacijah odprtega trga.

V skladu s pogodbenimi in javnopravnimi ureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB), Eurosistem sodelujočim strankam naloži denarne kazni ali jim prepove sodelovati v operacijah odprtega trga, če sodelujoče stranke ne izpolnijo svojih obveznosti v skladu s pogodbenimi ali javnopravnimi ureditvami, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke (ali ECB), kakor je navedeno spodaj.

To velja za primere kršitev avkcijskih pravil (če sodelujoča stranka ni sposobna dostaviti zadostnega zneska finančnega premoženja za nakazilo zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji povečevanja likvidnosti, ali če ni sposobna izročiti zadostnih denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen v operaciji umikanja likvidnosti) in pravil dvostranskih transakcij (če pri dvostranskih transakcijah sodelujoča stranka ni sposobna dostaviti zadostnega zneska ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ali če ni sposobna izročiti zadostnih denarnih sredstev za poravnavo dogovorjenega zneska posla).

To velja tudi za primere, ko sodelujoča stranka ne izpolnjuje pravil za uporabo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (če sodelujoča stranka uporablja finančno premoženje, ki je ali je postalo neustrezno ali ki ga sodelujoča stranka ne sme uporabljati, na primer zato ker med izdajateljem/garantom in sodelujočo stranko obstaja tesna povezava ali pa sta to isti osebi) in za neizpolnjevanje pravil za postopke ob koncu dneva ter pogojev za dostop do mejnega posojanja (če sodelujoča stranka, ki ima ob koncu dneva negativno stanje na poravnalnem računu, ne izpolnjuje pogojev za dostop do mejnega posojanja).

Poleg tega se ukrep prepovedi, izrečen sodelujoči stranki, ki ne izpolnjuje pravil, lahko uporabi za podružnice iste institucije, ki so locirane v drugih državah članicah. Kjer se to kot izredni ukrep zahteva zaradi resnosti primera neizpolnitve, zaradi na primer pogostosti ali trajanja neizpolnitve, se lahko sodelujoči stranki za določeno časovno obdobje prepove sodelovanje v vseh prihodnjih operacijah monetarne politike.

Denarne kazni, ki jih naložijo nacionalne centralne banke v primeru neizpolnitve v povezavi s kršitvami pravil, ki se nanašajo na avkcije, dvostranske transakcije, finančno premoženje za zavarovanje terjatev, postopke ob koncu dneva ali pogoje dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja, se izračuna po v naprej opredeljeni zamudni obrestni meri (kakor je navedeno v Prilogi 6).

2.4 Prepoved dostopa ali izključitev zaradi razlogov varnega poslovanja

V skladu s pogodbenimi in javnopravnimi ureditvami, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB), lahko Eurosistem iz razlogov varnega poslovanja sodelujočim strankam prepove dostop ali jih izključi iz uporabe instrumentov monetarne politike.

Poleg tega se lahko prepoved dostopa ali izključitve sodelujočih strank odobri v nekaterih primerih, ki sodijo pod pojem "neizpolnitve" sodelujoče stranke, kakor je opredeljena v pogodbenih ali javnopravnih ureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke.

POGLAVJE 3

3. OPERACIJE ODPRTEGA TRGA

Operacije odprtega trga igrajo pomembno vlogo v monetarni politiki Eurosistema, pri uresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer, uravnavanju likvidnost na trgu in signaliziranju naravnanosti monetarne politike. Glede na njihove cilje, rednost in postopke, se operacije odprtega trga Eurosistema razdelijo na štiri kategorije: operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja, operacije finega uravnavanja in strukturne operacije. Z vidika uporabljenih instrumentov so povratne transakcije poglavitni instrument operacij odprtega trga Eurosistema in se lahko uporabijo v vseh štirih kategorijah operacij, medtem ko se dolžniški certifikati lahko uporabijo za operacije strukturnega umika likvidnosti. Poleg tega ima Eurosistem na voljo tri druge instrumente za izvajanje operacij finega uravnavanja: dokončne transakcije, valutne zamenjave in zbiranje vezanih depozitov. V naslednjih oddelkih so podrobno predstavljene značilnosti posameznih vrst instrumentov odprtega trga, ki jih uporablja Eurosistem.

3.1 Povratne transakcije

3.1.1 Splošni opis

(a) Tip instrumenta

Povratne transakcije so operacije, v katerih Eurosistem kupuje ali prodaja ustrezno finančno premoženje na podlagi pogodb o povratnem nakupu ali sklepa kreditne posle, zavarovane z ustreznim finančnim premoženjem. Povratne transakcije se uporabljajo za operacije glavnega refinanciranje in operacije dolgoročnejšega refinanciranja. Poleg tega lahko Eurosistem uporablja povratne transakcije za strukturne operacije in operacije finega uravnavanja.

(b) Pravna narava

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo povratne transakcije bodisi v obliki pogodb o povratnem nakupu (tj. lastništvo nad finančnim premoženjem se prenese na upnika, istočasno pa se stranki dogovorita, da bo lastništvo finančnega premoženja preneseno nazaj na dolžnika enkrat v prihodnosti) ali zavarovanih posojil (tj. upnik dobi izvršljivo pravico vnovčitve finančnega premoženja, ki je bilo dano kot zavarovanje terjatve, vendar ob predpostavljeni izpolnitvi dolžnikove obveznosti, lastništvo nad finančnim premoženjem obdrži dolžnik). Ostale določbe za povratne transakcije v obliki pogodb o povratnem nakupu so opredeljene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB). Ureditve za povratne transakcije v obliki zavarovanih posojil upoštevajo različne postopke in formalnosti, ki so v posameznem pravnem sistemu potrebne za vzpostavitev in poznejše aktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

(c) Izračun obresti

Razlika med nakupno ceno in ceno ponovnega nakupa pri pogodbi o povratnem nakupu je enaka obrestim na izposojeni ali posojeni denarni znesek v času do dospelosti posla, tj. cena ponovnega nakupa vključuje obresti posla. Obresti povratne transakcije v obliki zavarovanega posojila se določijo na podlagi obrestne mere, zneska posojila in roka dospelosti operacije. Obrestna mera, ki velja za povratne operacije odprtega trga Eurosistema je linearna obrestna mera, za štetje dni se uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu".

3.1.2 Operacije glavnega refinanciranja

Operacije glavnega refinanciranja so najpomembnejše operacije odprtega trga, ki jih opravlja Eurosistem in igrajo osrednjo vlogo pri uresničevanju ciljev uravnavanja obrestnih mer, uravnavanja likvidnosti na trgu in signaliziranja naravnanosti monetarne politike. Finančnemu sektorju zagotavljajo tudi večino refinanciranja. Operativne značilnosti operacij glavnega refinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije povečevanja likvidnosti,

- izvajajo se redno vsak teden [9],

- običajno imajo rok dospelosti dva tedna [10] [11],

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- izvajajo se na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- vse sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1) lahko pri operacijah glavnega refinanciranja posredujejo protiponudbe ter

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri operacijah glavnega refinanciranja.

3.1.3 Operacije dolgoročnejšega refinanciranja

Eurosistem izvaja tudi redne operacije refinanciranja s trimesečnim rokom dospelosti, namenjene zagotavljanju dodatnega dolgoročnejšega refinanciranja finančnega sektorja. Te operacije predstavljajo samo omejen del celotnega zneska refinanciranja. S temi operacijami Eurosistem praviloma ne želi signalizirati trgu namer glede obrestnih mer. Zato se operacije dolgoročnejšega refinanciranje običajno izvajajo v obliki avkcij z variabilno mero in ECB občasno objavi obseg refinanciranja, ki bo dodeljen v prihodnjih avkcijah. V izrednih okoliščinah lahko Eurosistem operacije dolgoročnejšega refinanciranja izvede tudi v obliki avkcije s fiksno mero.

Operativne značilnosti operacij dolgoročnejšega refinanciranja se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije za povečevanje likvidnosti,

- izvajajo se redno vsak mesec [12],

- običajno imajo rok dospelosti tri mesece [13],

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- izvajajo se prek standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- vse sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1) lahko pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja posredujejo protiponudbe, ter

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri operacijah dolgoročnejšega refinanciranja.

3.1.4 Povratne operacije finega uravnavanja

Eurosistem lahko izvaja operacije finega uravnavanja v obliki povratnih transakcij odprtega trga. Cilj operacij finega uravnavanja je uravnavati likvidnost na trgu in uravnavati obrestne mere, zlasti z namenom izravnati učinke, ki jih imajo na obrestne mere nepričakovana nihanja likvidnosti na trgu. Zaradi morebitne potrebe po hitrem ukrepanju v primeru nepričakovanih dogodkov na trgu je zaželeno ohraniti visoko stopnjo fleksibilnosti pri izbiri postopkov in operativnih značilnostih teh operacij:

- lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti ali umika likvidnosti,

- pogostost operacij ni standardizirana,

- rok dospelosti ni standardiziran,

- povratne transakcije finega uravnavanja za povečevanje likvidnosti se običajno izvajajo na podlagi hitrih avkcij, čeprav možnost uporabe dvostranskih postopkov ni izključena (glej poglavje 5),

- povratne transakcije finega uravnavanja za umik likvidnosti se praviloma izvajajo na podlagi dvostranskih postopkov (kakor je določeno v oddelku 5.2),

- te operacije se običajno izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske povratne operacije za fino uravnavanje izvaja ECB),

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2, izbere omejeno število sodelujočih strank za sodelovanje v povratnih operacijah finega uravnavanja, ter

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta primerna kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri povratnih operacijah finega uravnavanja.

3.1.5 Povratne strukturne operacije

Eurosistem lahko izvaja strukturne operacije v obliki povratnih transakcij odprtega trga z namenom prilagoditi strukturno pozicijo Eurosistema nasproti finančnemu sektorju. Operativne značilnosti teh operacij se lahko povzamejo, kakor sledi:

- so operacije za povečevanje likvidnosti,

- pogostost operacij je lahko redna ali občasna,

- rok dospelosti operacij ni v naprej standardiziran,

- izvajajo se na podlagi standardnih avkcij (kakor je opredeljeno v oddelku 5.1),

- izvajajo se decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank,

- vse sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je opredeljeno v oddelku 2.1), lahko pri povratnih strukturnih operacijah posredujejo protiponudbe, ter

- finančno premoženje z liste 1 in finančno premoženje z liste 2 (kakor je določeno v poglavju 6) sta primerno finančno premoženje za zavarovanje terjatev pri povratnih strukturnih operacijah.

3.2 Dokončne transakcije

(a) Tip instrumenta

Dokončne transakcije odprtega trga so operacije, v katerih Eurosistem na trgu dokončno kupuje ali prodaja ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev. Take operacije se izvajajo samo za strukturne namene in namene finega uravnavanja.

(b) Pravna narava

Dokončna transakcija je popoln prenos lastništva od prodajalca na kupca, ne da bi bil pri tem predviden poznejši prenos lastništva nazaj na prodajalca. Te transakcije se izvajajo v skladu s tržnimi običaji, veljavnimi za dolžniške instrumente, uporabljene v transakciji.

(c) Določitev cene

Pri izračunu cen Eurosistem deluje v skladu s tržnimi običaji, ki se najbolj pogosto uporabljajo za dolžniški instrument, uporabljen v transakciji.

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti dokončnih transakcij Eurosistema se lahko povzamejo, kakor sledi:

- lahko so v obliki operacije povečevanja likvidnosti (dokončni nakup) ali umika likvidnosti (dokončna prodaja),

- njihova pogostost ni standardizirana,

- izvajajo se prek dvostranskih postopkov (kakor je določeno v oddelku 5.2),

- običajno se izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah dokončne operacije finega uravnavanja izvaja ECB),

- ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga sodelujočih strank za dokončne transakcije, in

- samo instrumenti z liste 1 (kakor je določeno v oddelku 6.1) so običajno uporabljeno finančno premoženje pri dokončnih transakcijah.

3.3 Izdaja dolžniških certifikatov ECB

(a) Tip instrumenta

ECB lahko izda dolžniške certifikate s ciljem prilagajanja strukturne pozicije Eurosistema nasproti finančnemu sektorju, da bi se ustvaril (ali povečal) primanjkljaj likvidnosti na trgu.

(b) Pravna narava

Certifikati ECB predstavljajo dolg ECB do imetnika tega instrumenta. Certifikati se izdajo in hranijo v nematerializirani obliki pri registrih vrednostnih papirjev v euroobmočju. ECB ne postavlja nikakršnih omejitev glede prenosljivosti certifikatov. Ostale določbe v zvezi z dolžniškimi certifikati ECB bodo vsebovane v pogojih za take certifikate.

(c) Izračun obresti

Certifikati se izdajo z diskontom, tj. izdajo se v znesku, ki je manjši od nominalnega zneska, izplačajo pa se v nominalnem znesku. Razlika med zneskom izdaje in zneskom izplačila je enaka obračunanim obrestim na znesek izdaje po dogovorjeni obrestni meri za obdobje do dospelosti certifikata. Uporabljena obrestna mera je linearna obrestna mera, za štetje dni se uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". Izračun zneska izdaje je prikazan v oknu 1.

+++++ TIFF +++++

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti dolžniških certifikatov ECB se lahko povzamejo, kakor sledi:

- certifikati se izdajo za umik likvidnosti s trga,

- certifikati se lahko izdajajo redno ali občasno,

- certifikati imajo rok dospelosti krajši od 12 mesecev,

- certifikati se izdajo na podlagi standardnih avkcij (kakor je določeno v oddelku 5.1),

- avkcije certifikatov in poravnave certifikatov se opravljajo decentralizirano s strani posameznih nacionalnih centralnih bank, in

- vse sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti (kakor je določeno v oddelku 2.1), lahko posredujejo protiponudbe za vpis dolžniških certifikatov ECB.

3.4 Valutne zamenjave

(a) Tip instrumenta

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene monetarne politike, sestavljata istočasni promptni in terminski nakup ali prodaja eura za tujo valuto. Uporabljajo se za namene finega uravnavanja, zlasti s ciljem uravnavanja likvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer.

(b) Pravna narava

Valutne zamenjave, ki se izvajajo za namene monetarne politike, so operacije, v katerih Eurosistem promptno kupuje (ali prodaja) euro za tujo valuto in istočasno terminsko prodaja (ali kupuje) euro za tujo valuto. Ostale določbe za valutne zamenjave euro za tujo valuto so določene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka (ali ECB).

(c) Valuta in devizni tečaji

Eurosistem praviloma sklepa posle samo v valutah, s katerimi se veliko trguje, in v skladu s standardno tržno prakso. V vsaki operaciji valutne zamenjave se Eurosistem in sodelujoče stranke dogovorijo o swap točkah transakcije. Swap točke so razlika med deviznim tečajem terminskega posla in deviznim tečajem promptnega posla. Swap točke za euro nasproti tuji valuti kotirajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji. Zveza med promptnim in formalnim tečajem obeh valut je določena v oknu 2.

+++++ TIFF +++++

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti valutnih zamenjav se lahko povzamejo, kakor sledi:

- lahko so v obliki operacij za povečevanje likvidnosti ali operacij za umik likvidnosti,

- njihova pogostost ni standardizirana,

- njihov rok dospelosti ni standardiziran,

- izvajajo se na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov (glej poglavje 5),

- običajno se izvajajo decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB bo odločal, ali lahko v izrednih okoliščinah valutne zamenjave v obliki dvostranskih postopkov izvaja ECB), in

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2 in Prilogi 3, izbere omejeno število sodelujočih strank za sodelovanje v valutnih zamenjavah.

3.5 Zbiranje vezanih depozitov

(a) Tip instrumenta

Sodelujoča stranka lahko na pobudo Eurosistema sklene obrestovane vezane depozite pri nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je sodelujoča stranka ustanovljena. Zbiranje vezanih depozitov se predvideva samo za fino uravnavanje, z namenom umika likvidnosti s trga.

(b) Pravna narava

Depoziti sodelujočih strank so plasirani za določen rok in s fiksno obrestno mero. Nacionalne centralne banke ne dajejo zavarovanja v zameno za depozite.

(c) Izračun obresti

Obrestna mera, ki velja za depozite, je linearna obrestna mera, za štetje dni se uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". Obresti se izplačajo ob dospelosti depozita.

(d) Druge operativne značilnosti

Operativne značilnosti zbiranja vezanih depozitov se lahko povzamejo, kakor sledi:

- depoziti se zbirajo z namenom umika likvidnosti,

- pogostost zbiranja depozitov ni standardizirana,

- rok dospelosti depozitov ni standardiziran,

- zbiranje depozitov se običajno izvaja na podlagi hitrih avkcij, čeprav možnost uporabe dvostranskih postopkov ni izključena (glej poglavje 5),

- zbiranje depozitov se običajno izvaja decentralizirano s strani nacionalnih centralnih bank (Svet ECB bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah zbiranje vezanih depozitov v obliki dvostranskh postopkov izvede ECB) [14], in

- Eurosistem lahko v skladu z merili, določenimi v oddelku 2.2, izbere omejeno število sodelujočih strank za zbiranje vezanih depozitov.

POGLAVJE 4

4. ODPRTE PONUDBE

4.1 Odprta ponudba mejnega posojanja

(a) Tip instrumenta

Sodelujoče stranke lahko uporabijo odprto ponudbo mejnega posojanja, zato da pridobijo likvidnost čez noč od nacionalnih centralnih bank po v naprej določeni obrestni meri na podlagi ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (kakor je določeno v poglavju 6). Namen instrumenta je zadovoljiti začasne likvidnostne potrebe sodelujočih strank. V normalnih okoliščinah obrestna mera na mejno posojanje predstavlja zgornjo mejo obrestne mere na trgu čez noč. Pogoji za to operacijo so enaki v celotnem euroobmočju.

(b) Pravna narava

Nacionalne centralne banke lahko ponudijo odprto ponudbo mejnega posojanja bodisi v obliki pogodb o povratnem nakupu čez noč (tj. lastništvo nad finančnim premoženjem se prenese na upnika, istočasno pa stranki skleneta povratno transakcijo vračila lastništva finančnega premoženja nazaj na dolžnika z naslednjim delovnim dnem) bodisi z zavarovanimi posojili čez noč (tj. upnik dobi izvršljivo pravico vnovčitve finančnega premoženja, ki je bilo dano kot zavarovanje terjatve, vendar ob predpostavljeni izpolnitvi dolžnikove obveznosti, lastništvo nad finančnim premoženjem obdrži dolžnik). Ostale določbe za repoje so določene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka. Ureditve za povratne transakcije v obliki zavarovanih posojil upoštevajo posebne postopke in formalnosti, ki so v posameznih pravnih sistemih potrebne za vzpostavitev in poznejše aktiviranje osnovnega zavarovanja (npr. zastave).

(c) Pogoji dostopa

Institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti za sodelujoče stranke, določena v oddelku 2.1, imajo dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja. Dostop do mejnega posojanja je mogoč preko nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do možnosti mejnega posojanja je mogoč samo na dneve, ko so zadevni nacionalni sistem bruto poravnave v realnem času (BPRČ) in zadevni sistemi SSS odprti za poslovanje.

Morebitno debetno stanje na poravnalnem računu sodelujoče stranke pri nacionalni centralni banki ob koncu dneva avtomatsko šteje kot zahtevek za dostop do mejnega posojanja. Postopki dostopa do mejnega posojanja ob koncu dneva so določeni v oddelku 5.3.3.

Sodelujoča stranka lahko dobi dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja tudi tako, da pošlje zahtevek nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je ustanovljena. Da bi nacionalna centralna banka obravnavala zahtevek še isti dan, mora nacionalna centralna banka zahtevek prejeti najpozneje 30 minut po dejanskem času zaprtja sistema TARGET [15] [16] za poslovanje. Splošno pravilo je, da je čas zaprtja sistema TARGET za poslovanje 18.00 ura po času ECB (srednjeevropski čas). Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja se podaljša za dodatnih 30 minut na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. V zahtevku je treba navesti znesek posojila in, če finančno premoženje za zavarovanje terjatev za transakcijo ni bilo v naprej deponirano pri nacionalni centralni banki, določiti finančno premoženje za zavarovanje terjatev mejnega posojanja.

Razen zahteve po predložitvi zadostnega ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatve ni omejitve glede denarnega zneska, ki se lahko odobri v okviru odprte ponudbe mejnega posojanja.

(d) Rok dospelosti in izračun obresti

Rok dospelosti posojila odobrenega na podlagi odprte ponudbe mejnega posojanja je čez noč. Sodelujoče stranke, neposredne udeleženke v sistemu TARGET, posojilo odplačajo naslednji dan, ko so zadevni nacionalni sistemi BPRČ in SSS operativni, in to v trenutku, ko se sistemi odprejo za poslovanje.

Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obrestna mera je linearna, za štetje dni se upošteva konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". ECB lahko kadarkoli spremeni obrestno mero z učinkom ne prej kakor naslednji delovni dan Eurosistema [17]. Obresti posojila se plačujejo skupaj z odplačilom posojila.

(e) Ukinitev odprte ponudbe mejnega posojanja

Dostop do odprte ponudbe mejnega posojanja se odobri samo v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami monetarne politike ECB. ECB lahko kadarkoli prilagodi pogoje instrumenta ali ga ukine.

4.2 Odprta ponudba mejnega deponiranja čez noč

(a) Tip instrumenta

Sodelujoče stranke lahko uporabljajo odprto ponudbo mejnega deponiranja likvidnosti čez noč, da sklenejo depozite čez noč pri nacionalnih centralnih bankah. Depoziti se obrestujejo po vnaprej določeni obrestni meri. V normalnih okoliščinah obrestna mera odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč predstavlja spodnjo mejo za obrestno mero na trgu prek noči. Pogoji za možnost deponiranja likvidnosti čez noč so enaki v celotnem euroobmočju [18].

(b) Pravna narava

Depoziti čez noč, sprejeti od sodelujočih strank, se obrestujejo po fiksni obrestni meri. V zameno za depozite se sodelujočim strankam ne izroči zavarovanja.

(c) Pogoji dostopa [19]

Institucije, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti sodelujočih strank, določena v oddelku 2.1, imajo dostop do odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč. Dostop do odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč je mogoč prek nacionalne centralne banke v državi članici, v kateri je institucija ustanovljena. Dostop do možnosti deponiranja likvidnosti čez noč je mogoč samo na dneve, ko je zadevni nacionalni sistem BPRČ odprt za poslovanje.

Da se sodelujoči stranki dovoli dostop do odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč, mora poslati zahtevek nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je ustanovljena. Da nacionalna centralna banka obravnava zahtevek še isti dan, mora nacionalna centralna banka dobiti zahtevek najpozneje 30 minut po dejanskem času zaprtja sistema TARGET za poslovanje, ki je praviloma ob 18.00 uri po času ECB (srednjeevropski čas) [20] [21]. Skrajni rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč se podaljša za dodatnih 30 minut na zadnji delovni dan Eurosistema v obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. V zahtevku je treba navesti znesek depozita.

Znesek, ki ga sodelujoča stranka lahko deponira v okviru odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč, ni omejen.

(d) Rok dospelosti in izračun obresti

Rok dospelost depozita v okviru odprte ponudbe mejnega deponiranja likvidnosti čez noč je čez noč. Za sodelujoče stranke, neposredne udeleženke v sistemu TARGET, imajo depoziti, ki so jih sklenili v okviru instrumenta, rok dospelosti naslednji dan, ko je zadevni nacionalni sistem BPRČ operativen, in to v trenutku, ko se sistem odpre za poslovanje. Obrestno mero objavi Eurosistem vnaprej, obrestna mera je linearna, za za štetje dni se uporablja konvencija "dejansko število dni/360 dni v letu". ECB lahko kadarkoli spremeni obrestno mero z učinkom ne prej kakor naslednji delovni dan Eurosistema. Obresti na depozite se plačujejo ob dospelosti depozita.

(e) Ukinitev odprte ponudbe

Dostop do instrumenta se odobri samo v skladu s cilji in splošnimi usmeritvami monetarne politike ECB. ECB lahko kadarkoli prilagodi pogoje instrumenta ali ga ukine.

POGLAVJE 5

5. POSTOPKI

5.1 Avkcijski postopki

5.1.1 Splošni opis

Operacije odprtega trga Eurosistema se običajno izvajajo z uporabo avkcijskih postopkov. Avkcijski postopki Eurosistema se izvajajo v šestih operativnih korakih, kakor je določeno v oknu 3.

Eurosistem razlikuje med dvema različnima tipoma avkcijskih postopkov: standardne avkcije in hitre avkcije. Postopki za standardne in hitre avkcije so enaki, razen rokov izvedbe in kroga sodelujočih strank.

+++++ TIFF +++++

(a) Standardne avkcije

Pri standardnih avkcijah lahko poteče največ 24 ur od najave avkcije do pošiljanja obvestil uspešnim ponudnikom (pri čemer je čas med rokom za posredovanje protiponudb in objavo dodelitve približno dve uri). Slika 1 vsebuje pregled običajnega časovnega okvira za operativne korake standardnih avkcij. ECB se lahko odloči, da po potrebi prilagodi časovni okvir pri posameznih operacijah.

Operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije (razen dokončnih transakcij) se vedno izvajajo na podlagi standardnih avkcij. Standardnih avkcij se lahko udeležijo sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1.

+++++ TIFF +++++

Opomba:

Številke se nanašajo na operativne korake, kakor so opredeljeni v oknu 3.

(b) Hitre avkcije

Hitre avkcije se običajno izvedejo v roku ene ure po najavi avkcije, obvestila uspešnim ponudnikom pa se pošljejo neposredno po objavi rezultatov. Običajni časovni okvir za izvedbo operativnih korakov za hitre avkcije je naveden v Sliki 2. ECB lahko prilagodi časovni okvir posamezne operacije, če se ji to zdi primerno. Hitre avkcije se uporabljajo izključno za izvajanje operacij finega uravnavanja. Eurosistem lahko v skladu z merili in postopki iz oddelka 2.2 izbere omejeno število sodelujočih strank za sodelovanje na hitrih avkcijah.

+++++ TIFF +++++

Opomba:

Številke se nanašajo na operativne korake, kakor so opredeljeni v oknu 3.

(c) Avkcije s fiksno in avkcije z variabilno mero

Eurosistem ima možnost izvajati bodisi avkcije s fiksno mero (licitira se količina) bodisi avkcije z variabilno mero (licitira se obrestna mera). Pri avkciji s fiksno mero, ECB vnaprej določi obrestno mero in udeležene sodelujoče stranke v protiponudbah navedejo denarni znesek posla, ki ga želijo skleniti po fiksni obrestni meri [22]. Pri avkciji z variabilno mero sodelujoče stranke v protiponudbah navedejo denarne zneske in obrestne mere, po katerih želijo skleniti posle z nacionalnimi centralnimi bankami [23].

5.1.2 Koledar avkcij

(a) Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z okvirnim koledarjem, ki ga objavi Eurosistem [24]. Koledar se objavi najmanj tri mesece pred začetkom leta, za katerega velja. Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja so navedeni v Tabeli 2. ECB si prizadeva zagotoviti, da se sodelujoče stranke v vseh državah članicah lahko udeležijo operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja. ECB pri pripravi okvirnega koledarja avkcij upošteva praznike v posameznih državah članicah, zato so možna odstopanja od običajnih trgovalnih dnevov. Zato pri pripravi koledarja za te operacije ECB ustrezno popravi običajni koledar, tako da upošteva praznike v posameznih državah članicah.

TABELA 2

Običajni trgovalni dnevi za operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja

Tip operacije | Običajni trgovalni dan (T) |

Operacije glavnega refinanciranja | vsak torek |

Operacije dolgoročnejšega refinanciranja | prvo sredo vsakega obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv |

(b) Strukturne operacije

Pri strukturnih operacijah, ki se izvajajo na podlagi standardnih avkcij, se vnaprej določen koledar ne upošteva. Vendar se te običajno izvajajo in poravnavajo samo na dneve, ki so delovni dnevi NCB [26] v vseh državah članicah.

(c) Operacije finega uravnavanja

Pri operacijah finega uravnavanja se vnaprej določen koledar ne upošteva. ECB se lahko odloči, da izvede operacije finega uravnavanja na katerikoli delovni dan Eurosistema. Samo nacionalne centralne banke držav članic, v katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB, sodelujejo v teh operacijah.

5.1.3 Najava avkcije

Standardne avkcije Eurosistema se javno objavijo prek elektronskih medijev. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke o avkciji neposredno obvestijo sodelujoče stranke, ki nimajo dostopa do elektronskih medijev. Javna najava avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

- referenčna številka avkcije,

- datum avkcije,

- tip operacije (povečevanje ali umik likvidnosti in tip instrumenta monetarne politike, ki se bo uporabil),

- rok dospelosti operacije,

- tip avkcije (avkcija s fiksno ali avkcija z variabilno mero),

- metoda dodelitve (avkcija nizozemskega ali ameriškega tipa, kakor je opredeljeno v oddelku 5.1.5 (d),

- predvideni znesek operacije (običajno samo v primeru operacij dolgoročnejšega refinanciranja),

- obrestna mera/cena/swap točke, ki je določena za avkcijo (v primeru avkcij s fiksno mero),

- izklicna obrestna mera/cena/swap točke (če je predvideno),

- datum začetka in datum dospelosti operacije (če je predvideno) ali datum valute in datum dospelosti instrumenta (v primeru izdaje dolžniških certifikatov),

- valute, uporabljene v operaciji, in osnovna valuta (v primeru valutnih zamenjav),

- referenčni promptni devizni tečaj, ki se uporablja za izračun protiponudbe (v primeru valutnih zamenjav),

- zgornja meje protiponudbe (če je predvideno),

- minimalni znesek dodelitve (če je predvideno),

- minimalni odstotek dodelitve (če je predvideno),

- roki za predložitev protiponudb,

- denominacija certifikatov (v primeru izdaje dolžniških certifikatov), in

- ISIN koda izdaje (v primeru izdaje dolžniških certifikatov).

Zaradi izboljšanja preglednosti operacij finega uravnavanja Eurosistem običajno vnaprej javno najavi hitre avkcije. Vendar se v izrednih okoliščinah ECB lahko odloči, da javno ne najavi hitre avkcije vnaprej. Najava hitre avkcije poteka po enakih postopkih kakor za standardne avkcije. Pri hitri avkciji, ne glede na to, ali je javno najavljena ali ne, nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z izbranimi sodelujočimi strankami.

5.1.4 Priprava in posredovanje protiponudb s strani sodelujočih strank

Protiponudbe sodelujočih strank morajo biti pripravljene v skladu z vzorcem, ki ga zagotovijo nacionalne centralne banke za zadevno operacijo. Protiponudbe morajo biti predložene nacionalni centralni banki države članice, v kateri ima institucija poslovalnico (sedež ali podružnico). Protiponudbe vsake institucije lahko predloži izključno ena njena poslovalnica (bodisi sedež bodisi izbrana podružnic) v vsaki državi članici.

Pri avkcijah s fiksno mero sodelujoče stranke v svojih protiponudbah navedejo denarni znesek, v katerem nameravajo skleniti posel z nacionalnimi centralnimi bankami [27].

Pri avkcijah z variabilno mero lahko sodelujoče stranke predložijo do 10 protiponudb z različnimi obrestnimi merami/cenami/swap točkami. V vsaki protiponudbi navedejo denarni znesek, v katerem nameravajo skleniti posel z nacionalnimi centralnimi bankami in obrestno mero [28] [29]. Licitirane obrestne mere morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 odstotne točke. V primeru operacije valutne zamenjave z variabilno swap mero, se swap točke navajajo v skladu s splošnimi tržnimi običaji, protiponudbe pa morajo biti izražene kot mnogokratniki 0,01 swap točke.

Za operacije glavnega refinanciranja znaša najnižji znesek protiponudbe 1000000 EUR. Protiponudbe, ki ta znesek presegajo, morajo biti izražene kot mnogokratniki 100000 EUR. Za fino uravnavanje in strukturnie operacije veljata isti znesek protiponudbe in mnogokratnik. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni licitirani višini obrestne mere/cene/swap točk.

Za operacije dolgoročnejšega refinanciranja določi vsaka nacionalna centralna banka najnižji znesek protiponudbe, ki mora biti med 10000 EUR in 1000000 EUR. Protiponudbe, ki presegajo najnižji določen znesek protiponudbe, morajo biti izražene kot mnogokratniki 10000 EUR. Najnižji znesek protiponudbe se uporablja pri vsaki posamezni višini licitirane obrestne mere.

ECB lahko določi zgornjo mejo protiponudbe z namenom preprečitve nesorazmerno velike protiponudbe. Vsaka tovrstna omejitev zgornje meje protiponudbe se vedno navede v javni najavi avkcije.

Pričakuje se, da imajo sodelujoče stranke vedno na voljo kritje, zadostno višino ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, za denarni znesek, ki jim je bil dodeljen [30]. Pogodbene ali javnopravne ureditve, ki jih uporablja zadevna nacionalna centralna banka, dovoljujejo naložiti kazni, če sodelujoča stranka ni sposobna prenesti zadostnega zneska finančnega premoženja ali denarnih sredstev za poravnavo zneska, ki ji je bil dodeljen na avkciji.

Sodelujoče stranke lahko umaknejo protiponudbe do skrajnjega roka za oddajo protiponudb. Protiponudbe, predložene po skrajnjem roku, določenem v najavi avkcije, so neveljavne. O upoštevanju skrajnjega roka presojajo nacionalne centralne banke. Nacionalne centralne banke zavržejo vse protiponudbe sodelujoče stranke, če skupni znesek protiponudb presega zgornjo mejo protiponudb, ki jo določi ECB. Nacionalne centralne banke tudi zavržejo vsako protiponudbo, ki je pod spodnjim zneskom protiponudbe ali ki je pod (pri operacijah povečevanja likvidnosti) ali nad (pri operacijah umikanja likvidnosti) izklicno obrestno mero/ceno/swap točkami. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke zavržejo protiponudbe, ki niso popolne ali niso v skladu z vzorcem. Če se protiponudba zavrže, obvesti zadevna nacionalna centralna banka sodelujočo stranko o svoji odločitvi pred odločitvijo o dodelitvi.

5.1.5 Postopki za sprejem ponudb

(a) Avkcije s fiksno mero

Pri avkciji s fiksno mero se protiponudbe, ki so jih podale sodelujoče stranke, seštejejo. Če skupni znesek protiponudb presega znesek za dodelitev, se bodo posredovane protiponudbe sprejele sorazmerno glede na razmerje med zneskom za dodelitev in skupnim zneskom ponudb (glej okno 4). Znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, se zaokroži na najbližji euro. Vendar se ECB lahko odloči na avkciji s fiksno mero dodeliti vsakemu ponudniku minimalni znesek/odstotek.

+++++ TIFF +++++

(b) Avkcije z variabilno obrestno mero v eurih

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero v eurih, v katerih Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po padajočem vrstnem redu glede na licitirano obrestno mero. Protiponudbe z najvišjimi obrestnimi merami se sprejmejo prednostno, medtem ko se ponudbe z vedno nižjo obrestno mero sprejmejo, dokler se ne izčrpa celotni znesek za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti obrestni meri (tj. pri mejni obrestni meri) skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek razdeli sorazmerno med protiponudbe glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri (glej okno 5). Znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, se zaokroži na najbližji euro.

+++++ TIFF +++++

Pri avkcijah z variabilno obrestno mero, kjer Eurosistem umika likvidnost (take avkcije se lahko uporabljajo za izdajo dolžniških certifikatov in zbiranje vezanih depozitov), se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu licitiranih obrestnih mer (ali v padajočem vrstnem redu licitiranih cen). Protiponudbe z najnižjimi obrestnimi merami (najvišjimi cenami) se prednostno sprejmejo, protiponudbe z naslednjimi višjimi obrestnimi merami (nižjimi cenami) se sprejmejo, dokler se ne izčrpa celoten znesek, ki ga želi Eurosistem v operaciji umakniti. Če pri najvišji obrestni meri (najnižji ceni) med sprejetimi (tj. pri mejni obrestni meri/ceni), skupni znesek protiponudb po tej obrestni meri presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek sorazmerno razdeli med protiponudbe v skladu z razmerjem med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni obrestni meri/ceni (glej okno 5). Pri izdaji dolžniških certifikatov se znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, zaokroži na najbližji mnogokratnik denominacije dolžniških certifikatov. Pri drugih operacijah umika likvidnosti se znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, zaokroži na najbližji euro.

Pri avkciji z variabilno obrestno mero se lahko ECB odloči, da dodeli vsakemu uspešnemu ponudniku minimalni znesek.

(c) Avkcije valutnih zamenjav z variabilno swap mero

Pri avkciji valutnih zamenjav z variabilno swap mero, s katero Eurosistem povečuje likvidnost, se protiponudbe razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu glede na licitirane swap točke [31]. Najprej se sprejmejo protiponudbe z najnižjimi kotacijami swap točk, potem se sprejmejo protiponudbe z naslednjimi višjimi kotacijami swap točk, dokler se ne izčrpa znesek za dodelitev v osnovni valuti. Če pri najvišji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri kotaciji mejnih swap točk) skupni znesek danih protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek sorazmerno razdeli med protiponudbe glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk (glej okno 6). Znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, se zaokroži na najbližji euro.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Pri avkcijah valutnih zamenjav za umik likvidnosti z variabilno swap mero se protiponudbe razvrstijo v padajočem vrstnem redu licitiranih kotacij swap točk. Ponudbe z najvišjimi kotacijami swap točk se prednostno sprejmejo, naslednje nižje kotacije swap točk se sprejmejo, dokler se ne izčrpa zneska za dodelitev. Če pri najnižji sprejeti kotaciji swap točk (tj. pri mejni kotaciji swap točk), skupni znesek protiponudb po tej kotaciji presega preostali znesek za dodelitev, se preostali znesek sorazmerno razdeli med protiponudbe glede na razmerje med preostalim zneskom za dodelitev in skupnim zneskom protiponudb pri mejni kotaciji swap točk (glej okno 6). Znesek, dodeljen vsaki sodelujoči stranki, se zaokroži na najbližji euro.

(d) Tip avkcije

Za avkcije z variabilno mero lahko Eurosistem uporabi avkcije nizozemskega ali ameriškega tipa. Pri avkciji nizozemskega tipa je dodelitvena obrestna mera/cena/swap točke, ki se uporablja za vse sprejete protiponudbe, enaka mejni obrestni meri/ceni/swap točkam (tj. tisti, pri kateri se izčrpa znesek za dodelitev). Pri avkciji ameriškega tipa je dodelitvena obrestna mera/cena/swap točke enaka obrestni meri/ceni/swap točkam posamezne sprejete protiponudbe.

5.1.6 Objava rezultatov avkcije

Rezultati standardnih in hitrih avkcij se javno objavijo prek elektronskih medijev. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke o rezultatih dodelitve neposredno obvestijo sodelujoče stranke brez dostopa do elektronskih medijev. Sporočilo o rezultatih avkcije običajno vsebuje naslednje podatke:

- referenčna številka avkcije,

- datum avkcije,

- tip operacije,

- rok dospelosti operacije,

- skupni znesek protiponudb s strani sodelujoče strank Eurosistema,

- število ponudnikov,

- valute uporabljene v operaciji (v primeru valutnih zamenjav),

- skupni dodeljeni znesek,

- odstotek dodelitve (v primeru avkcij s fiksno mero),

- promptni devizni tečaj (v primeru valutnih zamenjav),

- mejna obrestna mera/cena/swap točke in odstotek dodelitve pri mejni obrestni meri/ceni/swap točkah (v primeru avkcije z variabilno mero),

- najnižja licitirana mera/cena/swap točke, najvišja licitirana obrestna mera/cena/swap točke in povprečna ponderirana obrestna mera/cena/swap točke dodelitve (v primeru avkcij ameriškega tipa),

- datum začetka in datum dospelosti operacije (če je primerno) ali datum valute in datum dospelosti instrumenta (v primeru izdaje dolžniških certifikatov),

- minimalni znesek dodelitve (če je predviden),

- minimalni odstotek dodelitve (če je predviden),

- denominacija certifikatov (v primeru izdaje dolžniških certifikatov), in

- ISIN koda izdaje (v primeru izdaje dolžniških certifikatov).

Nacionalne centralne banke bodo neposredno obvestile uspešne ponudnike o rezultatih dodelitve.

5.2 Postopki za dvostranske operacije

(a) Splošni opis

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo operacije na podlagi dvostranskih postopkov [32]. Ti postopki se lahko uporabljajo za operacije finega uravnavanja na odprtem trgu in strukturne dokončne operacije. V širšem pomenu so opredeljeni kot katerikoli postopki, v katerih Eurosistem opravlja transakcije z eno sodelujočo stranko ali več brez avkcij. V tem smislu lahko razlikujemo med dvema različnima vrstama dvostranskih postopkov: operacije, v katerih Eurosistem neposredno stopi v stik s sodelujočimi strankami, in operacije, ki se izvajajo prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov.

(b) Neposredni stik s sodelujočimi strankami

V tem postopku nacionalne centralne banke neposredno stopijo v stik z eno domačo sodelujočo stranko ali več, ki je izbrana v skladu z merili iz oddelka 2.2. V skladu z natančnimi navodili ECB nacionalne centralne banke odločajo, ali bodo sklenile posel s sodelujočo stranko. Transakcije se poravnajo prek nacionalnih centralnih bank.

Če bi Svet ECB odločil, da lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije izvaja tudi sama ECB (ali ena nacionalna centralna banka ali več, ki bi delovala kot operativna enota ECB), bi postopke za tovrstne operacije ustrezno prilagodili. V tem primeru bi ECB (ali nacionalna(-e) centralna(-e) banka(-e) v vlogi operativne enote ECB) neposredno stopila v stik z eno sodelujočo stranko ali več v euroobmočju, izbrano v skladu z merili iz oddelka 2.2. ECB (ali nacionalna(-e) centralna(-e) banka(-e), v vlogi operativne enote ECB) bi odločila, ali bo sklenila posel s sodelujočo stranko. Transakcije bi vseeno poravnali decentralizirano prek nacionalnih centralnih bank.

Dvostranske operacije prek neposrednega stika s sodelujočimi strankami se lahko uporabijo za povratne transakcije, dokončne transakcije, valutne zamenjave in zbiranje vezanih depozitov.

(c) Operacije, izvedene prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov

Nacionalne centralne banke lahko izvajajo dokončne transakcije prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov. Za te operacije krog sodelujočih strank ni vnaprej omejen, postopki so prilagojeni tržnim običajem, veljavnim za dolžniške instrumente, za katere se sklepajo posli. Svet ECB bo odločal, ali lahko v izrednih okoliščinah ECB sama (ali ena nacionalna centralna banka ali več v vlogi operativne enote ECB) izvaja dokončne operacije finega uravnavanja prek borz vrednostnih papirjev in tržnih posrednikov.

(d) Najava dvostranskih operacij

Dvostranske operacije se običajno vnaprej javno ne najavljajo. Poleg tega se ECB lahko odloči, da javno ne objavi rezultatov dvostranskih operacij.

(e) Delovni dnevi

ECB se lahko odloči, da bo izvedla dvostranske operacije finega uravnavanja na katerikoli delovni dan Eurosistema. Samo nacionalne centralne banke držav članic, v katerih so trgovalni dan, dan poravnave in dan izplačila delovni dnevi NCB, sodelujejo v takih operacijah.

Dokončne dvostranske operacije za strukturne namene se običajno izvajajo in poravnajo samo na dneve, ki so delovni dnevi NCB v vseh državah članicah.

5.3 Postopki poravnave

5.3.1 Splošni opis

Denarne transakcije povezane z uporabo odprtih ponudb Eurosistema ali sodelovanjem v operacijah odprtega trga se poravnajo prek računov sodelujočih strank pri nacionalnih centralnih bankah (ali prek poravnalnih računov bank udeleženk sistema TARGET). Denarne transakcije so poravnane šele po (ali v trenutku) dokončnega prenosa finančnega premoženja za zavarovanje terjatev operacije. To pomeni, da je treba finančno premoženje za zavarovanje terjatev bodisi v naprej deponirati na skrbniškem računu pri nacionalni centralni banki bodisi poravnati na podlagi sistema dostave proti plačilu pri zadevni nacionalni centralni banki. Prenos finančnega premoženja za zavarovanje terjatev se izvrši prek računov za poravnavo vrednostnih papirjev sodelujočih strank pri SSS, ob izpolnjevanju minimalnih standardov ECB [33]. Sodelujoče stranke brez skrbniških računov pri nacionalni centralni banki ali brez poravnalnih računov za vrednostne papirje pri SSS, ki izpolnjujejo minimalne standarde ECB, lahko poravnajo transakcije s finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev prek poravnalnega računa za vrednostne papirje ali skrbniškega računa korespondenčne kreditne institucije.

Ostale določbe v zvezi s postopki poravnave so opredeljene v pogodbenih ureditvah, ki jih uporabljajo nacionalne centralne banke (ali ECB) za posamezne instrumente monetarne politike. Postopki poravnave se lahko rahlo razlikujejo med nacionalnimi centralnimi bankami zaradi razlik v nacionalnem pravu in med operativnimi praksami.

5.3.2 Poravnava operacij odprtega trga

Operacije odprtega trga na podlagi standardnih avkcij (tj. operacije glavnega refinanciranja, operacije dolgoročnejšega refinanciranja in strukturne operacije) se običajno poravnajo na prvi dan po trgovalnem dnevu, ko so odprti vsi zadevni nacionalni sistemi BPRČ in vsi zadevni SSS. Eurosistem si načeloma prizadeva opraviti poravnavo transakcij, vezanih na operacije odprtega trga, istočasno v vseh državah članicah, z vsemi sodelujočimi strankami, ki so zagotovile zadostno finančno premoženje za zavarovanje terjatev. Vendar se lahko zaradi operativnih omejitev in tehničnih značilnosti sistemov SSS časovna razporeditev znotraj dneva poravnave operacij odprtega trga znotraj euroobmočja razlikuje. Čas poravnave operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranje običajno sovpada s časom vračila prejšnje operacije ustrezne dospelosti.

Eurosistem si prizadeva poravnati operacije odprtega trga na podlagi hitrih avkcij in dvostranskih postopkov na trgovalni dan. Vendar lahko Eurosistem zaradi operativnih razlogov občasno določi druge datume za poravnavo teh operacij, zlasti za dokončne transakcije (za fino uravnavanje kot tudi za strukturne namene) in valutne zamenjave (glej Tabelo 3).

TABELA 3

Običajni datumi poravnav za operacije odprtega trga Eurosistema [34]

Instrument monetarne politike | Datum poravnave pri standardnih avkcijah | Datum poravnave pri avkcijah ali dvostranskih postopkih |

Povratne transakcije | T+1 | T |

Dokončne transakcije | — | V skladu s tržnimi običaji na trgu finančnega premoženja uporabljenega za zavarovanje terjatev |

Izdaja dolžniških certifikatov | T+1 | — |

Valutne zamenjave | — | T, T+1 ali T+2 |

Zbiranje vezanih depozitov | — | T |

5.3.3 Postopki ob koncu dneva

Postopki ob koncu dneva so opredeljeni v dokumentaciji, povezani z nacionalnimi sistemi BPRČ in sistemom TARGET. Praviloma je čas zapiranja sistema TARGET ob 18.00 uri po času ECB (srednjeevropski čas). Po času zapiranja poslovanja se nadaljnji plačilni nalogi za obdelavo v nacionalnih sistemih BPRČ ne sprejemajo, čeprav se preostali plačilni nalogi, sprejeti pred časom zapiranja, še obdelajo. Sodelujoče stranke morajo zahtevek za dostop do mejnega posojanja ali mejnega deponiranja likvidnosti čez noč predložiti zadevni nacionalni centralni banki najpozneje 30 minut po dejanskem zaprtju sistema TARGET [36].

Negativna stanja na poravnalnih računih primernih sodelujočih strank (v nacionalnih sistemih BPRČ), ki so ostala po koncu kontrolnih postopkov ob koncu dneva, se avtomatsko štejejo kot zahtevek za dostop do mejnega posojanja (glej oddelek 4.1).

POGLAVJE 6

6. USTREZNO FINANČNO PREMOŽENJE ZA ZAVAROVANJE TERJATEV

6.1 Splošni opis

Člen 18.1 Statuta ESCB dovoljuje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da na finančnih trgih sklepajo posle v obliki dokončnega nakupa in prodaje finančnega premoženja ali v obliki pogodb o povratnem nakupu, in zahteva, da so vsi kreditni posli Eurosistema sklenjeni na podlagi ustreznega zavarovanja. Posledično vse posojilne operacije Eurosistema temeljijo na premoženju za zavarovanje terjatev, ki ga zagotovijo sodelujoče stranke v obliki prenosa lastništva nad finančnim premoženjem (v primeru dokončnih transakcij ali pogodb o povratnem nakupu) ali v obliki zastave, dane na ustrezno finančno premoženje (v primeru zavarovanih posojil) [37].

S cilji zaščite Eurosistema pred tveganjem izgub iz naslova operacij monetarne politike, zagotavljanja enake obravnave sodelujočih strank in krepitve operativne učinkovitosti, mora finančno premoženje za zavarovanje terjatev izpolnjevati določena merila, zato da je ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema.

Enotna uporaba meril ustreznosti na celotnem euroobmočju prispeva k enaki obravnavi in operativni učinkovitosti. Istočasno je potrebno upoštevati obstoječe razlike v finančnih strukturah v državah članicah. Predvsem zaradi notranjih potreb Eurosistema razlikujemo med dvema kategorijama finančnega premoženja, ustreznega za operacije monetarne politike Eurosistema. Ti dve kategoriji sta poimenovani "lista 1" in "lista 2":

- na listo 1 se uvrščajo tržni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo enotna merila ustreznosti, ki veljajo za celotno euroobmočje, in ki jih določi ECB, in

- na listo 2 se uvršča dodatno finančno premoženje, tržno in netržno, ki je posebnega pomena za nacionalne finančne trge ter bančne sisteme, in za katerega merila ustreznosti določajo nacionalne centralne banke glede na minimalna merila ustreznosti, ki jih določi ECB. Posamezna merila ustreznosti za listo 2, ki jih uporabljajo zadevne nacionalne centralne banke, odobri ECB.

Med dvema listama ni razlik glede kakovosti finančnega premoženja in njihove ustreznosti za različne vrste operacije monetarne politike Eurosistema (razen dejstva, da se finančno premoženje z liste 2 v Eurosistemu običajno ne uporablja za dokončne transakcije). Finančno premoženje, ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema, se lahko uporabi tudi kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev za posojilo čez dan [38].

Pri finančnem premoženju z liste 1 in liste 2 se uporabljajo ukrepi za nadzor tveganj iz oddelka 6.4.

Sodelujoče stranke Eurosistema lahko uporabljajo ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev prek meje, tj. dobijo lahko denarna sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri so ustanovljene, tako da koristijo finančno premoženje, ki je locirano v drugi državi članici (glej oddelek 6.6).

6.2 Finančno premoženje z liste 1

ECB oblikuje in vodi seznam finančnega premoženja z liste 1. Ta seznam je dostopen javnosti [39].

Dolžniški certifikati, izdani s strani ECB, so del liste 1. Dolžniški certifikati, izdani s strani nacionalnih centralnih bank pred uvedbo eura v teh državah članicah, se tudi uvrščajo na listo 1.

Za drugo finančno premoženje z liste 1 veljajo naslednja merila ustreznosti (glej tudi Tabelo 4):

- biti morajo dolžniški instrumenti, ki imajo: (a) vnaprej določen znesek glavnice; in (b) kupon, ki ne more imeti negativnega denarnega donosa. Kupon mora biti bodisi kupon s fiksno obrestno mero bodisi kupon z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero, brezkuponski instrumenti so prav tako ustrezni. Kupon je lahko vezan na spremembo ocene bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so ustrezne obveznice indeksirane z inflacijo. Naštete značilnosti mora instrument ohraniti do poravnave obveznosti [40],

- izpolnjevati morajo visoke kreditne standarde. Pri ocenjevanju kreditnega standarda dolžniških instrumentov ECB med drugim upošteva razpoložljive bonitetne ocene, ki so jih izdelale tržne agencije, garancije [41], ki so jih izdali finančno trdni garanti [42], pa tudi določena institucionalna merila, ki bi zagotovila posebej visoko zaščito imetnikom instrumentov [43],

- biti morajo prenosljivi v nematerializirani obliki,

- biti morajo deponirani/registrirani (izdani) v EGP pri centralni banki ali pri centralnem registru vrednostnih papirjev (CRVP), ki izpolnjuje minimalne zahteve ECB. Hraniti (poravnati) se morajo v euroobmočju prek računa pri Eurosistemu ali sistemu SSS, ki izpolnjuje standarde, ki jih je postavila ECB (tako da se za nastanek in vnovčitev uporablja pravo države euroobmočja). Če CRVP, v katerem je finančno premoženje izdano, in SSS, v katerem se hrani nista ista, potem morata biti ti dve instituciji povezani s povezavo, ki jo odobri ECB [44],

- biti morajo denominirani v eurih [45],

- biti morajo izdani (ali garantirani) s strani osebe, ustanovljene v EGP [46],

- biti morajo uvrščeni ali kotirati na organiziranem trgu, kakor je opredeljen v Direktivi o investicijskih skladih [47], ali pa morajo biti uvrščeni, kotirati ali se z njimi trguje na določenih neorganiziranih trgih, opredeljenih s strani ECB [48]. Poleg tega lahko ECB upošteva likvidnost trga, ko odloča o ustreznosti posameznih dolžniških instrumentov.

[50] [51].

Kljub temu, da so uvrščeni na listo 1, se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev ne sprejemajo naslednjih instrumentov:

- dolžniški instrumenti, ki dospejo v plačilo pred datumom dospelosti operacije monetarne politike, za katero se uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev [52], in

- dolžniški instrumenti z donosi (npr. plačilo kupona), ki dospejo v plačilo v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katere se ti instrumenti uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

Vse finančno premoženje z liste 1 se lahko uporabi v poslih prek meje, kar pomeni, da sodelujoča stranka lahko prejme kredit od nacionalne centralne banke države članice, v kateri je sodelujoča stranka ustanovljena, z uporabo instrumentov z liste 1, ki so locirani v drugi državi članici (glej oddelek 6.6).

Finančno premoženje z liste 1 je ustrezno za vse operacije monetarne politike, ki temeljijo na finančnem premoženju za zavarovanje terjatev, tj. povratne in dokončne transakcije odprtega trga in odprto ponudbo mejnega posojanja.

6.3 Finančno premoženje z liste 2 [53]

Poleg dolžniških instrumentov, ki izpolnjujejo merila ustreznosti za listo 1, lahko nacionalne centralne banke obravnavajo kot ustrezno drugo finančno premoženje, tj. finančno premoženje z liste 2, ki je posebnega pomena za njihove nacionalne finančne trge in bančne sisteme. Merila ustreznosti za finančno premoženje z liste 2 oblikujejo nacionalne centralne banke v skladu s spodaj navedenimi minimalnimi merili ustreznosti. Nacionalna merila ustreznosti za finančno premoženje z liste 2 odobri ECB. Nacionalne centralne banke oblikujejo in vodijo nacionalne liste ustreznega finančnega premoženja z liste 2. Ti seznami so dostopni javnosti [54].

Finančno premoženje z liste 2 mora izpolnjevati naslednja minimalna merila (glej tudi Tabelo 4):

- lahko so dolžniški instrumenti (tržni ali netržni), ki imajo: (a) vnaprej določen znesek glavnice; in (b) kupon, ki ne more imeti negativnega denarnega donosa. Kupon mora biti bodisi kupon s fiksno obrestno mero bodisi kupon z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero, brezkuponski instrumenti so prav tako ustrezni. Kupon je lahko vezan na spremembo ocene bonitete samega izdajatelja. Poleg tega so ustrezne obveznice indeksirane z inflacijo. Naštete značilnosti mora instrument ohraniti do poravnave obveznosti. Lahko so tudi lastniški vrednostni papirji (s katerimi se trguje na organiziranem trgu, kakor je opredeljen v Direktivi o investicijskih skladih [55]. Lastniški vrednostni papirji, izdani s strani kreditnih institucij, in dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma v skladu z merili navedenimi v členu 22(4) Direktive o UCITS, običajno niso ustrezni za uvrstitev na listo 2. Vendar lahko ECB pooblasti nacionalne centralne banke, da uvrstijo tako finančno premoženje na svoje liste 2 ob upoštevanju določenih pogojev in omejitev.

TABELA 4

Ustrezno finančno premoženje za operacije monetarne politike Eurosistema

Merila | Lista 1 | Lista 2 |

Tip finančnega premoženja | Dolžniški certifikati ECBOstali tržni dolžniški instrumenti | Tržni dolžniški instrumenti 1Netržni dolžniški instrumentiLastniški vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev |

Postopki poravnave | Instrumenti morajo biti deponirani na enem mestu v dematerializirani obliki pri nacionalnih centralnih bankah ali v SSS, ki izpolnjujejo minimalne zahteve ECB | Finančno premoženje mora biti enostavno dostopno nacionalni centralni banki, ki ga je uvrstila na svojo listo 2 |

Tip izdajatelja | Centralne bankeJavni sektorZasebni sektorMednarodne in nadnacionalne institucije | Javni sektorZasebni sektor |

Kreditni standard | ECB mora finančno premoženje šteti kot premoženje visokega kreditnega standarda (kar lahko vključuje garancijo garanta iz EGP, ki ga ECB šteje kot finančno trdnega) | Nacionalna centralna banka mora finančno premoženje, ki ga je uvrstila na svojo listo 2 (kar lahko vključuje garancijo garanta iz euroobmočja, ki ga nacionalna centralna banka, ki ga je uvrstila na svojo listo 2, šteje kot finančno trdnega), šteti kot premoženje visokega kreditnega standarda |

Kraj ustanovitve izdajatelja (ali garanta) | EGP | Euroobmočje |

Lokacija finančnega premoženja | Kraj izdaje: EGPKraj poravnave: euroobmočje | Euroobmočje |

Valuta | Euro | Euro |

Informativno:Uporaba prek meje | Da | Da |

- biti morajo dolžniške obveznosti do ali lastniški vrednostni papirji (ali biti garantirani s strani) [63] oseb, ki so ocenjene kot finančno trdne s strani nacionalne centralne banke, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2,

- biti mora enostavno dostopno nacionalni centralni banki, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2,

- mora se nahajati v euroobmočju (tako da se za nastanek in vnovčitev uporablja pravo države članice euroobmočja.),

- biti mora denominirano v eurih [64],

- izdani (ali garantirani) morajo biti s strani oseb, ustanovljenih v euroobmočju.

[66] [67].

Kljub njihovi uvrstitvi na liste 2 se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da ne sprejmejo naslednjega finančnega premoženja kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev:

- dolžniški instrumenti, ki dospejo v plačilo pred datumom dospelosti operacije monetarne politike, za katere se uporabljajo kot finančnega premoženja za zavarovanje terjatev [68],

- dolžniški instrumenti z donosom (npr. plačilo kupona), ki se zgodi v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katere se uporablja kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ali

- lastniški vrednostni papirji s kakršnim koli plačilom katere koli vrste ali s katero koli drugo njim pripojeno pravico, ki lahko vpliva na njihovo primernost kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev za obdobje do datuma dospelosti operacije monetarne politike, za katero se uporabljajo kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev.

Finančno premoženje z liste 2, ustrezno za operacije monetarne politike Eurosistema, se lahko uporablja prek meje, kar pomeni, da sodelujoča stranka lahko prejme denarna sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri je sodelujoča stranka ustanovljena z uporabo finančnega premoženja, ki je locirano v drugi državi članici (glej oddelek 6.6).

Finančno premoženje z liste 2 je ustrezno za povratne transakcije odprtega trga in odprto ponudbo mejnega posojanja. Običajno se ne uporablja pri dokončnih transakcijah Eurosistema.

6.4 Ukrepi za obvladovanje tveganj

Ukrepi za obvladovanje tveganj se uporabljajo pri finančnem premoženju za zavarovanje operacij monetarne politike Eurosistema, zato da se zagotovi zaščita Eurosistema pred tveganjem finančne izgube, v primeru vnovčitve finančnega premoženja zaradi neizpolnitve obveznosti sodelujoče stranke. Ukrepi za obvladovanje tveganj, ki jih ima Eurosistem na razpolago, so opisani v oknu 7.

+++++ TIFF +++++

6.4.1 Začetna kritja

Eurosistem uporablja začetna kritja, ki ustrezajo določenem odstotku zneska posojene likvidnosti in se prištejejo k zahtevani vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Glede na čas izpostavljenosti Eurosistema sta v uporabi dve različni začetni kritji:

- kritje v višini 1 % za transakcije čez dan ter čez noč, in

- kritje v višini 2 % za transakcije z originalnim rokom dospelosti, daljšim od enega delovnega dne.

Na operacije za umik likvidnosti ni začetnih kritij.

6.4.2 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1

Poleg začetnega kritja Eurosistem uporablja posebne ukrepe za obvladovanje tveganj v skladu s tipom finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ki ga ponudi sodelujoča stranka. ECB določi ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1, ob upoštevanju razlik v pravnih sistemih držav članic. Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1 so splošno usklajeni za celotno euroobmočje [69]. Okvir ukrepov za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 1 vključuje naslednje glavne sestavine:

- za posamezne dolžniške instrumente se uporabljajo posebni "odbitki pri vrednotenju". Odbitki pri vrednotenju se uporabljajo tako, da se odšteje določen odstotek od tržne vrednosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Višina odbitka pri vrednotenju je odvisna od preostale dospelosti in značilnosti kupona dolžniških instrumentov, kakor je opisano v oknu 8,

+++++ TIFF +++++

- za operacije za umik likvidnosti se odbitki pri vrednotenju ne uporabljajo,

- odvisno od jurisdikcije in nacionalnih operativnih sistemov, nacionalne centralne banke dovoljujejo uporabo košarice finančnega premoženja za zavarovanje terjatev in/ali zahtevajo označevanje finančnega premoženja, ki se uporablja v vsaki posamezni transakciji. V sistemu košarice finančnega premoženja sodelujoča stranka zbere zadostno finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki je na voljo centralni banki za kritje odobrenih posojil, kar pomeni, da posamezno finančno premoženje ni povezano s točno določenimi kreditnimi operacijami. Nasprotno je v sistemu uporabe označevanja finančnega premoženja vsaka kreditna operacija povezana z določenim finančnim premoženjem,

- finančno premoženje se dnevno vrednoti. Nacionalne centralne banke dnevno izračunavajo zahtevano vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ob upoštevanju sprememb v nezapadlem znesku odobrenih posojil, načel vrednotenja iz oddelka 6.5 in zahtevanih začetnih kritij ter odbitkov pri vrednotenju,

- če po vrednotenju finančno premoženje za zavarovanje terjatev ne ustreza zahtevani višini izračunani na ta dan, se izvedejo simetrični pozivi h kritju. Da se zagotovijo manj pogosti pozivi h kritju, nacionalne centralne banke lahko uporabljajo prag poziva. Če se uporablja, prag poziva znaša 1 % zneska posojene likvidnosti. V odvisnosti od jurisdikcije lahko nacionalne centralne banke zahtevajo poziv h kritju bodisi v obliki zagotovitve dodatnega finančnega premoženja bodisi v obliki denarnega plačila. To pomeni, da če tržna vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev pade pod spodnji prag poziva, so sodelujoče stranke dolžne zagotoviti dodatno finančno premoženje (ali denarna sredstva). Podobno, če bi tržna vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev po popravku vrednosti presegla zgornji prag poziva, bi nacionalna centralna banka sodelujoči stranki vrnila presežno finančno premoženje (ali denarna sredstva) (glej okno 9),

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

- v sistemih košarice finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, po opredelitvi, lahko sodelujoče stranke dnevno zamenjajo finančno premoženje za zavarovanje terjatev,

- v sistemih s z označevanjem finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, lahko nacionalne centralne banke dovolijo zamenjavo finančnega premoženja za zavarovanje terjatev,

- ECB se lahko kadarkoli odloči umakniti posamezni dolžniški instrumenti s seznama ustreznih instrumentov z liste 1 [70].

6.4.3 Ukrepi za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2

Ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganj za finančno premoženje z liste 2 pripravi nacionalna centralna banka, ki je uvrstila to finančno premoženje na svojo listo 2. Ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke, mora odobriti ECB. Eurosistem ima cilj, da zagotovi enake pogoje za finančno premoženje z liste 2 za celotno euroobmočje, ko pripravlja ustrezne ukrepe obvladovanje tveganja. Znotraj tega okvira odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za finančno premoženje z liste 2, odražajo posebna tveganja, povezana s tem finančnim premoženjem, in so najmanj tako strogi kakor odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za finančno premoženje z liste 1. Finančno premoženje z liste 2 razvrstimo v štiri različne skupine odbitkov, ki odražajo razlike v njihovih značilnostih in njihovi likvidnosti (glej okno 10). Ukrepi za obvladovanje tveganj temeljijo na volatilnosti obrestnih mer, ravni obrestnih mer, predpostavljenem času, potrebnem za vnovčitev, in roku dospelosti finančnega premoženja.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Nacionalne centralne banke predlagajo vključitev finančnega premoženja z liste 2 v eno od naslednjih likvidnostnih skupin; vključitev odobri ECB.

1. Lastniški instrumenti

2. Tržni dolžniški instrumenti z omejeno likvidnostjo

Večina finančnega premoženja z liste 2 sodi v to kategorijo. Čeprav bi lahko obstajale nekatere razlike v stopnji likvidnosti, si je finančno premoženje v tej skupini med seboj podobno na splošno v tem, da ima majhen sekundarni trg, cene se ne kotirajo vsak dan in posli normalne velikosti lahko vplivajo na ceno.

3. Dolžniški instrumenti z omejeno likvidnostjo in posebnimi značilnostmi

To je finančno premoženje, ki, čeprav ima nekatere značilnosti tržnosti, zahteva dodaten čas za vnovčitev na trgu. Tu gre za finančno premoženje, ki je splošno gledano netržno, vendar ima posebne značilnosti, ki uvajajo določeno tržnost, vključno s tržnimi avkcijskimi postopki (če obstaja potreba po likvidaciji finančnega premoženja) in vrednotenjem po tržni ceni.

4. Netržni dolžniški instrumenti

Ti instrumenti so v praksi netržni in imajo zaradi tega majhno likvidnost ali nobene.

Za finančno premoženje z liste 2 z variabilno obrestno mero, pri katerem se sprememba obrestne mere opravi na nedvoumen in jasen način v skladu s tržnimi standardi in pod pogojem, da to odobri ECB, je zadevna dospelost enaka roku med dvema spremembama obrestne mere in to ne glede na likvidnostno skupino, v katero je finančno premoženje vključeno.

Nacionalne centralne banke uporabljajo enak prag poziva (če je predviden) tako za izvajanje poziva h kritju za finančno premoženje z liste 2 kakor za finančno premoženje z liste 1. Poleg tega lahko nacionalne centralne banke postavijo omejitve pri sprejemanju finančnega premoženja z liste 2, lahko zahtevajo dodatne garancije in lahko se odločijo v katerem koli trenutku izključiti posamezno finančno premoženje iz njihove liste 2.

6.5 Načela vrednotenja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev

Ko se določa vrednost finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ki se uporablja za povratne transakcije, Eurosistem uporablja naslednja načela:

- za vsako tržno finančno premoženje, ustrezno za listo 1 ali listo 2, Eurosistem določi en referenčni vir za določitev cene. To tudi pomeni, da se za finančno premoženje, ki je uvrščeno, kotira ali se z njim trguje na več kakor enem trgu, samo en od teh trgov uporabi kot vir za določitev cene za zadevno finančno premoženje,

- za vsak referenčni trg Eurosistem določi najbolj reprezentativno ceno, ki se bo uporabljala za izračun tržne vrednosti. Če se kotira več kakor ena cena, se uporabi najnižja od teh cen,

- tržna vrednost finančnega premoženja se izračuna na podlagi najbolj reprezentativne cene na delovni dan pred datumom vrednotenja,

- če ni reprezentativne cene za določeno finančno premoženje na delovni dan pred datumom vrednotenja, se uporabi zadnja cena trgovanja. Če cena trgovanja ni na voljo, bo nacionalna centralna banka določila ceno, ob upoštevanju zadnje cene za finančno premoženje na referenčnem trgu,

- tržna vrednost dolžniškega instrumenta se izračuna vključno z natečenimi obrestmi,

- odvisno od razlike v nacionalnih pravnih sistemih in operativnih postopkih, se lahko obravnavanje donosov (npr. plačila kupona), povezanih s finančnim premoženjem, prejetimi v času življenjske dobe povratne transakcije, med nacionalnimi centralnimi bankami razlikuje. Če se donose finančnega premoženja prenese na sodelujočo stranko, nacionalne centralne banke pred prenosom donosa zagotovijo, da bodo zadevne operacije še naprej popolnoma krite z zadostnim zneskom finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Nacionalne centralne banke imajo cilj zagotoviti, da je gospodarski učinek obravnave donosov enak situaciji, v kateri se donos prenese na sodelujočo stranko na dan plačila [71],

- za netržno finančno premoženje z liste 2, nacionalna centralna banka, ki je vključila finančno premoženje na svojo listo 2, določi ločena načela za vrednotenja.

6.6 Uporaba ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje

Sodelujoče stranke Eurosistema lahko uporabijo ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev prek meje, t. j. lahko dobijo denarna sredstva od nacionalne centralne banke države članice, v kateri so ustanovljene, z uporabo finančnega premoženja, ki se nahaja v drugi državi članici. Finančno premoženje za zavarovanje terjatev se lahko uporabi prek meje za poravnavo vseh tipov operacij, v katerih Eurosistem povečuje likvidnost. Mehanizem, razvit s strani nacionalnih centralnih bank (in ECB) zagotovi, da se vse ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev lahko uporabi prek meje. Ta mehanizem je korespondenčni centralnobančni model (CCBM), v katerem nacionalne centralne banke delujejo kot skrbniki ("korespondenti") druga za drugo (in za ECB) v zvezi s finančnim premoženjem, ki so ga sprejele v svoj lokalni register ali poravnalni sistem. Ta model se lahko uporablja za vse finančno premoženje, ustrezno za zavarovanje terjatev. Posebne rešitve se lahko uporabljajo za netržno finančno premoženje ali finančno premoženje z liste 2 z omejeno likvidnostjo in posebnimi značilnostmi, ki ga ni mogoče prenesti prek sistema SSS [72]. Model CCBM se lahko uporabi za zavarovanje terjatev vseh vrst kreditnih poslov Eurosistema [73]. Poleg modela CCBM se za prenos vrednostnih papirjev prek meje [74] lahko uporabljajo ustrezne povezave med sistemi SSS.

6.6.1 Korespondenčni centralnobančni model

Korespondenčni centralnobančni model je prikazan v sliki 3.

+++++ TIFF +++++

SLIKA 3Korespondenčni centralnobančni model

Vse nacionalne centralne banke imajo odprte račune vrednostnih papirjev druga pri drugi za namen uporabe ustreznega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev prek meje. Natančen postopek za CCBM je odvisen od tega, ali je ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev označeno za vsako posamezno transakcijo ali če se uporablja košarica finančnega premoženja za zavarovanje terjatev [75]:

- v sistemu, ki uporablja označevanje finančnega premoženja, takoj ko se sprejme njena protiponudba za kredit s strani nacionalne centralne banke države članice, v kateri je sodelujoča stranka ustanovljena (tj. "matična centralna banka"), sodelujoča stranka izda nalog (po potrebi prek svojega lastnega skrbnika) sistemu SSS v državi, v kateri se nahajajo vrednostni papirji, da jih prenese na centralno banko te države za račun matične centralne banke. Ko je matična centralna banka obveščena s strani korespondenčne centralne banke, da je slednja prejela zavarovanje terjatev, matična CB nakaže denarna sredstva sodelujoči stranki. Centralne banke ne nakažejo denarnih sredstev, dokler niso prepričane o tem, da je korespondenčna centralna banka prejela vrednostne papirje sodelujoče stranke. Ko je to potrebno zaradi izpolnitve roka za poravnavo, lahko sodelujoče stranke vnaprej deponirajo finančno premoženje pri korespondenčnih centralnih bankah za račun njihove matične centralne banke z uporabo postopkov CCBM,

- v sistemu, ki uporablja košarico finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, lahko sodelujoča stranka v vsakem trenutku zagotovi korespondenčni centralni banki vrednostne papirje za račun matične centralne banke. Ko je matična centralna banka obveščena s strani korespondenčne centralne banke, da je slednja prejela vrednostne papirje, bo matična CB dodala te vrednostne papirje v košarico finančnega premoženja sodelujoče stranke.

CCBM je sodelujočim strankam na voljo od 9.00 do 16.00 ure po času ECB (srednjeevropski čas) na vsak delovni dan Eurosistema. Sodelujoča stranka, ki želi uporabiti CCBM, mora to sporočiti nacionalni centralni banki, od katere želi dobiti posojilo, tj. svoji matični centralni banki, pred 16.00 uro po času ECB (srednjeevropski čas). Poleg tega mora sodelujoča stranka zagotoviti, da se zavarovanje terjatev za zavarovanje operacij monetarne politike dostavi na račun korespondenčne centralne banke najpozneje do 16.45 ure po času ECB (srednjeevropski čas). Navodila ali dostave, ki ne spoštujejo roka, se bodo upoštevale samo za kredit, odobren na naslednji delovni dan. Ko sodelujoče stranke predvidijo potrebo po uporabi CCBM proti koncu tega dne, morajo po možnosti izročiti finančno premoženje vnaprej (tj. vnaprej deponirati finančno premoženje). V izrednih okoliščinah ali ko se to zahteva za namene monetarne politike, se lahko ECB odloči podaljšati čas za zapiranje CCBM do časa zaprtja sistema TARGET.

6.6.2 Povezave prek meje

Poleg modela CCBM se lahko za prenos vrednostnih papirjev prek meje uporabljajo ustrezne povezave med sistemi SSS v EU.

+++++ TIFF +++++

SLIKA 4Povezave med sistemi poravnave vrednostnih papirjev

Povezava med dvema SSS dovoljuje udeleženki enega SSS imeti vrednostne papirje, izdane v drugem SSS ne da bi bila udeleženka navedenega drugega SSS. Preden se te povezave lahko uporabijo za prenos zavarovanja za posojilne operacije Eurosistema, se morajo oceniti in odobriti v skladu s standardi za uporabo SSS v EU [76] [77].

S stališča Eurosistema, CCBM in povezave prek meje med SSS v EU izpolnjujejo enako vlogo, to je sodelujočim strankam dovoljevati, da uporabijo zavarovanje prek meje. Oba sodelujočim strankam omogočata, da uporabijo zavarovanje za pridobitev posojila od njihove matične centralne banke, četudi je bilo to zavarovanje izdano v SSS druge države. CCBM in povezave prek meje delujejo na različna načina. V CCBM je razmerje prek meje razmerje med nacionalnimi centralnimi bankami. Druga za drugo delujejo kot skrbniki.

Z uporabo povezav je razmerje prek meje razmerje med SSS. Ti eden pri drugem odprejo račune tipa "omnibus". Finančno premoženje, deponirano pri korespondenčni centralni banki, se lahko uporablja samo za zavarovanje terjatev posojilnih operacij Eurosistema. Finančno premoženje, ki se drži prek povezave, se lahko uporablja za posojilne posle Eurosistema, pa tudi za katerikoli drugi namen, izbran s strani sodelujoče stranke. Z uporabo povezav prek meje imajo sodelujoče stranke finančno premoženje na svojih lastnih računih pri njihovem matičnem SSS in nimajo potrebe po skrbniku.

POGLAVJE 7

7. OBVEZNE REZERVE [78]

7.1 Splošni opis

ECB od kreditnih institucij zahteva, da vzdržujejo obvezne rezerve na računih pri nacionalnih centralnih bankah v sklopu sistema obveznih rezerv Eurosistema. Pravni okvir za ta sistem je opredeljen v členu 19 Statuta ESCB, Uredbi Sveta (ES) o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke in Uredbi ECB o obveznih rezervah. Uporaba Uredbe ECB o obveznih rezervah zagotavlja, da so pogoji sistema obveznih rezerv Eurosistema enotni v celotnem euroobmočju.

Znesek izračunanih obveznih rezerv, ki ga mora vsaka institucija vzdrževati, se določi glede na njeno osnovo za rezerve. Sistem obveznih rezerv Eurosistema sodelujočim strankam, za katere velja sistem obveznih rezerv Eurosistema (v nadaljevanju obvezniki obveznih rezerv), omogoča uporabo metode povprečenja, kar pomeni, da se obvezne rezerve izpolnjujejo na podlagi povprečnih stanj ob koncu koledarskega dneva, na računih rezerv sodelujočim strank v času enomesečnega obdobja izpolnjevanja rezerv. Rezervna imetja do zneska izračunanih obveznih rezerv se obrestujejo po obrestni meri operacij glavnega refinanciranja Eurosistema.

Sistem obveznih rezerv Eurosistema je poglavitno namenjen izvajanju naslednjih monetarnih funkcij:

- Stabilizacija obrestnih mer denarnega trga

Metoda povprečenja ima za cilj prispevati k stabilizaciji obrestnih mer denarnega trga s tem, da daje obveznikom spodbude k izravnavi učinkov začasnih nihanj likvidnosti.

- Ustvarjanje ali povečanje strukturnega likvidnostnega primanjkljaja

Sistem obveznih rezerv Eurosistema prispeva k nastanku ali povečanju strukturnega likvidnostnega primanjkljaja. To lahko izboljša sposobnost Eurosistema, da deluje kot učinkovit ponudnik likvidnosti.

Pri izvajanju obveznih rezerv je ECB zavezana k skladnemu delovanju s cilji Eurosistema, ki so opredeljeni v členu 105(1) Pogodbe in členu 2 Statuta ESCB, med drugim načelu, da ne spodbuja znatnih nezaželenih pojavov delokacije ali pomanjkanja disintermediacije.

7.2 Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve

Na podlagi člena 19.1 Statuta ESCB zahteva ECB od kreditnih institucij, ustanovljenih v državah članicah, da izpolnjujejo obvezne rezerve. To pomeni, da so podružnice v euroobmočju oseb, ki nimajo registriranega sedeža v euroobmočju, tudi obvezniki obveznih rezerv Eurosistema. Za podružnice kreditnih institucij, ustanovljenih v euroobmočju, ki so locirane izven euroobmočja, ta sistem ne velja.

Institucije bodo avtomatično izvzete iz sistema obveznih rezerv od začetka obdobja izpolnjevanja rezerv, v katerem jim je bilo trajno ali začasno odvzeto dovoljenje za poslovanje ali v katerem se je pravosodni ali katerikoli drugi pristojni organ sodelujoče države članice odločil sprožiti postopek likvidacije nad zadevno institucijo. V skladu z Uredbo Sveta (ES) o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke in Uredbe ECB o obveznih rezervah lahko ECB iz sistema izpolnjevanja obveznih rezerv Eurosistema izvzame tudi druge kategorije institucij na nediskriminatorni osnovi, če cilji tega sistema ne bi bili doseženi z vključitvijo teh institucij v sistem obveznih rezerv. Pri sklepanju o tovrstnih izjemah ECB upošteva eno naslednje merilo ali več:

- institucija opravlja funkcije posebnega namena,

- institucija ne izvaja aktivnih bančnih funkcij v konkurenci z drugimi kreditnimi institucijami, in/ali

- institucija uporablja vse svoje depozite za namene, povezane z regionalno in/ali mednarodno razvojno pomočjo.

ECB oblikuje in vodi seznam institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv Eurosistema. ECB javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije [79]. Sodelujoče stranke se lahko zanesejo na te sezname pri odločanju, ali so njihove obveznosti terjatve druge institucije, ki je obveznik obveznih rezerv. Seznami, dostopni javnosti na zadnji delovni dan Eurosistema v vsakem koledarskem mesecu, so veljavni za izračun osnove za rezerve za naslednje obdobje izpolnjevanja rezerv.

7.3 Določitev obveznih rezerv

(a) Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv

Osnova za rezerve posamezne institucije se določi glede na sestavine njene bilance stanja. Podatki bilance stanja se poročajo nacionalnim centralnim bankam v splošnem okviru denarne in bančne statistike ECB (glej oddelek 7.5) [80]. Za institucije, za katere veljajo polne zahteve poročanja, se uporabijo podatki bilance stanja, ki se nanašajo na konec danega koledarskega meseca, z namenom določiti osnovo za rezervo za obdobje izpolnjevanja, ki se začne v naslednjem koledarskem mesecu.

Okvir poročanja za denarno in bančno statistiko ECB predvideva možnost, da se majhne institucije delno razbremenijo bremena poročanja. Institucije, za katere velja ta določba, morajo četrtletno poročati samo omejen nabor podatkov iz bilance stanja (po stanju na zadnji dan četrtletja) in s skrajnim rokom za pošiljanje poročil, ki je daljši od skrajnega roka, postavljenega za večje institucije. Za te institucije se uporabijo podatki bilance stanja, ki se predložijo v poročilih za določeno četrtletje, da se z zamikom enega meseca določi osnova za rezerve za naslednja tri enomesečna obdobja izpolnjevanja rezerv.

V skladu z Uredbo Sveta (ES) glede uporabe obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke ima ECB pravico vključiti obveznosti iz naslova sprejemanja denarnih sredstev skupaj z obveznostmi iz naslova zunajbilančnih postavk v osnovo za rezerve. V sistemu obveznih rezerv Eurosistema dejansko osnovo za rezerve sestavljajo le pasivne postavke: depoziti, izdani dolžniški vrednostni papirji in vrednostni papirji denarnega trga. (glej okno 11) [81].

Obveznosti do drugih institucij, uvrščenih na seznam institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, in obveznosti do ECB in nacionalnih centralnih bank, niso vključene v osnovo za rezerve. V tem pogledu mora biti za pasivni postavki "izdani dolžniški vrednostni papirji" in "vrednostni papirji denarnega trga" izdajatelj sposoben dokazati dejanski znesek teh instrumentov, ki jih imajo druge institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv Eurosistema, zato da jih imajo pravico odšteti od osnove za rezerve. Če takega dokazila ni mogoče predložiti, lahko izdajatelji uporabijo standardizirane odbitke v fiksnem odstotku [82] za vsako izmed teh postavk bilance stanja.

Stopnje obveznih rezerv, ki jih določi ECB, smejo biti največ enake zgornji meji, ki je določena v Uredbi Sveta (ES) o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke. ECB uporablja enotno, od nič različno stopnjo za večino postavk, ki so zajete v osnovi za rezerve. Ta stopnja rezerv je določena v Uredbi ECB o obveznih rezervah. ECB določi ničelno stopnjo obveznih rezerv na naslednje pasivne postavke: "depoziti z dogovorjeno dospelostjo nad dvema letoma", "depoziti na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma", "repo posli" ter "dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno dospelostjo nad dvema letoma" (glej Okno 11). ECB lahko kadarkoli spremeni stopnje obveznih rezerv. Spremembe stopnje obveznih rezerv objavi ECB pred prvim obdobjem izpolnjevanja rezerv, za katerega sprememba velja.

+++++ TIFF +++++

(b) Izračun obveznih rezerv

Obvezne rezerve za vsako posamezno institucijo se izračunajo s tem, da se znesek posamezne pasivne postavke iz osnove za rezerve, množi z stopnjo obveznih rezerv za to pasivno postavko, nakar se seštejejo zmnožki za vse postavke vključene v osnovo za rezerve.

Vsaka institucija odšteje enotno pavšalno olajšavo od zneska svojih izračunanih obveznih rezerv v vsaki državi članici, v kateri ima poslovalnico. Velikost pavšalne olajšave je navedena v Uredbi ECB o obveznih rezervah. Odobritev tovrstne pavšalne olajšave ne prejudicira pravnih obveznosti institucij, ki so obvezniki obveznih rezerv [83].

Znesek izračunanih obveznih rezerv se za vsako obdobje izpolnjevanja zaokroži na najbližji euro.

7.4 Vzdrževanje rezervnih imetij

(a) Obdobje izpolnjevanja

Obdobje izpolnjevanja je en mesec s pričetkom na 24. koledarski dan vsakega meseca in z zaključkom na 23. koledarski dan naslednjega meseca.

(b) Rezervna imetja

Vsaka institucija mora izpolnjevati svoje obvezne rezerve z rezervnimi imetji, to je s stanji na enem računu ali več računih rezerv pri nacionalni centralni banki v državi članici, v kateri je ustanovljena. Za institucije z več kakor eno poslovalnico v državi članici je sedež institucije odgovoren za izpolnjevanje skupnih obveznih rezerv vseh domačih poslovalnic te institucije [84]. Od institucije s poslovalnicami v več kakor eni državi članici mora vsaka poslovalnica izpolnjevati obvezne rezerve pri nacionalni centralni banki, v kateri je ustanovljena, v znesku, ki ustreza osnovi za rezerve v posamezni državi članici.

Poravnalni računi institucij pri nacionalnih centralnih bankah se lahko uporabijo kot računi rezerv. Rezervna imetja na poravnalnih računih se lahko uporabijo za namene poravnave znotraj dne. Dnevna rezervna imetja institucije se izračunajo kot stanje ob koncu dneva na njenem računu rezerv.

Institucija lahko zaprosi nacionalno centralno banko v državi članici, v kateri je institucija rezident, za dovoljenje za izpolnjevanje vseh svojih obveznih rezerv posredno prek posrednika. Možnost izpolnjevanja obveznih rezerv prek posrednika je praviloma omejena na institucije, ki so organizirane tako, da del funkcij (npr. dejavnosti zakladnice) običajno izvaja posrednik (npr. mreže hranilnic in hranilno-kreditnih služb lahko centralizirajo svoja rezervna imetja). Izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika je opredeljeno z določbami iz Uredbe ECB o obveznih rezervah.

(c) Obrestovanje rezerv

Rezervna imetja se obrestujejo za čas obdobja izpolnjevanja po povprečni obrestni meri ECB (ponderirani glede na število koledarskih dni) za operacije glavnega refinanciranja, izračunani s pomočjo formule, opredeljene v oknu 12. Rezervna imetja, ki presegajo zahtevane znesek izračunanih obveznih rezerv, se ne obrestujejo. Obresti se plačujejo na drugi delovni dan NCB po koncu obdobja izpolnjevanja, za katerega so bile obresti obračunane.

+++++ TIFF +++++

7.5 Pošiljanje poročil in preverjanje osnove za rezerve

Postavke osnove za rezerve izračunajo institucije, ki so obvezniki obveznih rezerv in jih poročajo nacionalnim centralnim bankam znotraj splošnega okvira denarne in bančne statistike ECB (glej Prilogo 4). Člen 5 Uredbe ECB/1998/15 opredeljuje postopke za potrditev ter v izrednih primerih revizijo osnove za rezerve in zneska izračunanih obveznih rezerv institucije.

Za institucije, ki lahko delujejo kot posredniki za posredno izpolnjevanje obveznih rezerv drugih institucij, so posebni pogoji poročanja opredeljeni v Uredbi ECB o obveznih rezervah. Izpolnjevanje obveznih rezerv prek posrednika ne spremeni obveznosti statističnega poročanja institucij, ki izpolnjujejo obvezne rezerve prek posrednika.

ECB in nacionalne centralne banke imajo pravico, da znotraj okvira Uredbe Sveta (ES) glede uporabe obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke preverijo točnost in kakovost zbranih podatkov.

7.6 Neizpolnjevanje obveznih rezerv

Neizpolnjevanje obveznih rezerv nastane, če je povprečno stanje institucije konec koledarskega dneva na njenih računih rezerv v obdobju izpolnjevanja rezerv manjše od njenih izračunanih obveznih rezerv za isto obdobje izpolnjevanja.

Ko institucija ne izpolni vseh ali dela obveznih rezerv, lahko ECB v skladu z Uredbo Sveta (ES) o uporabi obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke naloži katero koli od naslednjih sankcij:

- plačilo zneska izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je največ 5 odstotnih točk nad obrestno mero mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali

- plačilo zneska, izračunanega na podlagi dvakratnika obrestne mere mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali

- zahtevek, da zadevna institucija deponira neobrestovane depozite pri ECB ali nacionalnih centralnih bankah v znesku do višine trikratnega zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv. Rok dospelosti depozita ne sme biti daljši od obdobja, v katerem institucija ni izpolnila obveznih rezerv.

Kjer institucija ne izpolni drugih obveznosti iz uredb ECB in odločb, povezanih s sistemom obveznih rezerv Eurosistema (npr. če zadevni podatki niso poslani pravočasno ali niso točni), ima ECB pooblastilo, da naloži sankcije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 glede pooblastil Evropske centralne banke, da naloži sankcije, in Uredbo ECB z dne 23. septembra 1999 o pooblastilih ECB, da naloži sankcije (ECB/1999/4). Izvršilni odbor ECB lahko opredeli in objavi merila, v skladu z katerimi bo izvajal sankcije iz člena 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 o izvajanju obveznih rezerv s strani Evropske centralne banke [85].

Poleg tega lahko v primeru hude kršitve obveznosti obveznih rezerv Eurosistem sodelujočim strankam prepove udeležbo v operacijah odprtega trga.

[1] Svet Evropske centralne banke je sklenil uporabiti besedo "Eurosistem" kot izraz, ki označuje sestavo, v kateri opravlja Evropski sistem centralnih bank svoje temeljne naloge, tj. nacionalne centralne banke tistih držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, in Evropsko centralno banko.

[2] Opozoriti je treba, da nacionalne centralne banke držav članic, ki niso uvedle enotne valute v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba), obdržijo svoja pooblastila na področju monetarne politike v skladu z nacionalnim pravom in tako niso vključene v izvajanje enotne monetarne politike.

[3] V celotnem dokumentu se izraz "nacionalne centralne banke" nanaša na nacionalne centralne banke držav članic, ki so uvedle enotno valuto v skladu s Pogodbo.

[4] V celotnem dokumentu se izraz "država članica" nanaša na državo članico, ki je uvedla enotno valuto v skladu s Pogodbo.

[5] Različni postopki za izvajanje operacij odprtega trga Eurosistema, tj. standardne avkcije, hitre avkcije in dvostranski postopki, so navedeni v poglavju 5. Pri standardnih avkcijah poteče največ 24 ur med najavo avkcije in pošiljanjem obvestil uspešnim ponudnikom. Vse sodelujoče stranke, ki izpolnjujejo splošna merila primernosti iz oddelka 2.1, lahko sodelujejo pri standardnih avkcijah. Hitre avkcije se izvajajo znotraj časovnega obdobja ene ure. Eurosistem lahko izbere omejeno število sodelujočih strank za sodelovanje pri hitrih avkcijah. Izraz "dvostranski postopki" se nanaša na katerikoli primer, v katerem Eurosistem izvede transakcijo z eno sodelujočo stranko ali več brez uporabe avkcijskih postopkov. Dvostranski postopki vključujejo operacije, ki se izvajajo prek trgov vrednostnih papirjev ali tržnih posrednikov.

[6] Glej oddelka 6.6.1 in 6.6.2.

[7] Za dokončne transakcije ni vnaprejšnjih omejitev glede kroga sodelujočih strank.

[8] Usklajen nadzor kreditnih institucij temelji na Direktivi 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o začetku delovanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (kakor je bila spremenjena).

[9] Operacije glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se izvajajo v skladu z v naprej objavljenim koledarjem avkcij Eurosistema (glej tudi oddelek 5.1.2), ki je objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).

[10] Rok dospelosti operacij glavnega in dolgoročnejšega refinanciranja se lahko občasno spreminja, med drugim v odvisnosti od praznikov v državah članicah.

[11] Poleg tega lahko Eurosistem občasno izvede operacijo glavnega refinanciranja z drugačno dospelostjo (npr. en teden), vzporedno z rednimi operacijami glavnega refinanciranja. Namen take operacije je lahko na primer zmanjšanje razlike med obsegi dveh še nedospelih operacij glavnega refinanciranja.

[12] Glej opombo 8.

[13] Glej opombo 9.

[14] Vezani depoziti se vodijo na računih pri nacionalnih centralnih bankah; to bi veljalo tudi v primeru, ko operacije izvaja ECB centralizirano.

[15] V primeru da na posamezni delovni dan Eurosistema nacionalna centralna banka (ali nekatere njene podružnice) v določeni državi članici ne izvajajo operacij monetarne politike zaradi nacionalnega ali regionalnega praznika, je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje sodelujočih strank o ureditvi dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja.

[16] Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).

[17] V celotnem dokumentu velja izraz "delovni dan Eurosistema" za katerikoli dan, na katerega ECB in najmanj ena nacionalna centralna banka izvajata operacije monetarne politike Eurosistema.

[18] Operativne razlike, ki so rezultat različnih struktur računov med nacionalnimi centralnimi bankami, lahko obstajajo med državami euroobmočja.

[19] Zaradi obstoja različnih struktur računov v nacionalnih centralnih bankah lahko ECB dovoli nacionalnim centralnim bankam uporabiti pogoje za dostop, ki se nekoliko razlikujejo od tistih, ki so tukaj navedeni. Nacionalne centralne banke bodo obveščale o odstopanjih od pogojev za dostop opisanih v tem dokumentu.

[20] V primeru da na posamezni delovni dan Eurosistema nacionalna centralna banka (ali nekatere njene podružnice) v določeni državi članici ne izvajajo operacij monetarne politike zaradi nacionalnega ali regionalnega praznika, je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje sodelujočih strank o ureditvi dostopa do odprte ponudbe mejnega posojanja.

[21] Dnevi, ko je sistem TARGET zaprt, so objavljeni na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).

[22] Pri avkcijah valutnih zamenjav s fiksno swap mero, ECB za posamezno operacijo določi swap točke, sodelujoče stranke pa licitirajo znesek v valuti, ki ga želijo prodati (in ponovno kupiti) ali kupiti (in ponovno prodati) po navedeni meri.

[23] Pri avkcijah valutnih zamenjav z variabilno swap mero sodelujoče stranke v protiponudbah navedejo znesek v osnovni valuti in kotacijo swap točk, po katerih želijo skleniti posel.

[24] Koledar avkcij Eurosistema je objavljen na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletne strani Eurosistema (Priloga 5).

[26] Povsod v tem dokumentu se izraz "delovni dan NCB" nanaša na katerikoli dan, ko nacionalna centralna banka določene države članice izvaja operacije monetarne politike Eurosistema. V nekaterih državah članicah so lahko podružnice nacionalne centralne banke zaprte za poslovanje na delovne dneve NCB zaradi lokalnih ali regionalnih praznikov. V takih primerih je zadevna nacionalna centralna banka odgovorna za vnaprejšnje obveščanje sodelujočih strank o postopkih pri transakcijah, v katerih te podružnice sodelujejo.

[27] Pri valutnih zamenjavah s fiksno swap mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je sodelujoča stranka pripravljena skleniti posel z Eurosistemom.

[28] V zvezi z izdajo dolžniških certifikatov ECB lahko ECB odloči, da morajo protiponudbe vsebovati licitirano ceno in ne obrestno. V takih primerih se cene navajajo kot odstotek nominalnega zneska.

[29] Pri valutnih zamenjavah z variabilno swap mero je treba navesti znesek v osnovni valuti, v višini katerega je sodelujoča stranka pripravljena skleniti posel z Eurosistemom, ter swap točke.

[30] Ali pa, v primeru operacije umika likvidnosti, dovolj denarja za poravnavo transakcije.

[31] Kotacije swap točk se razvrstijo po naraščajočem vrstnem redu, ob upoštevanju predznaka kotacije, ki je odvisen od predznaka obrestne razlike med tujo valuto in eurom. Če je za dano ročnost valutne zamenjave obrestna mera za tujo valuto višja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke pozitivna (tj. euro kotira s premijo glede na tujo valuto). Obratno, če je obrestna mera za tujo valuto nižja od ustrezne obrestne mere za euro, je kotacija swap točke negativna (tj. euro kotira z diskontom glede na tujo valuto).

[32] Svet ECB bo odločil, ali lahko v izrednih okoliščinah dvostranske operacije finega uravnavanja izvede tudi sama ECB.

[33] Opis standardov za uporabo primernih sistemov SSS v euroobmočju in ažurirana lista ustreznih povezav med temi sistemi je na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[36] Rok za zahtevek za dostop do odprte ponudbe Eurosistema se podaljša za dodatnih 30 minut na zadnji delovni dne obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv Eurosistema.

[37] Dokončne in povratne operacije odprtega trga za umik likvidnosti se prav tako opravljajo na podlagi finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Merila ustreznosti za finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki se pri povratnih operacijah odprtega trga uporabljajo za umik likvidnosti, so enaka tistim, ki veljajo za finančno premoženje za zavarovanje terjatev za začasne operacije odprtega trga za povečevanje likvidnosti. Vendar se pri operacijah umika likvidnosti ne uporabljata niti začetno kritje niti odbitek pri vrednotenju.

[38] Poleg tega lahko ECB dovoli nacionalnim centralnim bankam, da kot ustrezne za posojilo čez dan upoštevajo nekatere vrste finančnega premoženja, ki ni ustrezno kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev za operacije monetarne politike Eurosistema (glej opombo 17 v tem poglavju).

[39] Ta lista se dnevno objavlja in ažurira na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[40] Dolžniški instrumenti, ki podeljujejo pravice na glavnico in/ali obresti, ki so podrejene pravicam imetnikov drugih dolžniških instrumentov istega izdajatelja (ali v okviru strukturirane izdaje, podrejene drugim tranšam iste izdaje), so izključeni z liste 1.

[41] Garancije, ki so primerne, morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv. Biti morajo veljavne po pravu, ki ureja garancijo, in izterljive po pravu države euroobmočja.

[42] Garanti morajo biti ustanovljeni v EGP.

[43] Dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma usklajene z merili iz člena 22(4) Direktive UCITS (Direktiva 88/220/EGS o spremembi Direktive 85/611/EGS), se sprejmejo na listo 1 samo, če vsaka izdaja kot taka pridobi boniteto (s strani bonitetnih agencij), ki s stališča Eurosistema kaže, da dolžniški instrument izpolnjuje visoke kreditne standarde. Ustreznost dolžniških instrumentov, ki so izdani v okviru programa za izdajo, se oceni na podlagi bonitetne ocene za vsako posamezno izdajo v okviru programa.

[44] Opis standardov za uporabo ustreznih SSS na euroobmočju in ažurirana lista ustreznih povezav med temi sistemi je na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[45] Izražen v eurih ali v nacionalnih denominacijah eura.

[46] Zahteva, da je izdajatelj ustanovljen v EGP, ne velja za mednarodne in nadnacionalne institucije.

[47] Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih skladih na področju vrednostnih papirjev, (UL L 141, 11.6.1993, str. 27).

[48] Dolžniški instrumenti, izdani s strani kreditnih institucij, ki niso popolnoma usklajene z merili iz člena 22(4) Direktive UCITS (Direktiva 88/220/EGS o spremembi Direktive 85/611/EGS), se sprejmejo na listo 1 samo, če so uvrščeni ali kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, kakor je opredeljen v Direktivi o investicijskih skladih (Direktiva 93/22/EGS), in če izpolnjujejo pogoje Direktive o prospektu (Direktiva 89/298/EGS).

[49] Sodelujoča stranka mora nemudoma obvestiti zadevno nacionalno centralno banko, v primeru da uporablja finančno premoženje, ki ga ne sme ali ga ne sme več uporabljati za zavarovanje izposojenih sredstev, ker sta sodelujoča stranka in izdajatelj/garant tega premoženja ena in ista oseba ali ker med sodelujočo stranko in izdajateljem/garantom obstaja tesna povezava. Tako finančno premoženje se vrednoti po ceni nič na naslednji datum vrednotenja, kar lahko sproži poziv h kritju (glej Prilogo 6).

[50] obvladovanja, ki pomeni razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in družbo; katera koli podrejena družba podrejene družbe se tudi obravnava kot podrejena družba nadrejene družbe, ki je na čelu teh družb. Situacija, v kateri sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb trajno povezani z eno in isto osebo prek razmerja obvladovanja, se tudi obravnava kot tesna povezava med takimi osebami".

[51] Ta določba ne velja za: (i) tesne povezave med sodelujočo stranko in javnimi organi držav EGP; (ii) komercialne zapise, pri katerih je poleg sodelujoče stranke odgovorna še najmanj ena pravna oseba (ki ni kreditna institucija); (iii) dolžniške instrumente, ki so popolnoma v skladu z merili iz člena 22(4) Direktive UCITS (Direktiva 88/220/EGS o spremembi Direktive 85/611/EGS); ali (iv) v primerih, v katerih so dolžniški instrumenti s posebnimi pravnimi varovalkami, primerljivimi z (iii).

[52] Če nacionalne centralne banke dovolijo uporabo instrumentov z rokom dospelosti, krajšim od operacije monetarne politike, za katere služijo kot finančno premoženje za zavarovanje, se od sodelujočih strank zahteva, da zamenjajo tako finančno premoženje ob dospelosti ali pred dospelostjo.

[53] Poleg finančnega premoženja z liste 2, ustreznega za operacije monetarne politike Eurosistema, lahko ECB pooblasti nacionalne centralne banke, da odobrijo posojilo čez dan na podlagi dolžniških instrumentov, ki so ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev posojila čez dan v nesodelujočih centralnih bankah EU in ki so: (i) locirani v državah EGP zunaj euroobmočja; (ii) izdani s strani osebe, ustanovljene v državah EGP zunaj euroobmočja; in (iii) denominirani v valutah EGP (ali drugih valutah, s katerimi se veliko trguje). Pooblastilo bo ECB dala pod pogojem, da se ohrani operativna učinkovitost in izvaja ustrezen nadzor nad posebnim pravnim tveganjem v zvezi s tovrstnimi dolžniškimi instrumenti. Znotraj euroobmočja se ti dolžniški instrumenti ne morejo uporabljati prek meje (tj. sodelujoče stranke lahko uporabijo te dolžniške instrumente samo za prejem denarnih sredstev neposredno od nacionalne centralne banke, ki ima dovoljenje ECB za odobritev posojila čez dan, danega na podlagi tega finančnega premoženja).

[54] Te liste se objavljajo in ažurirajo dnevno na spletni strani ECB (www.ecb.int). Za netržno finančno premoženje z liste 2 in dolžniške instrumente z omejeno likvidnostjo in posebnimi značilnostmi, se lahko nacionalne centralne banke odločijo, da ne razkrijejo podatkov o posameznih izdajah, izdajateljih/dolžnikih ali garantih v objavah njihovega nacionalnega finančnega premoženja z liste 2, ampak ponudijo alternativne podatke, zato da zagotovijo, da lahko sodelujoče stranke na celotnem euroobmočju brez težav ugotovijo ustreznost določenega finančnega premoženja.

[55] Direktiva Sveta 93/22/EGS z dne 10. maja 1993 o investicijskih skladih na področju vrednostnih papirjev (UL L 141, 11.6.1993, str. 27).

[63] Ustrezne garancije morajo biti brezpogojne in plačljive na prvi poziv. Biti morajo veljavne po pravu, ki ureja garancije, in izterljive po pravu države euroobmočja.

[64] Izražen v eurih ali v nacionalnih denominacijah eura.

[65] Sodelujoča stranka mora nemudoma obvestiti zadevno nacionalno centralno banko, v primeru da uporablja finančno premoženje, ki ga ne sme uporabljati za zavarovanje izposojenih sredstev, ker med sodelujočo stranko in izdajateljem/garantom obstaja tesna povezava. Tako finančno premoženje se vrednoti po ceni nič na naslednji datum vrednotenja, kar lahko sproži poziv h kritju (glej Prilogo 6).

[66] obvladovanja, ki pomeni razmerje med matičnim in hčerinskim podjetjem, v vseh primerih iz členov 1(1) in (2) Direktive 83/349/EGS, ali podobno razmerje med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem; katero koli hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja se tudi obravnava kot hčerinsko podjetje matičnega podjetja, ki je na čelu teh podjetij. Situacija, v kateri sta dve fizični ali pravni osebi ali več trajno povezani z eno in isto osebo prek razmerja obvladovanja, se tudi obravnava kot tesna povezava med takimi osebami".

[67] Ta določba ne velja za: (i) tesne povezave med sodelujočo stranko in javnimi organi držav EGP; (ii) komercialne zapise, pri katerih je poleg sodelujoče stranke odgovorna še najmanj ena pravna oseba (ki ni kreditna institucija); (iii) dolžniške instrumente, ki so popolnoma v skladu z merili iz člena 22(4) Direktive UCITS (Direktiva 88/220/EGS o spremembi Direktive 85/611/EGS); ali (iv) v primerih, v katerih so dolžniški instrumenti s posebnimi pravnimi varovalkami, primerljivimi z (iii).

[68] Če nacionalne centralne banke dovolijo uporabo instrumentov z rokom dospelosti, krajšim od operacije monetarne politike, za katere služijo kot finančno premoženje za zavarovanje, se od sodelujočih strank zahteva, da zamenjajo tako finančno premoženje ob dospelosti ali pred dospelostjo.

[69] Zaradi operativnih razlik med državami članicami v zvezi s postopki, s katerimi sodelujoče stranke izročijo finančno premoženje za zavarovanje terjatev nacionalnim centralnim bankam (v obliki košarice finančnega premoženja, zastavljenega pri nacionalni centralni banki ali kot pogodbe o povratnem nakupu na podlagi finančnega premoženja, označenega za vsako transakcijo), lahko pride pri časovnem razporedu vrednotenja in drugih operativnih značilnostih uporabe kritij do manjših razlik.

[70] Če se v času izločitve z liste 1 dolžniški instrument uporablja v kreditnih operacijah Eurosistema, ga je treba odstraniti v roku 20 delovnih dni, računajoč od trenutka izločitve z liste.

[71] Nacionalne centralne banke lahko odločijo, da kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev v povratnih transakcijah ne sprejemajo dolžniških instrumentov z bodočimi donosi (npr. plačilo kupona) ali lastniških vrednostnih papirjev s plačilom katere koli vrste (ali s katero koli drugo podeljeno pravico, ki lahko vpliva na njihovo ustreznost kot finančno premoženje za zavarovanje terjatev), ki nastane v obdobju do datuma dospelosti operacije monetarne politike (glej oddelka 6.2 in 6.3).

[72] Podrobnosti so navedene v "CCBM brochure", ki je na voljo na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[73] ECB lahko nacionalnim centralnim bankam dovoli odobriti posojilo čez dan ob izročitvi nekaterih oblik "tujih" dolžniških instrumentov (glej opombo 17 v tem poglavju). Vendar se taki dolžniški instrumenti znotraj euroobmočja ne morejo uporabljati prek meje.

[74] Ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev se lahko uporablja prek računa centralne banke v SSS, locirane v drugi državi, in ne v državi, v kateri je locirana ta centralna banka, če Eurosistem odobri uporabo takega računa. Od avgusta 2000 je Centralna banka Irske pooblaščena za odprtje takega računa v sistemu Euroclear. Ta račun se lahko uporablja za vso ustrezno finančno premoženje za zavarovanje terjatev, ki se vodi v sistemu Euroclear, tj. vključno z ustreznim finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev, ki je preneseno na Euroclear prek ustreznih povezav.

[75] Za nadaljnja pojasnila glej "CCBM brochure".

[76] Posodobljen seznam primernih povezav se nahaja na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[77] Glej "Standardi za uporabo sistemov za poravnavo vrednostnih papirjev v EU v posojilnih operacijah ESCB", januar 1998.

[78] Uredba Sveta (ES) št. 2531/98 z dne 23. novembra 1998 in Uredba ECB iz decembra 1998 o izvajanju obveznih rezerv (ECB/1998/15) (kakor je bila spremenjena) predstavljata relevantni pravni okvir obveznih rezerv. Vsebina tega poglavja je le informativna.

[79] Seznami so na voljo javnosti na spletni strani ECB (www.ecb.int).

[80] Poročevalski okvir za monetarno in bančno statistiko ECB je predstavljen v Prilogi 4.

[81] Opozoriti je treba, da bo pasivna postavka "vrednostni papirji denarnega trga" združena s pasivno postavko "izdani dolžniški vrednostni papirji" znotraj poročevalskega okvira za monetarno in bančno statistiko ECB v skladu z Uredbo Evropske centralne banke z dne 22. novembra 2001 o konsolidirani bilanci stanja sektorja monetarnih finančnih institucij (ECB/2001/13). Prvo poročilo, pripravljeno v skladu z novo uredbo, bo vsebovalo mesečne podatke za januar 2003 (glej Prilogo 4). V ta namen bodo morale institucije poročevalke razčleniti pasivno postavko "vrednostni papirji denarnega trga" glede na enake presečne roke originalne dospelosti, kakor se zahtevajo za dolžniške vrednostne papirje, in jo dodati pod pasivno postavko "izdani dolžniški vrednostni papirji". Zato se sklici v tej publikaciji na osnovo za rezerve, ki da zajema pasivne postavke "depoziti", "izdani dolžniški vrednostni papirji" in "vrednostni papirji denarnega trga", razumejo kakor da, začenši z mesečnimi podatki za januar 2003, zajemajo samo pasivni postavki "depoziti" in "izdani dolžniški vrednostni papirji".

[82] Glej Uredbo ECB z dne 1. decembra 1998 o izvajanju obveznih rezerv ECB/1998/15). Nadaljnje podatke v zvezi s standardiziranim odstotkom odbitka so na spletni strani ECB (www.ecb.int); glej tudi spletno stran Eurosistema (Priloga 5).

[83] Za institucije, ki jim je dovoljeno poročati statistične podatke kot skupina na konsolidirani osnovi v skladu z določbami okvira za poročanje za denarno in bančno statistiko ECB (glej Prilogo 4), bo izdana samo ena tovrstna olajšava kot celoti, razen če institucije zagotovijo dovolj podrobne podatke o osnovi za rezerve in rezervnih imetij, da Eurosistemu omogočijo, da preveri njihovo točnost in kakovost ter določi zadevno obvezno rezervo vsake posamezne institucije v skupini.

[84] Če institucija nima sedeža v državi članici, v kateri je ustanovljena, mora določiti glavno podružnico, ki je potem odgovorna za izpolitev skupnih obveznih rezerv vseh poslovalnic institucije v zadevni državi članici.

[85] Taka merila so bila objavljena v obvestilu v Uradnem listu Evropskih skupnosti z dne 11. februarja 2000 pod naslovom "Obvestilo Evropske centralne banke o uvedbi sankcij za kršitve obveznosti izpolnjevanja obveznih rezerv".

--------------------------------------------------