31999D0852

Sklep Sveta

z dne 6. decembra 1999

o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz Partnerstva za pristop z Romunijo

(1999/852/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 622/98 z dne 16. marca 1998 o pomoči državam prosilkam v okviru predpristopne strategije, zlasti o vzpostavitvi Partnerstev za pristop [1], in zlasti člena 2 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski Svet v Luxembourgu je ugotovil, da je Partnerstvo za pristop novo sredstvo in ključni dejavnik okrepljene predpristopne strategije.

(2) Uredba (ES) št. 622/98 določa, da Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije odloča o načelih, prednostnih nalogah, vmesnih ciljih in pogojih iz posameznega Partnerstva za pristop, kakor so ta predložena vsaki državi prosilki, in tudi o kasnejših pomembnejših prilagoditvah, ki se nanje nanašajo.

(3) Pomoč Skupnosti je pogojena z izpolnitvijo temeljnih elementov, in zlasti s spoštovanjem obveznosti iz evropskih sporazumov ter z napredkom pri izpolnjevanju kopenhagenskih meril; kadar temeljnega elementa ni, lahko Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije ustrezno ukrepa glede katere koli predpristopne pomoči.

(4) Evropski svet v Luxembourgu je odločil, da se izvajanje Partnerstva za pristop in napredek pri prevzemanju pravnega reda preuči v organih evropskega sporazuma.

(5) Redno poročilo Komisije iz leta 1999 predstavlja objektivno analizo pripravljenosti Romunije za članstvo in opredeljuje številne prednostne naloge za nadaljnje delo.

(6) Da bi se pripravila na članstvo, bi morala Romunija posodobiti svoj državni program prevzemanja pravnega reda; ta program naj bi določil časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev iz Partnerstva za pristop –

SKLENIL:

Člen 1

V skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98 so načela, prednostne naloge, vmesni cilji in pogoji iz Partnerstva za pristop za Romunijo navedeni v Prilogi, ki je sestavni del tega sklepa.

Člen 2

Izvajanje Partnerstva za pristop preverjajo organi Evropskega sporazuma in ustrezni organi Sveta, ki jim Komisija redno poroča.

Člen 3

Ta sklep začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 6. decembra 1999

Za Svet

Predsednik

T. Halonen

[1] UL L 85, 20.3.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

ROMUNIJA: PARTNERSTVO ZA PRISTOP 1999

1. CILJI

Namen Partnerstva za pristop je enovita določitev prednostnih področij, kjer so skladno z rednim poročilom Komisije iz leta 1999 o napredku, ki ga je Romunija dosegla pri včlanjevanju v Evropsko unijo, potrebna nadaljnja prizadevanja, finančnih sredstev, ki so na voljo za pomoč Romuniji za izvedbo teh prednostnih nalog in pogojev, ki bodo veljali za zagotovitev pomoči. To partnerstvo za pristop predstavlja podlago za številne instrumente politik, ki se bodo uporabljali za pomoč državam kandidatkam pri njihovih pripravah na članstvo. Ti med drugim vključujejo revidiran državni program za prevzem pravnega reda, skupno oceno srednjeročnih prednostnih nalog gospodarske politike, pakt o boju proti organiziranemu kriminalu in državne razvojne načrte ter druge sektorske načrte, potrebne za sodelovanje v strukturnih skladih po včlanitvi ter za izvajanje ISPA in Sapard pred pristopom. Vsak od teh instrumentov se razlikuje po svoji naravi in se pripravlja ter izvaja v skladu s posebnimi postopki. Ti instrumenti niso sestavni del tega partnerstva, vendar so prednostne naloge, ki jih vsebujejo, z njim združljive.

2. NAČELA

Glavna opredeljena prednostna področja za vsako državo kandidatko se nanašajo na njeno sposobnost izpolniti kopenhagenska merila, ki določajo, da se za članstvo zahteva:

- da država kandidatka doseže stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravne države, človekovih pravic ter spoštovanja in varstva pravic manjšin,

- obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost spopadanja s konkurenčnim pritiskom in tržnimi silami znotraj Unije,

- sposobnost prevzemanja obveznosti članstva, vključno s spoštovanjem ciljev politične, gospodarske in denarne unije.

Evropski svet je na svojem zasedanju v Madridu poudaril potrebo po tem, da države kandidatke uskladijo svoje upravne strukture za zagotovitev skladnega delovanja politik Skupnosti po pristopu, v Luxembourgu pa je poudaril, da je prevzemanje pravnega reda potrebno, ne pa samo po sebi zadostno; treba je treba zagotoviti njegovo dejansko izvajanje.

3. PREDNOSTNE NALOGE IN VMESNI CILJI

Redna poročila Komisije so izpostavila obseg prizadevanj, ki bodo še potrebna na nekaterih področjih, da se države kandidatke pripravijo za pristop. Ta položaj zahteva opredelitev vmesnih stopenj v smislu prednostnih nalog, od katerih naj bi vsako spremljali natančni cilji, določeni v sodelovanju z zadevnimi državami, doseganje katerih je pogoj za stopnjo pomoči, napredek pogajanj, ki potekajo z nekaterimi državami, ter odpiranje novih pogajanj z drugimi. Prednostne naloge in vmesni cilji v revidiranem Partnerstvu za pristop so ponovno razdeljeni v dve skupini, kratkoročne in srednjeročne. Tiste, ki so navedene kot kratkoročne, so bile izbrane na podlagi realističnega pričakovanja, da jih bo Romunija izvedla ali glede njih dosegla pomembnejši napredek do konca leta 2000. Za prednostne naloge, ki so navedene kot srednjeročne, se pričakuje, da potrebujejo več kakor leto za izvedbo, vendar pa naj bi se, kadar je to mogoče, delo v zvezi z njimi začelo v letu 2000. Napredek glede prednostnih nalog Partnerstva za pristop 1998 je ocenjen v rednem poročilu iz leta 1999. Ta ocena je bila uporabljena za oblikovanje prednostnih nalog za sedanje partnerstvo.

Romunija je 14. junija 1999 predložila revidirano različico svojega državnega programa za prevzem pravnega reda (DPPPR). Ta določa časovni razpored za doseganje prednostnih nalog in vmesnih ciljev na podlagi prvega Partnerstva za pristop, kakor tudi potrebne upravne strukture in finančne vire.

Partnerstvo za pristop opredeljuje prednostna področja za pripravo Romunije na članstvo. Kljub temu pa bo morala Romunija obravnavati vsa vprašanja, ki jih opredeljuje redno poročilo. Prav tako je pomembno, da Romunija izpolni obveznosti glede zakonodajnega prilagajanja in izvajanja pravnega reda v skladu z obveznostmi po Evropskem sporazumu, s pregledom usklajenosti zakonodaje in s procesom pogajanj. Treba je spomniti, da prevzemanje pravnega reda v zakonodajo samo po sebi ni zadostno; treba je zagotoviti tudi njegovo dejansko izvajanje po enakih standardih, kakor se uporabljajo znotraj Unije. Na vseh spodaj navedenih področjih obstaja potreba po verodostojnem in učinkovitem izvajanju pravnega reda.

Na podlagi analize rednega poročila Komisije so bile za Romunijo opredeljene naslednje kratkoročne in srednjeročne prednostne naloge ter vmesni cilji.

3.1 Kratkoročno (2000)

Politična merila:

- zagotovitev ustreznih proračunskih postavk za podporo otrokom v varstvu in izvedba popolne reforme sistema otroškega varstva, kakor tudi postavk za zdravljenje otrok in odraslih s kroničnimi boleznimi in invalidnostmi,

- poglobitev dialoga med vlado in Romi s ciljem, da se izdela in izvede strategija izboljšanja gospodarskih in socialnih pogojev Romov ter zagotovitev ustrezne finančne podpore programom manjšin.

Gospodarska merila:

- ponovna vzpostavitev makroekonomske stabilnosti, zlasti z izvedbo strukturne reforme, in vzpostavitev srednjeročne strategije; dogovor o skupni oceni z Evropsko komisijo,

- trajno izvajanje sporazumov, sklenjenih z Mednarodnim denarnim skladom, Svetovno banko in Evropsko unijo,

- nadaljevanje prestrukturiranja javnih financ,

- ukrepanje za zagotovitev delovanja trga z zemljišči ter vzpostavitev zemljiške knjige in katastra po vsej državi,

- spodbujanje konkurenčnosti s tržno usmerjenim prestrukturiranjem podjetij (vključno z majhnimi in srednje velikimi podjetji), sprejemanje ukrepov za spodbuditev domačih in tujih naložb, zlasti s poenostavitvijo pravnih in upravnih postopkov ter stabilizacijo pravil, ki urejajo privatizacijo in poslovanje; izvajanje novega stečajnega postopka,

- sprejetje načrta za prestrukturiranje jeklarskega sektorja v skladu z zahtevami Evropske unije.

Notranji trg:

- javna naročila: izvajanje zakonodaje o javnih naročilih,

- pravice intelektualne in industrijske lastnine: prilagajanje in izvajanje zakonodaje o blagovnih znamkah, avtorskih pravicah in sorodnih pravicah; okrepitev upravne usposobljenosti in boj proti ponarejanju, zlasti z okrepitvijo mejnega nadzora,

- varstvo podatkov: sprejetje državne zakonodaje, vključno z vzpostavitvijo neodvisnega nadzornega organa,

- prosti pretok blaga: sprejetje sistemske zakonodaje za prevzem novih in globalnih načel pristopa in vzpostavitev združljive upravne strukture; sprejetje sistemskih zakonov o kemikalijah in živilih; nadaljevanje prevzemanja tehničnih pravil v avtomobilskem sektorju,

- prosti pretok storitev: sprejetje sistemske zakonodaje za prevzem (i) direktive o zavarovalnicah in zavarovalnem nadzoru, (ii) direktiv o vrednostnih papirjih in reguliranih trgih, (iii) direktiv o kolektivnih naložbenih podjemih, ki vlagajo v prenosljive vrednostne papirje; okrepitev usposobljenosti agencij za nadzor finančnega sektorja,

- konkurenca: sprejetje sekundarne zakonodaje za nadaljnje prilagajanje temeljne zakonodaje s področja konkurence in državnih pomoči, okrepitev sveta za konkurenco in urada za varstvo konkurence, nadaljevanje sestavljanja popolnih letnih poročil o državnih pomočeh, dokončanje inventarja o državnih pomočeh,

- avdiovizualno: dokončanje prilagajanja zakonodaje,

- obdavčitev: prilagajanje zakonodaje o DDV in trošarinah, zlasti s poudarkom na odpravljanju diskriminacije med uvoženimi in domačimi cigaretami; zagotovitev, da so novi davčni ukrepi skladni z načeli kodeksa ravnanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka,

- carine: uporaba ukrepov za boj proti goljufijam in korupciji.

Kmetijstvo:

- nadaljevanje prilagajanja veterinarske in fitosanitarne zakonodaje in nadgraditev ureditve inšpekcij, zlasti na prihodnjih zunanjih mejah Evropske unije,

- nadaljevanje vzpostavljanja državnega sistema za identifikacijo živali,

- sprejetje zakona o nadzoru nad pesticidi v kmetijstvu in začetek vzpostavljanja sistema nadzora nad ostanki pesticidov v kmetijskih izdelkih,

- vzpostavitev registra vinogradov ter okrepitev sistemov upravljanja in nadzora v vinarskem sektorju.

Promet:

- prilagoditev zakonodaje o standardih varnosti na morju.

Zaposlovanje in socialne zadeve:

- podpora prizadevanjem socialnih partnerjev za usposobitev, še posebej pri dvostranskem socialnem dialogu, za pripravo in izvajanje pravnega reda,

- priprava državne strategije zaposlovanja ob podpori skupnega pregleda zaposlovalne politike, s ciljem kasnejšega sodelovanja pri evropski strategiji zaposlovanja.

Okolje:

- priprava podrobnih in posebnih programov prilagajanja in izvajanja direktiv,

- prevzem zakonodaje o dostopu do informacij, za zaščito narave in za zaščito pred sevanjem,

- priprava sistemskih zakonov o industrijskem onesnaževanju kakovosti zraka, odpadkih, vode (IPPC, velike kurilne naprave, Seveso II),

- krepitev upravljanja z okoljem na državni in regionalni ravni,

- razvoj načrta za financiranje naložb (glede na direktive) na podlagi ocen stroškov prilagajanja in realističnih virov javnega in zasebnega financiranja za vsako leto,

- popolni prevzem in izvajanje direktive o presoji vplivov na okolje.

Pravosodje in notranje zadeve:

- izvajanje zakona o romunskih državnih mejah, vključno z združitvijo mejne straže in mejne policije; pospešitev demilitarizacije ministrstvu za notranje zadeve podrejenih organov; okrepitev mejnega nadzora za preprečitev nezakonitega priseljevanja in za omogočanje polnega sodelovanja pri schengenskem informacijskem sistemu,

- posodobitev organov odkrivanja in pregona ter sodstva za nadaljevanje boja proti organiziranemu kriminalu, prekupčevanju z mamili in korupciji; zagotovitev boljše usklajenosti med organi odkrivanja in pregona,

- sprejetje zakona o preprečevanju in boju proti korupciji ter vzpostavitev neodvisnega protikorupcijskega oddelka; krepitev usposobljenosti za obravnavanje pranja denarja; ratifikacija Evropske konvencije o pranju denarja in zaplembi premoženjske koristi iz kaznivih dejanj in Evropske konvencije o korupciji, podpis Konvencije OECD o podkupovanju,

- sprejetje zakona o tujcih in zakona o beguncih; povečanje preglednosti in pospešitev uporabe azilskih postopkov.

Krepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z usposobljenostjo za upravljanje sredstev Evropske unije in nadzor nad njimi:

- sprejetje in izvajanje zakona o državni upravi,

- Phare [1], ISPA [2] in Sapard [3]: nadaljnji razvoj državnega razvojnega načrta in načrta razvoja podeželja; sprejetje pravnega, upravnega in proračunskega okvira (revizijski priročnik in revizijska sled) za načrtovanje in upravljanje ISPA in Sapard, vključno z uvedbo presoje vplivov na okolje in z Evropsko unijo združljivih pravil o javnem naročanju za projekte, ki so sofinancirani iz skladov Skupnosti; ustanovitev delujoče plačilne agencije za Sapard,

- izboljšanje delovanja pravosodja, vključno: (i) s sprejetjem novega kazenskega zakonika; (ii) s sprejetjem zakona o kazenskem postopku, (iii) z omejitvijo uporabe izvensodnega pridržanja, (iv) z olajšanjem dostopa do pravnega svetovanja in zastopanja, (v) z razširitvijo sodnega informacijskega sistema na vsa sodišča, (vi) z izboljšanjem izvajanja civilnih sodnih odločb,

- začetek uvedbe programsko usmerjenega proračuna, ki omogoča večletne obveznosti, krepitev procesa izvrševanja proračuna, izboljšanje zbiranja prihodkov in fiskalne mobilizacije; krepitev oddelka za javna naročila pri ministrstvu za finance,

- dokončanje zakonodajnega okvira za notranji in zunanji finančni nadzor; krepitev osrednje organizacije znotraj ministrstva za finance za prilagajanje notranjih revizijskih/nadzornih enot pri proračunskih uporabnikih ter uvedba "funkcionalne neodvisnosti" za državne notranje nadzornike/revizorje na državni in decentraliziranih ravneh predhodne finančne kontrole,

- začetek priprav na uvedbo revidiranja izvajanja nalog in revizijske metodike s strani Računskega sodišča,

- usposabljanje organov odkrivanja in pregona pri vprašanjih v zvezi s konkurenco, intelektualno in industrijsko lastnino ter varstvom potrošnikov.

3.2 Srednjeročno

Politična merila:

- konsolidiranje reforme in izboljšanje pogojev za otroke v varstvu,

- nadaljevanje izvajanja strategije za izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev Romov; izvajanje ukrepov za boj proti diskriminaciji (vključno znotraj javne uprave); pospeševanje možnosti zaposlovanja in povečanje dostopa do izobraževanja,

- dokončanje demilitarizacije policije in ministrstvu za notranje zadeve podrejenih teles,

Gospodarska merila:

- konsolidacija pravnega okvira in okvira politik za ponovno vzpostavitev trajnega gospodarskega razvoja ter dokončanje procesa privatizacije,

- vzpostavitev letnega fiskalnega nadzornega postopka s ciljem uskladitve poročanja in spremljanja javnih financ ter nadzora nad njimi, še posebej fiskalnih položajev, s postopki Evropske unije,

- nadaljevanje prizadevanj za izboljšanje pogojev za ustanavljanje in razvoj zasebnih podjetij, s posebno pozornostjo na majhnih in srednje velikih podjetjih,

- izvajanje programa za prestrukturiranje jeklarskega sektorja.

Notranji trg:

- pravice intelektualne in industrijske lastnine: dokončanje prilagajanja in okrepitev struktur za izvajanje,

- prosti pretok blaga: začetek izvajanja direktiv novega pristopa, sprejetje nove zakonodaje o farmacevtskih izdelkih, začetek prilagajanja preostale tradicionalne tehnične zakonodaje, vzpostavitev sistema tržnega nadzora,

- prosti pretok oseb: dokončanje prilagajanja medsebojnega priznavanja diplom,

- konkurenca: zagotovitev, da se praksa cenovnega nadzora uskladi s pravili konkurence; okrepitev protimonopolnih organov in organov za državne pomoči,

- varstvo potrošnikov: nadaljevanje prilagajanja in krepitev organov tržnega nadzora in izvajanja,

- telekomunikacije: zagotovitev neodvisnosti izvršilnega organa in krepitev njegove usposobljenosti,

- obdavčitev: dokončanje prilagajanja DDV in trošarin; pregled obstoječih zakonov in zagotovitev skladnosti s kodeksom obnašanja za obdavčitev ustvarjenega dohodka; krepitev upravnega sodelovanja in medsebojne pomoči; izboljšanje učinkovitosti davčne uprave (organizacija, človeški viri in računalniška opremljenost),

- carine: uporaba poenostavljenih postopkov; okrepitev upravne in izvedbene usposobljenosti, vključno z mejno kontrolo; dokončanje integrirane tarife.

Kmetijstvo:

- okrepitev mehanizmov in upravnih struktur za upravljanje s skupno kmetijsko politiko (spremljanje kmetijskih trgov ter izvajanje strukturnih in podeželskih razvojnih ukrepov, ustanovitev organov in nadzornih mehanizmov),

- okrepitev upravljanja z nadzorom hrane in nadaljevanje posodabljanja kmetijsko-živilskega sektorja, da bi bili izpolnjeni higienski in javnozdravstveni standardi Evropske unije,

- dokončanje sistema identifikacije živali; izvajanje sistema nadzora kakovosti (analiza nevarnosti in kritičnih nadzornih točk), ravnanja z živalskimi odpadki, posodobitev programov za nadzor nad ostanki tovarn mesa in mlečnih izdelkov ter zoonozami; dokončanje sistemov inšpekcij na prihodnjih zunanjih mejah.

Ribištvo:

- razvoj usposobljenosti za izvajanje in izvrševanje skupne ribiške politike.

Energija:

- priprava na notranji trg z energijo, še posebej s sprejetjem zakonodaje za izvajanje direktiv s področja plina in električne energije,

- prilagajanje oblikovanja cen energije, energetske učinkovitosti in standardov kakovosti goriv; izvajanje pravnega reda glede zalog nafte,

- nadaljevanje zagotavljanja visoke ravni jedrske varnosti v jedrski elektrarni Cernovoda,

- krepitev regulativnih struktur za jedrsko varnost in zaščito pred sevanjem.

Promet:

- usklajevanje s pravnim redom, zlasti glede pomorskega in letalskega prometa (posebej letalske varnosti in upravljanja z letalskim prometom), železniškega in cestnega tovornega sektorja (pravila za nevarno blago, zaščitna pravila in obdavčitev) ter celinskih plovnih poti (tehnične zahteve za plovila).

Zaposlovanje in socialne zadeve:

- prenos in izvajanje zakonodaje Evropske unije na področju zdravja pri delu in varnosti (vključno z okvirno direktivo), delovnega prava, enakega obravnavanja moških in žensk ter javnega zdravja; okrepitev povezanih upravnih struktur in tistih, potrebnih za usklajevanje socialne varnosti,

- ustanovitev neodvisnega jamstvenega sklada za zaposlene v primeru delodajalčeve plačilne nesposobnosti.

Gospodarska in socialna kohezija:

- razvoj državne politike za gospodarsko in socialno kohezijo; priprava na izvajanje regionalnih razvojnih programov in pobud Skupnosti; izboljšanje medresorske usklajenosti glede strukturnih skladov ter vzpostavitev proračunskega sistema in postopkov, ki omogočajo večletne obveznosti, ter njegovo upravljanje v skladu s standardi strukturnih skladov, vključno z oceno in ovrednotenjem.

Okolje:

- nadaljevanje izvajanja programov prilagajanja, predvsem popolni prenos v sektorjih letalstvo, ravnanje z odpadki in ravnanje z vodo ter dokončanje prenosa glede hrupa, kemikalij in genetsko spremenjenih organizmov,

- vključitev načel trajnostnega razvoja v opredelitev in izvajanje vseh drugih sektorskih politik,

- razvoj usposobljenosti za spremljanje in izvajanje, zlasti preko decentralizacije k agencijam za zaščito okolja.

Pravosodje in notranje zadeve:

- nadaljevanje postopnega prilagajanja zakonodaje in prakse s tisto Evropske unije,

- sprejetje in uporaba mednarodnih instrumentov v zvezi z bojem proti trgovanju z mamili, zlasti Sporazuma o nezakonitem trgovanju po morju, izvajanje člena 17 Konvencije Združenih narodov proti nezakonitemu trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi,

- okrepitev neodvisnosti sodstva, uvedba objektivnih meril za zaposlovanje in karierni razvoj,

- nadaljevanje boja proti trgovanju z ženskami in otroki.

Krepitev upravne in sodne usposobljenosti, vključno z usposobljenostjo za upravljanje sredstev Evropske unije in nadzor nad njimi:

- izvajanje programa celovite reforme javne uprave s ciljem izboljšati usposobljenost javne uprave za izvajanje pravnega reda in njegovo upravljanje,

- zagotovitev usposabljanja tožilcev, sodnikov in odvetnikov glede prava Evropske unije,

- okrepitev funkcij javnofinančnega nadzora z zagotavljanjem ustreznega osebja, usposabljanja in opreme,

- okrepitev romunskega sistema statistike s ciljem doseči usklajenost s pravili in standardi Evropske skupnosti.

4. PROGRAMIRANJE

Za Phare so v obdobju 1995-1999 dodeljena sredstva v višini 649 milijonov evrov. V skladu z dogovorom Evropskega sveta v Berlinu 24.-25. marca 1999 bo finančna pomoč državam kandidatkam v obdobju 2000-2006 zajemala tudi pomoč predpristopnim ukrepom za kmetijstvo in razvoj podeželja iz predpristopnega instrumenta Sapard (Uredba Sveta (ES) št. 1268/1999; UL L 161, 26.6.1999, str. 87) in strukturnega instrumenta ISPA (Uredba Sveta (ES) št. 1267/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 73), ki bosta dala prednost ukrepom, podobnim tistim iz okvira kohezijskega sklada za predpristopno obdobje. Iz teh sredstev bi Romunija lahko financirala tudi del svojega sodelovanja v programih Skupnosti, vključno s Petim okvirnim programom za razvoj in tehnološke raziskave (UL L 26 1.2.1999, str. 1). Še več, Romunija bo imela tudi dostop do sredstev iz večdržavnih programov, ki se neposredno navezujejo na pravni red. Skupno financiranje s strani držav kandidatk se sistematično zahteva pri vseh naložbenih projektih. Z namenom omogočiti sofinanciranje projektov, ki zadevajo prednostne naloge v predpristopnem obdobju, je Komisija od leta 1998 v stikih z Evropsko investicijsko banko in mednarodnimi finančnimi institucijami, zlasti Evropsko banko za obnovo in razvoj in Svetovno banko.

5. POGOJENOST POMOČI

Pomoč Skupnosti pri financiranju iz predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard je pogojena s spoštovanjem obveznosti Romunije iz Evropskega sporazuma, z nadaljnjimi koraki pri izpolnjevanju kobenhavnskih meril in še zlasti napredkom pri izpolnjevanju specifičnih prednostnih nalog iz tega partnerstva za pristop 2000. Nespoštovanje omenjenih splošnih pogojev bi lahko pripeljalo do odločitve Sveta o ukinitvi finančne pomoči na podlagi člena 4 Uredbe (ES) št. 622/98.

6. SPREMLJANJE

Spremljanje izvajanja Partnerstva za pristop poteka v okviru Evropskega sporazuma. Kakor je poudaril že Evropski svet v Luxembourgu, je zelo pomembno, da institucije iz Evropskega sporazuma še naprej predstavljajo okvir, v katerem je mogoče nadzorovati prevzemanje pravnega reda v skladu z enakimi postopki, ne glede na to, ali so se pogajanja pričela ali ne. Ustrezna poglavja Partnerstva za pristop obravnava pristojni pododbor. Pridružitveni odbor je zadolžen za obravnavanje splošnih razvojnih usmeritev ter za napredek in težave pri izpolnjevanju prednostnih nalog in vmesnih ciljev, kakor tudi za bolj specifična vprašanja, ki jih izpostavijo pododbori.

Odbor za upravljanje Phare zagotavlja, da so odločitve o financiranju iz vseh treh predpristopnih instrumentov Phare, ISPA in Sapard združljive med seboj in tudi s Partnerstvom za pristop, kakor to določa Uredba o koordinaciji (Uredba Sveta (ES) št. 1266/1999, UL L 161, 26.6.1999, str. 68).

Partnerstvo za pristop bo še naprej predmet potrebnih dopolnitev v skladu s členom 2 Uredbe (ES) št. 622/98.

[1] Phare = Akcijski načrt za usklajeno pomoč Poljski in Madžarski.

[2] ISPA = Instrument strukturnih politik v predpristopnem obdobju.

[3] Sapard = Posebni pristopni program za kmetijstvo in razvoj podeželja.

--------------------------------------------------