32000D0596

Odločba Sveta

z dne 28. septembra 2000

o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce

(2000/596/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(2)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju predloga Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Priprava skupne azilne politike, vključno s skupno evropsko ureditvijo glede azila, je sestavni del cilja Evropske unije o postopnem oblikovanju območja svobode, varnosti in pravičnosti, odprtega za vse tiste, ki so zaradi okoliščin prisiljeni zakonito iskati zaščito v Evropski uniji.

(2) Izvajanje take politike naj temelji na solidarnosti med državami članicami in zahteva obstoj mehanizmov, namenjenih spodbujanju uravnoteženih prizadevanj držav članic pri sprejemu beguncev ter razseljenih oseb in prevzemanju posledic za to. V ta namen je treba ustanoviti Evropski sklad za begunce.

(3) Podpreti je treba prizadevanja držav članic, da se beguncem in razseljenim osebam zagotovijo ustrezni pogoji za sprejem, vključno s poštenimi in učinkovitimi azilnimi postopki, da se zavarujejo pravice oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(4) Vključevanje beguncev v družbo države, v kateri so nastanjeni, je eden od ciljev Ženevske konvencije in v ta namen je treba podpreti dejavnosti držav članic, namenjene pospeševanju njihovega socialnega in ekonomskega vključevanja, v kolikor to prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden od temeljnih ciljev Skupnosti iz členov 2 in 3(1)(k) Pogodbe.

(5) V interesu držav članic in zadevnih oseb je, da se beguncem in razseljenim osebam, ki jim je dovoljeno ostati na ozemlju držav članic, zagotovi možnost, da se preživljajo z opravljanjem dela.

(6) Ker ukrepi, ki jih podpirajo strukturni skladi in drugi ukrepi Skupnosti na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja, sami po sebi ne zadostujejo za pospeševanje tovrstnega vključevanja, je treba podpirati posebne ukrepe, ki bi beguncem in razseljenim osebam omogočali, da v celoti izkoristijo programe, ki se organizirajo.

(7) Praktična podpora je potrebna za ustvarjanje ali izboljševanje pogojev, ki beguncem in razseljenim osebam omogočajo sprejetje odločitve na podlagi prejetih informacij, da zapustijo ozemlje držav članic in se vrnejo v domovino, če si to želijo.

(8) Obstajajo praktični načini preskušanja inovativnih dejavnosti na tem področju in med državami članicami je treba spodbujati izmenjavo izkušenj zaradi identificiranja in pospeševanja najučinkovitejših praks.

(9) Upoštevati je treba izkušnje, pridobljene med izvajanjem Skupnega ukrepa Sveta 1999/290/PNZ [5] o sprejemu in prostovoljnem vračanju beguncev, razseljenih oseb in prosilcev za azil.

(10) Kakor je k temu pozival Evropski Svet na svojem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999, je treba ustanoviti finančno rezervo za izvajanje izrednih ukrepov za zagotovitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda beguncev.

(11) Pošteno je razdeliti vire v sorazmerju z bremenom, ki ga vsaka država članica prevzame na podlagi svojih prizadevanj pri sprejemu beguncev in razseljenih oseb.

(12) Podpora, ki jo zagotavlja Evropski sklad za begunce, bo učinkovitejša in bolje usmerjena k cilju, če bo sofinanciranje upravičenih dejavnosti temeljilo na prošnji vsake države članice, upoštevaje njen položaj in potrebe.

(13) Za pospeševanje in poenostavljanje postopkov sofinanciranja je treba razlikovati odgovornosti Komisije in držav članic. Zato je treba zagotoviti, da Komisija po preučitvi prošenj držav članic za sofinanciranje sprejme odločitev o sofinanciranju, medtem ko morajo države članice zagotoviti upravljanje dejavnosti.

(14) Tako decentralizirano izvajanje dejavnosti držav članic naj zagotavlja ustrezna jamstva glede načina in kakovosti izvajanja, rezultatov njihovih dejavnosti in ocenjevanja slednjih ter dobro finančno poslovodenje in nadzor nad le-tem.

(15) Eden od načinov zagotavljanja učinkovitosti dejavnosti Evropskega sklada za begunce je učinkovito spremljanje. Pogoje takega spremljanja je treba določiti.

(16) Brez poseganja v odgovornosti Komisije za finančni nadzor je treba v zvezi s tem vzpostaviti sodelovanje med državami članicami in Komisijo.

(17) Določiti je treba odgovornost držav članic za spremljanje ter popravljanje nepravilnosti in kršitev ter odgovornost Komisije v primeru, če države članice ne ravnajo v skladu s svojimi obveznostmi.

(18) Učinkovitost in učinek dejavnosti, ki jih podpira Evropski sklad za begunce, sta odvisna tudi od njihovega ocenjevanja in določiti je treba s tem povezane odgovornosti držav članic in Komisije ter postopke za zagotavljanje zanesljivosti ocenjevanja.

(19) Dejavnosti je treba ocenjevati za vmesno preučitev ter presojo njenega učinka, postopek ocenjevanja pa je treba vključiti v spremljanje dejavnosti.

(20) Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih izvajanja izvršilnih pooblastil, dodeljenih Komisiji [6].

(21) V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor so določena v členu 5 Pogodbe, države članice ne morejo zadovoljivo dosegati ciljev predlagane dejavnosti, namreč da bi izkazale solidarnost med državami članicami z doseganjem uravnoteženih prizadevanj teh držav članic pri sprejemu beguncev in razseljenih oseb ter prevzemanju posledic tega, in jih torej zaradi obsega ali učinkov dejavnosti laže doseže Skupnost. Za doseganje teh ciljev ta odločba ne presega okvirov potrebnega.

(22) Ta odločba se za Združeno kraljestvo in Irsko uporablja na podlagi uradnih obvestil, ki sta jih posredovali v skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(23) V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejemanju te odločbe in zato slednja za Dansko ni niti zavezujoča niti se ne zahteva, da jo uporablja –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

CILJI IN NALOGE

Člen 1

Ustanovitev in cilj Evropskega sklada za begunce

1. Evropski sklad za begunce (v nadaljnjem besedilu sklad) se ustanovi za podpiranje in spodbujanje prizadevanj držav članic pri sprejemu beguncev in razseljenih oseb ter prevzemanju posledic tega.

2. Sklad deluje od 1. januarja 2000 do 31. decembra 2004.

Člen 2

Finančne določbe

1. Referenčni finančni znesek za izvajanje te odločbe znaša 216 milijonov evrov.

2. Letna dodeljena proračunska sredstva odobri organ za izvajanje proračuna v mejah finančne perspektive. Organ za izvajanje proračuna razdeli letna proračunska sredstva med ukrepe iz člena 4 ali 6 te odločbe.

Člen 3

Ciljne skupine dejavnosti

V tej odločbi zajemajo ciljne skupine naslednje kategorije:

1. vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki imajo status, opredeljen z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev, in dovoljenje, da v eni od držav članic bivajo kot begunci;

2. vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki uživajo obliko mednarodne zaščite, ki jim jo zagotavlja država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso;

3. vse državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki so zaprosili za eno od oblik zaščite iz točk 1 in 2;

4. državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, ki koristijo ureditev začasne zaščite v državi članici;

5. osebe, katerih pravica do začasne zaščite se preučuje v državi članici.

Člen 4

Ukrepi

1. Za doseganje cilja iz člena 1 in ob upoštevanju ustreznih kategorij oseb, kakor so naštete v členu 3, sklad podpira dejavnosti držav članic, ki se nanašajo na:

(a) pogoje za sprejem;

(b) vključevanje oseb, ki trajno/stalno bivajo v državi članici;

(c) vračanje v izvorno državo, če zadevne osebe niso pridobile novega državljanstva in niso zapustile ozemlja države članice.

2. Glede pogojev za sprejem in dostop do azilnih postopkov se lahko dejavnosti nanašajo zlasti na infrastrukturo ali storitve v zvezi z nastanitvijo, dajanjem materialne pomoči, zdravstvenim varstvom, socialne pomoči ali pomoči pri reševanju upravnih in sodnih formalnosti, vključno s pravno pomočjo. Tukaj se lahko upoštevajo tudi posebne potrebe najbolj ranljivih oseb.

3. V zvezi z vključevanjem oseb iz odstavka 1(b) in njihovih ožjih družinskih članov v družbo države članice, kjer te osebe in družinski člani prebivajo, lahko dejavnosti zajemajo zlasti zagotavljanje socialne pomoči na področjih, kot so nastanitev, sredstva za preživetje in zdravstveno varstvo, ali upravičencem omogočijo, da se prilagodijo družbi države članice ali se preživljajo sami.

4. V zvezi z vračanjem se lahko dejavnosti nanašajo zlasti na informacije in svetovanje v zvezi s programi za prostovoljno vračanje ter razmerami v izvorni državi in/ali splošnim ali poklicnim usposabljanjem in pomoč pri preselitvi.

Člen 5

Dejavnosti Skupnosti

1. Na pobudo Komisije se lahko iz sklada porabi do 5 % razpoložljivih sredstev za financiranje inovativnih dejavnosti ali dejavnosti v interesu celotne Skupnosti, ločenih od dejavnosti, ki jih izvajajo države članice, vključno s študijami, izmenjavami izkušenj in ukrepi za pospeševanje sodelovanja na ravni Skupnosti ter presojo izvajanja ukrepov in tehnično pomoč.

2. Komisija preuči prošnje, predložene s strani dveh ali več držav, z namenom skupnega izvajanja nadnacionalnih dejavnosti.

3. Sklad lahko za take dejavnosti zagotovi do 100 % sredstev.

Člen 6

Izredni ukrepi

1. S sklepom, ki ga Svet soglasno sprejme na predlog Komisije, se lahko sklad uporablja tudi za financiranje izrednih ukrepov, ločenih od dejavnosti in dodatno k dejavnostim iz člena 4, za pomoč eni ali več državam članicam v primeru nenadnega množičnega prihoda beguncev ali razseljenih oseb, ali če bi jih bilo treba evakuirati iz tretje države, zlasti na poziv mednarodnih organizacij.

Z začetkom veljavnosti Direktive o začasni zaščiti bo sklep Sveta iz prvega pododstavka sprejet pod pogoji iz navedene direktive.

2. V primeru iz odstavka 1 upravičeni izredni ukrepi zajemajo naslednje vrste dejavnosti:

(a) sprejem in nastanitev;

(b) zagotavljanje sredstev za preživetje, vključno s hrano in obleko;

(c) zdravstveno, psihološko ali drugo pomoč;

(d) stroške za zaposlene in upravne stroške, ki nastanejo kot posledica sprejema oseb in izvajanja ukrepov;

(e) stroške logistike in prevoza.

POGLAVJE II

PODROBNE DOLOČBE

Člen 7

Izvajanje

Države članice so odgovorne za izvajanje dejavnosti, ki jih podpira sklad. Vsaka država članica v ta namen imenuje organ, ki prevzame odgovornost za stike s Komisijo. Ta organ je javna uprava, vendar lahko svojo odgovornost za izvajanje prenese na drugo javno upravo ali nevladno organizacijo.

Člen 8

Prošnje za sofinanciranje

1. V skladu s časovnim razporedom iz člena 11 pošljejo države članice Komisiji vsako leto prošnjo za sofinanciranje njihovega izvedbenega programa za zadevno leto, ki za vsako od področij iz člena 4 vsebuje opis:

(a) položaja v državi članici in zahtev, ki utemeljujejo izvajanje ukrepov, upravičenih do podpore iz sklada;

(b) dejavnosti, ki jih država članica namerava izvajati, vključno z:

(i) njihovo vrsto in namenom;

(ii) predvidenimi rezultati, izraženimi s številkami;

(iii) njihovimi stroški in prispevki države članice ter, če je to potrebno, udeležene(-ih) organizacije(-ah).

2. Poleg tega vključuje prva prošnja za sofinanciranje opis sistema, ki ga država članica uvede za:

(a) zagotavljanje sodelovanja in doslednosti dejavnosti;

(b) izbor projektov in zagotavljanje preglednosti postopka izbora;

(c) vodenje, spremljanje, preverjanje in ocenjevanje projektov.

3. Prošnja za vsakega od vidikov iz odstavkov 1 in 2 vsebuje dovolj podrobne informacije, na podlagi katerih lahko Komisija preveri skladnost z določbami te odločbe in veljavnimi finančnimi pravili.

Člen 9

Izbirna merila

1. Države članice nosijo izključno odgovornost za izbiro posameznih projektov ter finančno vodenje in upravljanje projektov, ki prejemajo podporo iz sklada, ob upoštevanju politik Skupnosti in meril za odobritev.

2. Po javnem razpisu za predložitev predlogov projekte, ki morajo biti nepridobitne narave, predstavijo javni organi (državni, regionalni ali lokalni, centralni ali preneseni), izobraževalni zavodi ali raziskovalni inštituti, zavodi za usposabljanje, socialni partnerji, vladne agencije, mednarodne organizacije ali nevladne organizacije, ki delujejo neodvisno ali v partnerstvu, z namenom pridobitve sredstev iz sklada.

3. Odgovorni organ izbere projekte na podlagi naslednjih meril:

(a) položaja in zahtev v državi članici;

(b) stroškovne učinkovitosti izdatkov glede na število zadevnih oseb po projektu;

(c) izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;

(d) obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz proračuna Evropskih skupnosti ali kot del nacionalnih programov.

Člen 10

Razdelitev sredstev

1. Za leta 2000 do 2004 prejme vsaka država članica naslednji stalni znesek letne dodelitve sredstev Evropskega sklada za begunce:

Za leto 2000: 500000 EUR

Za leto 2001: 400000 EUR

Za leto 2002: 300000 EUR

Za leto 2003: 200000 EUR

Za leto 2004: 100000 EUR

2. Preostanek razpoložljivih sredstev se med države članice razdeli sorazmerno:

(a) 65 % v sorazmerju s številom oseb iz točk 3, 4 in 5 člena 3, ki so vstopile v zadnjih treh letih;

(b) 35 % v sorazmerju s številom oseb, sprejetih v eno od kategorij iz točk 1 in 2 člena 3, v zadnjih treh letih.

3. Referenčne številke so najnovejše številke, ki jih pripravi Statistični urad Evropskih skupnosti.

Člen 11

Časovni razpored

1. Komisija vsako leto najpozneje do 1. junija zagotovi državam članicam oceno zneskov, ki se jim dodelijo za naslednje leto iz skupnih zneskov, dodeljenih v okviru letnega proračunskega postopka.

2. Države članice predložijo Komisiji prošnjo za sofinanciranje iz člena 7 vsako leto najpozneje do 1. oktobra.

3. Komisija odobri prošnjo za sofinanciranje v treh mesecih po predložitvi prošnje, potem ko je opravila preverjanja iz člena 8(2).

Člen 12

Tehnična in upravna pomoč

Vsota, ki ne presega 5 % skupnih dodeljenih sredstev države članice, se lahko nameni za tehnično in upravno pomoč pri pripravi, spremljanju in ocenjevanju dejavnosti, za katere je država odgovorna v smislu člena 7.

POGLAVJE III

FINANČNE DOLOČBE

Člen 13

Struktura financiranja

Za noben dani ukrep prispevek iz sklada ne presega 50 % skupnega stroška ukrepa.

Ta delež se lahko zviša na 75 % v državah članicah, ki jih pokriva Kohezijski sklad.

Člen 14

Upravičenost

1. Izdatek se ne sme šteti za upravičenega do podpore iz sklada, če je bil dejansko izplačan pred datumom, s katerim je Komisija odobrila prošnjo države članice za sofinanciranje. Navedeni datum pomeni začetni datum za upravičenost izdatkov.

2. Komisija sprejme pravila za urejanje upravičenosti izdatkov v skladu s postopkom iz člena 21(2).

Člen 15

Odločba o sofinanciranju iz sklada

Po preučitvi prošnje za sofinanciranje Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) sprejme odločbo o sofinanciranju iz sklada. V odločbi je naveden znesek, ki se dodeli državi članici.

Člen 16

Proračunske obveznosti

Proračunske obveznosti Skupnosti se sprejmejo na podlagi odločbe, ki jo Komisija sprejme o sofinanciranju.

Člen 17

Izplačila

1. Komisija izplača prispevek iz sklada odgovornemu organu v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi.

2. Takoj ko Komisija sprejme odločitev o prispevku iz sklada, se državi članici za zadevno leto izplača predplačilo, ki predstavlja 50 % zneska. Vmesno izplačilo do 30 % se izvrši, ko država članica izjavi, da je dejansko porabila polovico predplačila.

Preostali znesek se izplača v treh mesecih po odobritvi obračuna, ki ga predloži država članica, in letnega poročila o izvajanju programa.

POGLAVJE IV

PREGLEDI IN OCENJEVANJE

Člen 18

Pregledi

1. Brez poseganja v odgovornost Komisije za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti države članice v prvi vrsti prevzamejo odgovornost za finančni nadzor nad dejavnostmi. V ta namen vključujejo uvedeni ukrepi:

(a) preverjanje, ali so sistemi za upravljanje in nadzor vzpostavljeni in se izvajajo na tak način, da se lahko zagotovi učinkovita in pravilna poraba sredstev Skupnosti;

(b) predložitev opisa teh sistemov Komisiji;

(c) zagotavljanje, da se dejavnosti upravljajo v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti in da se sredstva, ki so ji na razpolago, uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja;

(d) potrditev, da so izjave o izdatkih, ki se predložijo Komisiji, točne, in zagotovitev, da izhajajo iz računovodskih sistemov, ki temeljijo na preverljivih dokaznih listinah;

(e) preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, obveščanje Komisije o le-teh v skladu s pravili ter obveščanje Komisije o napredovanju upravnih in sodnih postopkov;

(f) sodelovanje s Komisijo za zagotavljanje porabe sredstev Skupnosti v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja;

(g) nadomestilo vseh zneskov, izgubljenih zaradi odkritih nepravilnosti in, če je potrebno, zaračunavanje obresti na zapoznela plačila.

2. Komisija v skladu s svojo odgovornostjo za izvajanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti zagotovi, da v državah članicah sistemi za upravljanje in nadzor delujejo brezhibno, tako da je poraba sredstev Skupnosti učinkovita in pravilna.

V ta namen lahko uradniki ali uslužbenci Komisije brez poseganja v pooblastila Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, na podlagi dogovorov, sprejetih v soglasju z državami članicami v okviru sodelovanja, opisanega v odstavku (1)(f), opravijo preglede na kraju samem, vključno z naključnimi pregledi operacij, financiranih iz sklada, ter sistemov za upravljanje in nadzor, ki jih najavijo najmanj en delovni dan prej. Komisija obvesti zadevno državo članico, da si pridobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali uslužbenci zadevne države članice lahko sodelujejo pri takih pregledih.

Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki ali uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri takih pregledih.

3. Po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ustavi vmesna izplačila v naslednjih primerih:

(a) država članica ne izvaja dejavnosti, kakor je bilo dogovorjeno v odločbi o sofinanciranju; ali

(b) celota ali del dejavnosti ne utemeljuje niti dela niti celote sofinanciranja iz sklada.

V teh primerih Komisija z obrazložitvijo razlogov od države članice zahteva, da predloži svoje pripombe in, če je to primerno, izvede popravke v določenem roku.

4. Ob izteku roka, ki ga določi Komisija, lahko ta, če ni bil dosežen noben sporazum in če država članica ni izvedla popravkov, in ob upoštevanju kakršnih koli pripomb, ki jih je predložila država članica, v treh mesecih odloči, da:

(a) zniža vmesno izplačilo iz člena 17(2); ali

(b) izvede finančne popravke, ki jih zahteva ukinitev celotnega prispevka ali njegovega dela iz sklada za zadevne dejavnosti.

Če se odločitev ne sprejme niti za (a) niti za (b), je odložitev vmesnih izplačil takoj ukinjena.

Člen 19

Finančni popravki

1. Države članice so v prvi vrsti odgovorne za preučevanje nepravilnosti, uvajanje ukrepov ob dokazih o vsaki večji spremembi, ki vpliva na vrsto ali pogoje izvajanja ali nadziranja dejavnosti, ter za izvajanje zahtevanih finančnih popravkov.

Država članica izvede zahtevane finančne popravke v zvezi s posamezno ali sistemsko nepravilnostjo. Popravki, ki jih izvede država članica, zajemajo preklic celotnega ali delnega prispevka Skupnosti. Sredstev Skupnosti, ki se sprostijo na tak način, država članica lahko ponovno porabi za dejavnosti na istem področju, kakor so navedeni v členu 4, v skladu z ureditvijo, ki jo je treba določiti v skladu s postopkom iz člena 21(2).

2. Če po opravljenih obveznih preverjanjih Komisija ugotovi, da država članica ni ravnala v skladu s svojimi obveznostmi iz odstavka 1 tega člena, se uporablja člen 18(3) in (4).

3. Vse vsote, ki se prejmejo neupravičeno in jih je treba izterjati, se vrnejo Komisiji skupaj z zamudnimi obrestmi.

Člen 20

Spremljanje in ocenjevanje

1. V vsaki državi članici sprejme odgovorni organ vse potrebne ukrepe za spremljanje in ocenjevanje dejavnosti.

V ta namen vsebujejo vsi dogovori in pogodbe, ki jih sklene z organizacijami, zadolženimi za izvajanje dejavnosti, klavzule, ki od njih zahtevajo najmanj eno poročilo na leto s podrobnimi podatki o napredovanju v zvezi z izvajanjem dejavnosti in doseganjem njihovih ciljev.

Poleg tega naroči odgovorni organ neodvisno presojo o izvajanju in učinku izvajanja dejavnosti.

2. Odgovorni organ vsako leto sestavi zbirno poročilo o izvajanju tekočih dejavnosti, ki se priloži prošnji za sofinanciranje iz člena 8.

3. V šestih mesecih po izteku roka, določenega z odločitvijo o sofinanciranju za izvrševanje odhodkov, pošlje odgovorni organ Komisiji končno poročilo, ki zajema:

(a) finančna poročila in poročilo o izvajanju dejavnosti v skladu s pravili, ki jih Komisija sprejme po postopku iz člena 21(2);

(b) poročilo o presoji iz odstavka 1.

4. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu vmesno poročilo najpozneje do 31. decembra 2002 in končno poročilo najpozneje do 1. septembra 2005.

POGLAVJE V

ODBOR

Člen 21

Odbor

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

4. Odbor lahko obravnava katero koli vprašanje v zvezi s to odločbo, ki ga postavi njegov predsednik ali predstavnik države članice.

POGLAVJE VI

POSEBNE DOLOČBE V ZVEZI Z IZREDNIMI UKREPI

Člen 22

Posebne določbe v zvezi z izrednimi ukrepi

1. Določbe odstavkov 2 do 5 tega člena se uporabljajo za izvajanje izrednih ukrepov iz člena 6.

2. Finančna pomoč iz sklada se omeji na obdobje šestih mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega ukrepa.

3. Država članica ali države članice, ki jih prizadene množični prihod, kakršen je naveden v členu 6(1), predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in načrt za izvajanje izrednih ukrepov, vključno z opisom predvidenih ukrepov in organov, odgovornih za njihovo izvajanje.

4. Razpoložljiva sredstva se razdelijo med države članice na podlagi števila oseb, ki so vstopile v vsako državo članico kot del množičnega prihoda iz člena 6(1).

5. Uporabljajo se člen 9 ter členi 18 do 21.

POGLAVJE VII

PREHODNE DOLOČBE

Člen 23

Prehodne določbe

Z odstopanjem od člena 11 se za izvajanje v obračunskih letih 2000 in 2001 uporablja naslednji časovni razpored:

- Komisija obvesti države članice o predvidenih zneskih, ki se jim dodelijo, dan po začetku veljavnosti te odločbe. Če Statistični urad Evropske skupnosti še nima vseh statističnih podatkov, ki se zahtevajo po členu 10, se uporabijo tiste številke, ki jih predložijo države članice; v tem primeru Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) sprejme pravila za razlago statističnih podatkov, ki jih predložijo države članice;

- države članice predložijo Komisiji prošnje za sofinanciranje iz člena 8 najpozneje do 20. novembra 2000;

- Komisija odobri prošnje za sofinanciranje v treh mesecih po njihovi predložitvi, potem ko preveri podatke iz člena 8(2), za leto 2000 pa ob upoštevanju prenosa dodeljenih sredstev v obračunsko leto 2001;

- z odstopanjem od člena 14 so lahko odhodki, dejansko izplačani med 1. januarjem 2000 in rokom, določenim z odločbo o odobritvi sofinanciranja, upravičeni do podpore iz sklada.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Izvajanje

1. Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe.

2. Če je potrebno, Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) sprejme vse druge določbe, ki so potrebne za izvajanje te odločbe.

Člen 25

Klavzula o ponovnem pregledu

Na podlagi predloga Komisije, Svet ponovno pregleda to odločbo najpozneje do 31. decembra 2004.

Člen 26

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. septembra 2000

Za Svet

Predsednik

D. Vaillant

[1] UL C 116 E, 26.4.2000, str. 72.

[2] Mnenje, dano 11. aprila 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 168, 16.6.2000, str. 20.

[4] Mnenje, dano 15. junija 2000 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[5] UL L 114, 1.5.1999, str. 2.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

--------------------------------------------------