31997R2320

Uredba Sveta (ES) št. 2320/97

z dne 17. novembra

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške, o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1189/93 in o zaključku postopka v zvezi s takim uvozom s poreklom iz Hrvaške

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 9(4) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

(1) Z Uredbo (EGS) št. 1189/93 [2] je Svet uvedel dokončne protidampinške dajatve pri uvozu nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla s poreklom iz Madžarske, Poljske in Hrvaške. Stopnja dajatve je bila 21,7 % za Madžarsko, 10,8 % za Poljsko in 17,4 % za Hrvaško. Poleg tega je Komisija sprejela obveznosti [3], ki so jih ponudili madžarski, poljski in hrvaški izvozniki.

(2) Dne 31. avgusta 1996 je Komisija v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti [4] naznanila začetek vmesnega pregleda Uredbe (EGS) št. 1189/93 v zvezi z uvozom nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali nelegiranega jekla po poreklu iz Madžarske, Poljske in Hrvaške ter začela preiskavo na podlagi člena 11(3) Uredbe (ES) št. 384/96 (v nadaljevanju "osnovna uredba").

(3) Ta vmesni pregled se je začel vzporedno s preiskavo, začeto na isti dan [5], v zvezi s takim uvozom s poreklom iz Rusije, Češke, Romunije in Slovaške po pritožbi, ki jo je vložil Odbor za zaščito industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije.

(4) Z Uredbo (ES) št. 981/97 [6] (v nadaljevanju "začasna uredba") je Komisija uvedla začasno protidampinško dajatev pri uvozu v Skupnost obravnavanih izdelkov s poreklom iz Rusije, Češke, Romunije in Slovaške.

(5) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe.

Tistim strankam, ki so to zahtevale, je bila dana možnost zaslišanja pred Komisijo.

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(6) Dne 22. maja 1997 so bili pridružitveni sveti, ustanovljeni po sporazumih med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Češko, Romunijo oziroma Slovaško na drugi strani, pisno obveščeni o nameri Komisije, da uvede začasne ukrepe.

Češki, romunski in slovaški organi so vsi ugovarjali, da je Komisija kršila Evropski sporazum (in zlasti člen 34(2) sporazuma), ker se ni posvetovala pred začetkom postopka, takoj po začetku postopka ali pred uvedbo začasnih dajatev.

Opozoriti bi bilo treba, da mora Komisija po prejemu pritožbe tam navedene trditve raziskati. Če je Komisija prepričana, da je v pritožbi navedenih dovolj dokazov za preiskavo, mora v skladu z določbami svoje lastne protidampinške zakonodaje začeti postopek. Šteje se, da so bile pravne obveznosti Skupnosti po evropskih sporazumih izpolnjene v celoti. V sporazumih je navedeno, da je treba pridružitvene svete obvestiti o vsakem primeru dampinga, takoj ko organi države uvoznice začnejo preiskavo. To zahtevo je Komisija izpolnila.

Poleg tega evropski sporazumi navajajo, da lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe, če se v 30 dneh potem, ko je bila zadeva predložena pridružitvenemu svetu, ne doseže zadovoljiva rešitev. Ker v zahtevanem roku ni bila sprejeta nobena rešitev, je bila Komisija upravičena sprejeti ukrepe, po potrebi; to je storila dne 31. maja 1997. Dejanski sklep o uvedbi začasnih dajatev ni bil sprejet do 21. maja, le kratek čas pred iztekom zakonsko predpisanega roka. Kljub temu je Komisija nemudoma obvestila pridružitveni svet in mu posredovala podatke na podlagi katerih je bil sklep sprejet. Posvetovanja, najprej z organi države ter nato z izvozniki/proizvajalci samimi, so se začela v nekaj dneh ter so se nadaljevala v času preiskave z namenom doseči obojestransko sprejemljivo rešitev. Torej je Komisija v celoti izpolnila zahteve Evropskih sporazumov in zlasti njihovih členov 34(2) in 34(3)(b).

(7) Med vmesnim pregledom je Komisija uradno svetovala madžarskim, poljskim in hrvaškim proizvajalcem/izvoznikom in uvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnikom držav izvoznic in pritožniku ter neposredno vpletenim strankam dala možnost, da svoje poglede pisno predstavijo in zahtevajo zaslišanje. Zainteresiranim strankam, ki so to zahtevale, je bila dana možnost zaslišanja pred Komisijo. Te stranke so tudi pripravile pisna stališča, s katerimi so izrazile svoje mnenje o ugotovitvah.

(8) Komisija je vprašalnike poslala vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, ter prejela odgovore od proizvajalcev pritožnikov v Skupnosti, od petih družb iz Češke, sedmih iz Romunije, ene iz Slovaške, šestih iz Rusije, ene iz Madžarske, šestih iz Poljske in ene iz Hrvaške. Komisija je prejela odgovore tudi od štirih nepovezanih uvoznikov v Skupnosti, uvoznika iz Skupnosti, povezanega s češko družbo, in dveh uvoznikov, povezanih s slovaškim proizvajalcem, od katerih je bil eden lociran v Skupnosti, drugi pa v Švici.

Preveritveni obiski v zvezi z obema preiskavama so se opravili pri naslednjih družbah:

Proizvajalci Skupnosti

- Voest Alpine, Kindberg, Avstrija,

- Vallourec Industries, Boulogne-Billancourt, Francija,

- Benteler AG, Paderborn, Nemčija,

- Mannesmannröhren-Werke AG, Mülheim an der Ruhr, Nemčija,

- Dalmine S.p.A., Dalmine, Italija,

- Productos Tubulares S.A., Valle de Trapaga, Španija,

- Tubos Reunidos S.A., Amurrio, Španija,

- Ovako Steel AB Tube Division, Hofors, Švedska,

- ESW Röhrenwerke GmbH, Eschweiler, Nemčija,

- Rohrwerk Neue Maxhütte GmbH, Sulzbach-Rosenberg, Nemčija.

Uvozniki, nepovezani z izvozniki

- Jannone ARM S.p.A., Neapelj, Italija,

- Geminvest S.R.L., Limbiate, Italija,

- Starval, Marly La Ville, Francija,

- Voest Alpine Stahlhandel AG, Linz, Avstrija.

Izvozniki in uvozniki/trgovinske družbe, ki so predmet nove preiskave

Uvoznik, povezan z dvema češkima proizvajalcema:

- Topham Eisen und Stahlhandelges.m.b.H., Dunaj, Avstrija.

Uvoznika, povezana s slovaškim proizvajalcem:

- Pipex International AG, Nidau, Švica,

- Pipex Italia S.p.A., Milano, Italija (podrejena družba zgoraj navedene družbe).

Izvozniki na Češkem

- Vítkovice a.s. in Vítkovice Export a.s., Ostrava,

- Nová Hut a.s., Ostrava,

- Válcovny trub Dioss in Dioss Trading, Chomutov a.s.,

- Ferromet Long Products Ltd, Praga (trgovinska družba, povezana z Nová Hut),

- Incos s.r.o., Praga (nepovezana trgovinska družba).

Izvozniki v Romuniji

- Artrom SA

- Silcotub SA,

- Petrotub SA,

- Republica SA,

- Intertube Ltd., Bukarešta (trgovinska družba, povezana s SC Republica SA),

- SC Metalexportimport SA, Bukarešta (nepovezan izvoznik/trgovec),

- Sota Company, Bukarešta (nepovezan izvoznik/trgovec).

Izvozniki na Slovaškem

- OZeleziarne Podbrezová a.s., Podbrezová.

Izvozniki, ki so predmet pregleda

Izvoznik na Madžarskem

- Csepel Tubes Co. Ltd, Budimpešta.

Izvozniki na Poljskem

- Huta Andrzej SA, Zawadzkie,

- Huta Batory SA, Chorzów,

- Stalexport SA (povezani trgovec), Katowice.

Izvoznik na Hrvaškem

- Željezara Sisak, Sisak Steel Pipe Works, Sisak.

Med preiskavo je hrvaški izvoznik obvestil Komisijo, da je družba spremenila svoje ime v Željezara Sisak — Sisak Tubemills Ltd. Komisija je sklenila, da sprememba imena nikakor ne vpliva na ugotovitve preiskave.

(9) Pri obeh preiskavah se je damping preverjal za obdobje od 1. septembra 1995 do 31. avgusta 1996 (v nadaljevanju "obdobje preiskave"). Škoda in verjetnost nadaljevanja ali ponovnega pojavljanja škode sta se pregledovali v času od januarja 1992 do konca obdobja preiskave.

(10) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih ukrepov ali sprememba veljavnih dokončnih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil zagotovljen tudi rok za pripravo stališč in/ali ponujanje zavez.

B. PREISKOVANI IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(11) Izdelki, ki so predmet obeh preiskav, so:

(a) brezšivne cevi iz železa ali nelegiranega jekla, ki se uporabljajo za naftovode ali plinovode in njihov zunanji premer ne presega 406,4 mm;

(b) brezšivne cevi, s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, hladno vlečene ali hladno oblikovane, razen preciznih cevi; in

(c) druge cevi, s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, razen navojnih, z zunanjim premerom manjšim od 406,4 mm,

trenutno uvrščene v oznake KN 73041010, 73041030, 73043199, 73043991 in 73043993.

V skladu s stališčem, ki ga je sprejel Svet v Uredbi (EGS) št. 1189/93, in kakor je potrjeno v uvodni izjavi (10) začasne uredbe se za namene nove preiskave in pregleda vse brezšivne cevi, ki se uvrščajo v zgoraj navedene oznake KN, štejejo za en izdelek (v nadaljevanju "zadevni izdelek").

2. Podoben izdelek

(12) Ugotovljeno je bilo, da so si vse brezšivne cevi, ki so predmet obeh preiskav, podobne po svojih temeljnih fizičnih in tehničnih lastnostih in uporabi v posebne namene, ne glede na to, ali so izdelane v Skupnosti ali v državah, ki so predmet preiskav.

Nekateri izvozniki so trdili, da se njihovi izdelki ne bi smeli šteti za podobne izdelkom proizvajalcev iz Skupnosti ali izdelkom drugih proizvajalcev izvoznikov zaradi kakovostnih in tehničnih razlik in razlik v distribucijskih poteh, uporabi in dojemanju izdelka na trgu.

Ugotovljeno pa je bilo, da se zadevni izdelek distribuira po podobnih poteh. Osnovna in splošna uporaba sta podobni. Med vsem uvoženimi izdelki, ki so predmet obeh preiskav, in izdelki, ki so jih izdelali proizvajalci v Skupnosti, obstaja visoka stopnja zamenljivosti in posledično konkurenčnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so kljub manjšim razlikam osnovne tehnične in fizične lastnosti vseh teh uvoženih izdelkov enake ali zelo podobne lastnostim izdelkov, ki so jih izdelali proizvajalci v Skupnosti.

Sklepna ugotovitev je, da so izdelki po poreklu iz različnih držav, vključenih v preiskavo, ter izdelki, izdelani in prodani v Skupnosti, podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C. DAMPING

PROTIDAMPINŠKA PREISKAVA

1. Češka

(a) Sodelovanje

(13) Družba, obravnavana kot nesodelujoča družba je naknadno pisala Komisiji, da nasprotuje takšni obravnavi in trdila, da določbe člena 18 osnovne uredbe zanjo niso bile uporabljive. Poudarila je, da ni bilo namena zavajanja in zagovarjala stališče, da je družba ravnala po svojih najboljših močeh; to pomeni, da kljub temu, da seznami o domači in izvozni prodaji, seznami dobropisov, podatki o prometu po strankah in informacije o stroških proizvodnje niso bili popolni, jih Komisija ni smela prezreti. Komisijo je kritizirala tudi zato, ker ta ni dovolj upoštevala težav zaradi privatizacije družbe in posebnih problemov Češke pri njenem prehodu v tržno ekonomijo. Ob koncu je zagovarjala stališče, da bi bilo nepravično naložiti sankcije novemu lastniku, ker se je lastništvo družbe spremenilo aprila 1997 (proizvodnja se je ustavila en mesec prej).

Razlogi, zaradi katerih je Komisija menila, da ena od čeških družb ne sodeluje v preiskavi, so navedeni v uvodni izjavi (14) začasne uredbe. Pomembno je poudariti, da je bilo ob preverjanju ugotovljeno, da je bilo na sezname, predložene Komisiji v odgovoru družbe na vprašalnik, vključenih nekaj sto domačih in izvoznih transakcij, ki niso bile nikoli opravljene. To je bilo ne samo zelo zavajajoče ampak je pomenilo tudi, da Komisija ni mogla z gotovostjo ugotoviti zanesljive normalne vrednosti niti zanesljive izvozne cene. Kakršnikoli so razlogi za tako stanje (tukaj Komisija poudarja, da je bila prvotna razlaga družbe za stanje popolnoma nezadovoljiva in se je v celoti razlikovala od razlage, ki jo je ta kasneje posredovala pisno), pa ni mogoče reči, da je v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli. V takih okoliščinah Komisija ni imela druge možnosti, kakor da zavrne odgovor in uporabi člen 18 osnovne uredbe, ne nazadnje zato, ker bi z drugačnim ravnanjem diskriminirala ostale družbe, ki sodelujejo v preiskavi.

Sprememba lastništva tudi ni dejavnik, ki bi lahko bil pomemben za ta postopek (glej člen 6(1) osnovne uredbe), ker se je sprememba zgodila po zaključku obdobja preiskave.

(b) Normalna vrednost

(14) Eden od čeških proizvajalcev je ugovarjal metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, za določitev normalne vrednosti za eno skupino izdelkov (glej uvodno izjavo (16) začasne uredbe); trdil je zlasti, da v osnovni uredbi ni ničesar, s čimer bi Komisija utemeljila izračunavanje normalne vrednosti na podlagi povprečja samo dobičkonosne prodaje namesto na podlagi povprečja vse prodaje v skupini. Isti proizvajalec je nasprotoval temu, da Komisija pri oblikovanju normalne vrednosti za nekatere skupine uporabi stopnjo dobička, doseženo pri dobičkonosni domači prodaji v drugih skupinah izdelkov.

Te zahteve ni bilo mogoče sprejeti, ker je v nasprotju z osnovno uredbo in stalno prakso institucij Skupnosti. V zvezi s prvo točko, kadar obseg domače prodaje pod stroški za enoto predstavlja več kakor 20 % prodaje, normalna vrednost temelji samo na dobičkonosni prodaji, v skladu s tretjim pododstavkom člena 2(4) osnovne uredbe. V zvezi z drugo točko, je Komisija ravnala v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, ker je stopnjo dobička iz prodaje uporabila "pri običajnem poteku trgovanja s podobnim izdelkom s strani preiskovanega izvoznika ali proizvajalca".

Eden od proizvajalcev je nasprotoval tudi nadomestitvi svojih prodajnih, splošnih in administrativnih (v nadaljevanju PS&A) stroškov s stroški njegove povezane družbe (glej uvodno izjavo (16) začasne uredbe), ker naj bi taki stroški temeljili na "dejanskih podatkih", ki se nanašajo na preiskovanega proizvajalca, v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe. Komisija je menila, da ustrezne računovodske listine, ki jih je predložil proizvajalec, ne pojasnijo v zadostni meri podatkov, predloženih v njegovem odgovoru na vprašalnik. Potem, ko je bila družba uradno obveščena o namerah Komisije, je zagotovila dodatna pojasnila in preglednice, vendar teh informacij ni bilo mogoče upoštevati, ker so to bile dodatne in nepreverljive informacije.

Oba sodelujoča proizvajalca sta izrazila dvom glede izbrisa medsebojnih prodaj s seznamov transakcij, ker nista bila povezana, in tudi če bi bila, Komisija ni uspela dokazati, da je njuna povezava vplivala na cene.

Tega ni bilo mogoče sprejeti. Ker imata obe družbi skupnega delničarja (glej uvodno izjavo (22) začasne uredbe in uvodno izjavo (17) spodaj), sta povezani. Poleg tega člen 2(1) osnovne uredbe jasno navaja, da "cene, ki veljajo med strankami, ki se zdijo povezane (……) ne štejejo kot cene v običajnem poteku trgovanja (……) razen če je določeno, da navedena medsebojna povezava nanje ne vpliva." Ker to dejstvo ni bilo ugotovljeno, se sporne transakcije niso obnovile.

V zvezi z normalno vrednostjo ni bilo nobene dodatne pripombe, zato torej Svet potrjuje ugotovitve, določene v začasni uredbi.

(c) Izvozna cena

(15) V zvezi z določanjem izvozne cene ni bilo nobenih pripomb. Kljub temu, se je po pregledu stopenj dobička, ki so jih dosegli nepovezani uvozniki v času preiskave, odbitek stopnje dobička rahlo popravil za povezanega avstrijskega uvoznika (glej uvodno izjavo (18) začasne uredbe).

(d) Primerjava

(16) V zvezi s to rubriko ni bilo nobenih pripomb, torej so ugotovitve Komisije potrjene.

(e) Stopnja dampinga

(17) Sodelujoče družbe so nasprotovale odločitvi Komisije, da določi stopnjo dampinga na podlagi primerjave tehtanega povprečja normalnih vrednosti s posameznimi izvoznimi cenami (namesto tehtanih povprečnih izvoznih cen), pri čemer so zastopale stališče, da Komisija ni uspela dovolj utemeljiti svojega pristopa v uvodni izjavi (21) začasne uredbe.

V navedeni uredbi je Komisija navedla, da je svoj pristop utemeljila s potrebo prikazati izvajanje dampinga v celoti in s tem, da je obstajal vzorec izvoznih cen, ki se je bistveno razlikoval glede na države članice in časovna obdobja. Komisija je pregledala svoje izračune in ugotovila, da vzorec zaradi razlik v izvoznih cenah med državami ni dovolj jasen. Vendar Komisija vztraja pri svojih ugotovitvah, da je obstajal vzorec izvoznih cen med časovnimi obdobji, kar je pripeljalo do znatnega povečanja dampinga (kaže jasen vzorec) po izteku količinskih omejitev z dne 31. decembra 1995, in torej se pristop, sprejet v začasni uredbi potrdi.

Odločitev Komisije, da obe sodelujoči družbi obravnava kot povezani in posledična določitev enotne stopnje dampinga zanju, je naletela na veliko nasprotovanje, ker sta bili obe družbi upravljani neodvisno druga od druge ter sta imeli različni stroškovni in cenovni strukturi. Nadalje je bilo izraženo mnenje, da je večinski delničar (Sklad za nacionalno lastnino) deloval le kot skrbnik in ni imel vpliva na poslovno upravljanje družb.

Komisija meni, da v državi s tržno ekonomijo večinski delničar odloča o pravni obliki, s katero so zastopani njegovi poslovni interesi v državi izvoznici. Njegov nadzor ali potencialni nadzor nad temi interesi je običajno isti, če so del ene pravne osebe ali če so organizirane v različnih pravnih osebah. Natančneje, z določitvijo različnih dampinških stopenj za povezane družbe je povezano tveganje, da se izvoz izvaja preko družbe z najnižjo stopnjo dampinga. To je razlog za sklep, da se morajo za namene tega postopka različni proizvajalci v državi izvoznici obravnavati kakor en sam subjekt, kadar nadzor nad vsemi temi družbami opravlja isti delničar.

(18) Na podlagi začasnih ugotovitev Komisije, opisanih v uvodnih izjavah (14)-(23) začasne uredbe in upoštevajoč prilagoditev, opisano v uvodni izjavi (15) zgoraj, so dokončne protidampinške stopnje izražene kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti, določen za dve sodelujoči družbi:

— Nová Hut a.s. | 5,1 %, |

— Vítkovice a.s. | 5,1 %. |

Izračun preostale stopnje dampinga je bil spremenjen. Namesto najvišjih normalnih vrednosti za dva češka proizvajalca so se pri končni določitvi uporabile tehtane povprečne normalne vrednosti. Na tej podlagi je trenutno preostala stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti za dve sodelujoči družbi 28,6 %.

2. Romunija

(a) Normalna vrednost

(19) Ena od družb je trdila, da bi se morali vnaprej vračunani stroški, vključeni v PS&A stroške družbe ukiniti glede na dejstvo, da so se neporabljeni vnaprej vračunani stroški preklicali ob koncu leta. Kadar so se vnaprej vračunani stroški dejansko preklicali in jih niso nadomestili nobeni drugi stroški in v kolikor je bilo jasno razvidno iz informacij, vključenih v odgovor na vprašalnik ali zagotovljenih pri preverjanju na kraju samem, da vnaprej vračunani stroški niso predstavljali dejanskih stroškov, se je izračun PS& A stroškov popravil.

Ena družba je trdila, da bi bilo treba proizvodne stroške popraviti tako, da se prikaže to, da ni prodajnih stroškov, predvsem za pakiranje, do katerih pride zaradi prodaje na domačem trgu. Dokazovalo se je, da so take prodajne stroške, ki jih je Komisija vključila v izračun normalne vrednosti, družbi dejansko povrnile njene stranke. Komi sija je ta argument sprejela, izračun proizvodnih stroškov za to družbo pa se je ustrezno revidiral.

Ena od družb je trdila, da bi morala Komisija pri določanju normalne vrednosti uporabiti vso prodajo, vključno s prodajo, ki ni del običajnega poteka trgovine, tj. prodajo, ki je prinesla izgubo. Komisija je glede na člen 2(4) osnovne uredbe menila, da je treba prodajo, ki prinaša izgubo, izključiti pri določanju normalne vrednosti, kadar taka prodaja predstavlja več kakor 20 % vse domače prodaje. Glede na določbe osnovne uredbe in stalno prakso institucij pri določanju normalne vrednosti, trditve te družbe torej ni bilo mogoče sprejeti.

Dve družbi sta zagovarjali stališče, da bi zaradi spoštovanja Evropskega sporazuma Komisija pri določanju normalnih vrednosti vedno morala izbrati metodo, ki je najbolj ugodna za družbe, pri čemer sta navajali člen 34(2) Sporazuma. Ta utemeljitev je bila zavrnjena, ker se člen 34(2) Sporazuma nanaša le na izbiro ukrepov, ki jih Komisija uvede, ko so se damping, škoda, povzročitev škode in interes Skupnosti že ugotovili, in ne na dejanske metodologije izračuna, uporabljene pri določanju.

Ena od družb je šele v zelo pozni fazi postopka (na zaslišanju glede pripomb na začasne ugotovitve) trdila, da bi bilo treba prodajo iz zaloge izključiti iz izračuna normalne vrednosti, ker zanje ni potrdil o kakovosti in torej ne predstavljajo podobnega izdelka, ter da bi bilo treba izključiti tudi vso prodajo, pri kateri je plačilno sredstvo kompenzacija, ker taka prodaja ni del običajnega poteka trgovine. Te zahteve niso bile izražene pravočasno, saj se niso postavile niti v odgovoru na vprašalnik, niti ob pregledu na kraju samem, niti v katerikoli nadaljnji fazi postopka, ko je družba imela priložnost izraziti svoje pripombe. V nobenem dokumentu, ki ga je predložila družba, Komisija ni mogla ločiti med prodajo iz zalog in drugo prodajo, ali med prodajo s potrdili o kakovosti in prodajo brez njih. Poleg tega se je med preiskavo pokazalo, da je kompenzacijska prodaja v resnici bila del običajnega poteka trgovine. Obe zahtevi sta bili posledično zavrnjeni.

Prejeta ni bila nobena dodatna pripomba. Upoštevajoč zgoraj navedene spremembe se ugotovitve glede normalne vrednosti, predstavljene v začasni uredbi, potrdijo.

(b) Izvozna cena

(20) Metodologija za izračun izvoznih cen se ni spremenila. Ugotovitve glede izvoznih cen, predstavljene v začasni uredbi, se torej potrdijo.

(c) Primerjava

(21) V okviru začasnih ugotovitev je Komisija zavrnila zahtevo dveh romunskih družb za popravek normalne vrednosti na podlagi kreditnih pogojev. Ti dve družbi sta ponovili svojo zahtevo. Vendar je bilo med preiskavo ugotovljeno, da v veliki večini primerov v Romuniji pri poravnavanju poslov ni prišlo do dejanskega prenosa gotovine. Dejansko se je plačilo navadno izvršilo s "kompenzacijo", bodisi z neposredno menjavo blaga ali pa izmenjavo komercialnih zapisov. Člen 2(10)(g) osnovne uredbe določa, da se popravi kredit, pod pogojem da je dejavnik, ki se upošteva pri določanju zaračunanih cen. Preiskava je pokazala, da taki stroški niso bili dejavnik, ki se je upošteval pri določanju zaračunanih cen. Dejansko pri plačilu s kompenzacijo denar ni bil uporabljen ter ni vplival na finančni položaj družbe. Poleg tega je preiskava pokazala, da se pri nobenem plačilnem sredstvu datumi poravnave navadno niso upoštevali. Zato so se zahteve za popravek kredita znova zavrnile.

Ena od družb je trdila, da se za izvozno prodajo nekaterim strankam v Skupnosti ni plačala provizija ter da se izvozne cene, zaračunane tem strankam, ne bi smele popraviti. Komisija je ustrezno spremenila svoje izračune.

Ena od družb je zahtevala popravek normalne vrednosti zaradi razlik v obsegu trgovine. Ker se ta zahteva ni postavila med preiskavo, preden je družba dala pripombe na začasne ugotovitve Komisije, se ne more šteti za veljavno. Poleg tega se ni utemeljila s kakršnim koli dokazom ter je bila v nasprotju z informacijami, ki jih je družba sporočila v svojem odgovoru na vprašalnik in zagotovila med preverjanjem na kraju samem.

Glede primerjave ni bilo nobenih dodatnih pripomb. Začasne ugotovitve se torej potrdijo.

(d) Stopnja dampinga

(22) Ena od družb je trdila, da se stopnja dampinga ne bi smela izračunati na podlagi primerjave tehtanih povprečnih normalnih vrednosti s popravljenimi izvoznimi cenami vsake posamezne skupine za vsako transakcijo posebej ampak na primerjavi tehtanih povprečij.

Ta zahteva je bila zavrnjena potem, ko se je ponovno preučila metodologija, uporabljena za vse romunske družbe, in je bilo ugotovljeno, da:

- v primeru ene družbe ni bilo razlike v stopnji dampinga med obema metodama, ker so se vsi izvozni posli opravili po dampinških cenah;

- v primeru treh družb se je ugotovilo, da se vzorec izvoznih cen močno razlikuje glede na namembni kraj ali časovno obdobje.

Glede na zgoraj navedeno in v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je metoda, s katero se primerja tehtana povprečna normalna vrednost v časovnem obdobju s popravljenimi izvoznimi cenami na podlagi posameznih transakcij, ohranila za namene dokončne določitve.

Vsi sodelujoči romunski proizvajalci/izvozniki so izpodbijali dejstvo, da je Komisija - na podlagi skupnega večinskega deleža - uvedla enotno dampinško stopnjo, ter so zato zahtevali posamično obravnavo. Zaradi razlogov, navedenih v uvodni izjavi (17), te zahteve ni bilo mogoče sprejeti.

Dve družbi sta zavzeli stališče, da bi jim Komisija morala posredovati vse elemente izračunov dampinga za vse družbe, ker so bili podlaga za določitev globalne stopnje dampinga; če Komisija tega ne bi storila, bi kršila njihovo pravico do obrambe. Komisija je v skladu s členom 20(1) osnovne uredbe vsem družbam podrobno pojasnila osnovna dejstva in premisleke, na podlagi katerih je izračunala posamezno stopnjo dampinga te družbe in nadalje pojasnila metodologijo, uporabljeno pri določanju posamezne stopnje dampinga. Ker imajo vse družbe istega večinskega delničarja, lahko preko tega skupnega delničarja preprosto izmenjujejo vse informacije ter tako v celoti uveljavljajo svojo pravico do obrambe.

Prejeta ni bila nobena dodatna pripomba. Ugotovitve, posredovane v začasni uredbi, so torej potrjene.

(23) Tehtane povprečne stopnje dampinga, dokončno določene za štiri sodelujoče proizvajalce, izražene kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti, so:

— SC Artrom SA: | 9,8 % |

— SC Petrotub SA: | 9,8 % |

— SC Republica SA Trade Company: | 9,8 % |

— SC Silcotub SA: | 9,8 %. |

Preostala stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti, ostane nespremenjena pri 38,2 %.

3. Slovaška

(a) Normalna vrednost

(24) Slovaški proizvajalec je ugovarjal metodologiji, ki jo je uporabila Komisija, za določitev normalne vrednosti za dve skupini izdelkov (glej uvodno izjavo (31) začasne uredbe); zlasti je trdil, da Komisija ni imela prav, da je normalno vrednost izračunala samo na podlagi povprečja dobičkonosne prodaje, in da bi namesto tega morala uporabiti povprečje vse prodaje v obeh skupinah. Navedel je razlog, da sta skupini bili v celoti dobičkonosni in so se torej na podlagi tehtanega povprečja vsi stroški povrnili v obdobju preiskave. Poleg tega se je dokazovalo, z navajanjem člena 34(2) Evropskega sporazuma, da bi Komisija morala uporabiti svojo presojo za sprejem metode, ki "najmanj moti delovanje (tega) sporazuma".

Obe utemeljitvi sta bili zavrnjeni na podlagi istih razlogov, kakor so navedeni v uvodni izjavi (19).

Nadaljnjih pripomb glede normalne vrednosti ni bilo, ugotovitve Komisije, posredovane v začasni uredbi, pa so torej potrjene.

(b) Izvozna cena

(25) Družba se ni strinjala z načinom, na katerega je Komisija oblikovala izvozno ceno (glej uvodno izjavo (32) začasne uredbe), in zlasti z njeno odločitvijo, da od cen, ki jih je zaračunala njihova italijanska hčerinska družba, odšteje 4 % stopnjo dobička. Dokazovala je, da je ta stopnja prevelika in da bi Komisija morala uporabiti podatke italijanske družbe. Trdila je tudi, da je Komisija napačno razlagala podatke o PS&A, ki jih je predložila družba, ter da je bil učinek povečanje stopnje njenih PS&A ter posledično stopnje dampinga. Menila je, da bi bilo pravilneje združiti PS&A stroške obeh družb in uporabiti enotno stopnjo.

Podlaga Komisiji za 4 % stopnjo je povprečje stopenj dobička, ki so jih dosegli štirje nepovezani uvozniki iz uvodne izjave (6)(c) začasne uredbe. Vendar je Komisija pregledala številke in sklenila, da bi se za dokončno določitev morala uporabiti popravljena številka 3,8 %. Kljub ugovoru, da sta dva od štirih uvoznikov dejansko bila povezana s proizvajalci Skupnosti, se je Komisija prepričala, da so stopnje dobička, ugotovljene za te družbe, odražale dobiček pri njihovi prodaji neodvisnim strankam v Skupnosti. V zvezi s stopnjo PS&A je Komisija pregledala številke in ugotovila ne le to, da so bili navedeni stroški pretirani, ampak tudi to, da bi bilo bolj primerno združiti številke švicarske in italijanske trgovske družbe, glede na to, da sta imeli podoben odnos s slovaškim izvoznikom in sta večinoma delovali v istih prostorih. Skladno s tem se je uporabila globalna stopnja PS&A.

(c) Primerjava

(26) Družba je zahtevala popravek zaradi razlik pri distribucijskih poteh, ki jih Komisija, po njenem mnenju, ni upoštevala v svoji začasni določitvi. Njeno stališče je, da je bil popravek upravičen, da se pokaže dejstvo, da je družba prodajala neposredno skladiščnikom na svojem domačem trgu, medtem ko je na trg Skupnosti prodajala preko povezanih italijanskega in švicarskega podjetja; dokazovala je tudi, da je bil popravek nujen za zagotovitev pravične primerjave z oblikovanimi cenami za prodajo v izvoz.

Ta zahteva je zajeta v okviru popustov in količinskih rabatov, že odobrenih družbi. Člen 2(10) osnovne uredbe izrecno navaja, da "se bo pri popravkih izogibalo vsem podvajanjem, predvsem glede na popuste, rabate, različne količine in ravni trgovanja". Ker se je normalna vrednost že popravila navzdol, z namenom odraziti dejstvo, da se je v Skupnosti prodajalo predvsem velikim strankam, ni utemeljitve za nadaljnje popravke.

Prejeta ni bila nobena dodatna pripomba in ugotovitve Komisije so torej potrjene.

(d) Stopnja dampinga

(27) Družba je nasprotovala sklepu Komisije, da določi stopnjo dampinga na podlagi primerjave tehtanega povprečja popravljenih normalnih vrednosti s popravljenimi posameznimi izvoznimi cenami (namesto tehtanih povprečnih izvoznih cen), pri čemer je zastopala stališče, da Komisija ni uspela dovolj utemeljiti svojega pristopa v uvodni izjavi (34) začasne uredbe.

Medtem ko Komisija zagovarja svoje argumente, navedene v uvodni izjavi (34), pa zaradi njenih sprememb številk, uporabljenih za izračun stopnje dampinga, razlike med dvema metodama niso več tako velike, da bi upravičile njen prvotni pristop. Iz tega razloga je sklenila, da se za namene dokončne določitve vrne k metodi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene. Začasne ugotovitve so se ustrezno spremenile.

(28) Na podlagi predhodnih ugotovitev Komisije, opisanih v uvodnih izjavah (31)-(35) začasne uredbe in upoštevajoč zgoraj navedene spremembe, je dampinška stopnja, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti, določena za sodelujočega proizvajalca:

— Železiarne Podbrezová a.s.: | 7,5 %. |

Preostala dampinška stopnja je določena v isti višini.

4. Rusija

(a) Sodelovanje

(29) Pet od šestih ruskih družb je pisno ugovarjalo Komisiji glede njene odločitve, da jih obravnava kot nesodelujoče družbe. Razlogi za odločitev Komisije so navedeni v uvodni izjavi (36) začasne uredbe. Družbe so zagovarjale stališče, da so bile, ne glede na pomanjkljivosti v odgovorih, pripravljene sodelovati v preiskavi in zagotoviti vse dodatne informacije, ki bi jih Komisija zahtevala. Nekatere družbe so zaprosile za individualno obravnavo ali pa ponudile podpis individualne zaveze, ali pa zaprosile, da se upoštevajo njihove primerjalne prednosti.

Komisija kljub temu ostaja mnenja, da so ruske družbe s tem, da niso zagotovile točnih in popolnih informacij v zahtevani obliki, izgubile pravico do obravnave kot družbe, ki v preiskavi sodelujejo. Čeprav ni dvoma, da so bili nekateri odgovori podrobnejši od drugih, pa so vsi bili pomanjkljivi v enem, prevladujočem pogledu: Komisiji, zaradi načina, na katerega so bili posamezni izdelki in transakcije grupirani, niso omogočili točne določitve bodisi normalne vrednosti bodisi izvozne cene. Nekatere družbe so nadaljnje informacije predložile šele potem, ko jih je Komisija obvestila o svojem sklepu, da uporabi člen 18 osnovne uredbe, nekatere pa so nove ali prenovljene informacije pošiljale še po objavi začasne uredbe. Ostaja dejstvo, da so informacije, ki jih je Komisija imela na voljo ob roku za predložitev odgovorov, za vseh šest družb štele za nezadostne. Bilo bi diskriminatorno do drugih zainteresiranih strani, ki sodelujejo v preiskavi, če bi se upoštevale informacije, predložene dneve, tedne, in včasih celo mesece po izteku roka za njihovo predložitev.

Ugotovitve Komisije se torej potrdijo.

(b) Stopnja dampinga

(30) Komisija je ponovno izračunala stopnjo dampinga za ruske družbe, pri čemer je uporabila iste normalne vrednosti, kakor so bile uporabljene pri spremembi preostale stopnje za češke družbe (glej uvodno izjavo (18)). Na tej podlagi se je določila stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti 26,8 %.

PREGLED

1. Splošno

(31) Proizvajalci/izvozniki na Poljskem in Madžarskem niso zagotovili podrobnih informacij o posameznih izdelkih, kakor je to zahtevala Komisija v tabeli z opisom izdelka, vključeni v vse poslane vprašalnike, ampak so jih predstavili razdeljene v skupine izdelkov, ki vključujejo paleto izdelkov, uvrščenih skupaj glede na sklicevanje na posamezna merila, npr. debelino zidov. V nekaterih primerih so torej v skupinah bili izdelki z različnimi oznakami KN. Iz tega razloga in ker ni imela možnosti zbrati podrobnejših informacij na kraju samem, je Komisija svoje izračune lahko oprla le na skupine izdelkov, ne pa na posamezne izdelke.

2. Madžarska

(a) Normalna vrednost

(32) Med obdobjem preiskave je edini madžarski proizvajalec/izvoznik v Evropski skupnosti prodal štiri skupine izdelkov. Skupine 1, 2 in 3 so v celoti sodile pod oznako KN 73043991, medtem ko je skupina 4 vključevala mešanico modelov, ki so deloma sodili pod oznako KN 73043991 in deloma pod oznako KN 73043993. Zagotovljene in preverjene tehnične informacije niso bile dovolj podrobne, da bi Komisija lahko skupino izdelkov 4 razdelila v dve oznaki KN. Upoštevajoč to, da je statistika Eurostata za obdobje preiskave kazala znatno uvoženo količino, ki je sodila pod oznako KN 73043993, ter da je v istem obdobju samo en madžarski proizvajalec/izvoznik prodal zadevni izdelek Skupnosti, je Komisija menila, da skupina izdelkov 4 v celoti sodi pod oznako KN 73043993.

Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da so bili podrobni podatki družbe o izvozu nezanesljivi, ker je bila ena stranka iz Skupnosti, katere delež sporočene prodaje zadevnega izdelka v Skupnost je 7 %, izpuščena ter je bila računalniška datoteka o izvoznih transakcijah nepravilna tudi glede drugih zadev, to pa je slabost, ki je družba ne bi mogla popraviti. S primerjavo količin, prodanih na domačem trgu, z Eurostatovo statistiko o uvozu iz Madžarske se je opravil preskus 5 % globalne reprezentativnosti, ki ga je Komisija izbrala kot neodvisen vir informacij, v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe. Na tej podlagi je bilo določeno, da bi se v vseh primerih domača prodaja lahko štela kot reprezentativna za določitev normalne vrednosti, na globalni ravni in na ravni skupine izdelkov, v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

Za vsako od štirih zgoraj navedenih skupin se je nato ugotovilo, ali se lahko šteje, da je domača prodaja del običajnega poteka trgovine. Pri skupinah 2 in 3 je dobičkonosna prodaja predstavljala manj kakor 10 % domače prodaje teh skupin izdelkov. Torej je bilo treba za te skupine normalno vrednost oblikovati v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno na podlagi stroškov izdelave, povečanih za znesek stroškov in dobička PS&A. V ta namen so se upoštevali dejanski podatki proizvajalca/izvoznika, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo pri običajnem poteku trgovine. Za skupini izdelkov 1 in 4 je bilo dobičkonosnih med 10 % in 80 % domače prodaje. Skladno s tem sta se za ti dve skupini določili normalni vrednosti na podlagi samo dobičkonosne prodaje v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Ker so štiri opredeljene skupine izdelkov ustrezale oznakama KN 73043991 in 73043993, se je Komisija odločila določiti eno normalno vrednost na oznako KN. Ker je bil seznam izvoznih transakcij nezanesljiv in ga ni bilo mogoče uporabiti kot podlago za tehtanje prvih treh skupin izdelkov, ni bilo mogoče določiti tehtanega povprečja normalnih vrednosti teh treh skupin. Torej se je upoštevalo aritmetično povprečje normalnih vrednosti, izračunano za tri ustrezne skupine izdelkov, z namenom določiti normalno vrednost za oznako KN 73043991. Kakor je bilo že razloženo je Komisija menila, da se oznaka KN 73043993 ujema s skupino izdelkov 4. Skladno s tem je normalna vrednost za oznako KN 73043993 vrednost, določena za skupino izdelkov 4.

(b) Izvozna cena

(33) Kakor je bilo razloženo v prejšnji uvodni izjavi, je med preveritvenim obiskom v prostorih edinega madžarskega izvoznika postalo jasno, da so se podatki glede izvoza, predloženi v odgovoru na vprašalnik, znatno razhajali z notranjimi evidencami družbe.

Po preveritvenem obisku se je družba pisno obvestila, da je bilo zaradi znatnih anomalij, odkritih na kraju samem in zato, ker je bilo nemogoče ugotoviti dejanske podatke o izvozu, nemogoče uporabiti informacije, predložene za določitev cene za izvoz v Skupnost ter da bi morale ugotovitve glede izvozne cene temeljiti na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Istočasno se je družbi dala tudi možnost, da predloži svoje pripombe. Takrat se je predložila popolnoma nova dokumentacija, ki je bila domnevno pravilna različica seznama izvoznih transakcij. To dokumentacijo je Komisija zavrnila, ker novih informacij ni bilo mogoče preveriti.

Z namenom določiti madžarske izvozne cene je Komisija kot neodvisen vir informacij izbrala uradno statistiko o uvozu, ki jo objavlja Eurostat, v skladu s členom 18(5) osnovne uredbe. Vendar se je upoštevala le količina, tam navedena za dve navedeni oznaki KN, ki jo je ta proizvajalec izvozil v Evropsko skupnost.

(c) Primerjava

(34) Zaradi pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno franko tovarna, se je izvedel ustrezen popravek za razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da vplivajo na primerljivost cen. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se popravki izvedli glede stroškov prevoza, zavarovanja in manipulacije ter pomožnih stroškov in stroškov kreditov.

Glede zahtevanih popravkov za

- uvozne dajatve in posredne davke,

- popuste in količinske rabate,

- raven trgovanja,

- pretvorbo valute

bi bilo treba opozoriti na naslednje:

Uvozne dajatve in posredni davki

Družba je zahtevala 8 % popravek za dodatne carine, plačane za uvožene surovine, v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. Vendar so med preverjanjem na kraju samem uradniki Komisije ugotovili, da se za izvožene izdelke dajatve niso povrnile. Torej se šteje, da je zahteva neutemeljena.

Popusti in količinski rabati

Družba je zahtevala 4 % popravek zaradi razlik v količini, ki so jo kupile domače stranke in stranke Skupnosti v skladu s členom 2(10)(c) osnovne uredbe, pri čemer je trdila, da so se za večja naročila plačevale nižje cene. Ker ta trditev ni bila podprta z dokazi, je bila zavrnjena.

Obseg trgovine

Družba je zahtevala 12 % popravek zaradi razlik v distribucijskih poteh med Skupnostjo in domačim trgom v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. Domnevalo se je, da so bile vse stranke iz Skupnosti neodvisni trgovci, medtem ko je bilo 49 % domačih strank končnih uporabnikov. Ta podatek, sporočen v tabeli o distribucijskih poteh v delu vprašalnika o domači prodaji, ni bil skladen s podatki iz seznama domačih strank, kjer so bile vse domače stranke navedene kot "neodvisni trgovci", to pa je stanje, ki je enakovredno prevladujočim razmeram na trgu Skupnosti. Izvoznik je trdil, da je ta neskladnost posledica "jezikovne napake". Ali je to v resnici bila "jezikovna napaka" ali ne, ni pomembno, ker so poleg te nedoslednosti v odgovoru družbe uradniki Komisije ugotovili tudi, da je za domače cene, ki jih je uporabljala družba, veljala ista cenovna politika/seznam cen, ne glede na vrsto stranke. Te zahteve torej ni bilo mogoče upoštevati.

Pretvorba valute

Glede pretvorbe izvozne cene je izvoznik zagovarjal stališče, da bi bilo namesto letnih tečajev treba uporabiti mesečne devizne tečaje. Vendar je treba opozoriti, da je bila izvozna cena določena na podlagi podatkov Eurostata, ker ni bilo mogoče uporabiti seznama posameznih transakcij, ki ga je predložil izvoznik. Ker pri podatkih Eurostata ni odločilen datum prodaje ampak datum carinske deklaracije uvoznika, mesečni podatki ne bi ustrezneje odražali pogojev prodaje. Te zahteve izvoznika torej ni bilo mogoče sprejeti.

(d) Stopnja dampinga

(35) Primerjava, na podlagi oznake KN, tehtanih povprečnih normalnih vrednosti in tehtanih povprečnih izvoznih cen je razkrila obstoj dampinga, pri čemer se stopnja dampinga ujema z zneskom, za katerega je normalna vrednost presegala izvozno ceno.

Stopnja dampinga, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF franko meja Skupnosti, pri edinem madžarskem proizvajalcu/izvozniku je:

— Csepel Tubes Co. Ltd: | 36,5 %. |

Ker edini znani proizvajalec predstavlja skoraj ves madžarski izvoz zadevnega izdelka v Skupnost, se je preostala stopnja dampinga določila na isti višini.

3. Poljska

(a) Sodelovanje

(36) Komisija je odgovore na svoje vprašalnike prejela od šestih družb, pri tem pa je menila, da so trije odgovori (predložili so jih dva proizvajalca/izvoznika in ena povezana trgovska družba) nezadostni. Torej je bilo ugotovljeno, da te tri družbe v določenem roku niso zagotovile informacij, potrebnih za preiskavo, družbe pa so bile obveščene o nameri Komisije, da uporabi člen 18(1) osnovne uredbe ter da svoje ugotovitve opre na dejstva, ki so ji na voljo.

Druge tri družbe, katerih odgovori so bili zadovoljivi (dva proizvajalca/izvoznika in ena trgovska družba, povezana s proizvajalcem/izvoznikom) so se naknadno preverile na kraju samem. Vendar izmed dveh proizvajalcev/izvoznikov eden ni želel predati uradnikom Komisije kopij dokumentov o domači prodaji, seznamov strank in cen, originalnih faktur domače prodaje in seznama izvoznih strank, ki ustrezajo oznakam v seznamih izvozne prodaje. Preverjanje je tudi pokazalo, da družba v svojem odgovoru ni poročala o svoji prodaji v Skupnost v obdobju preiskave, ki jo je izvedla preko povezane družbe. Glede na te pomanjkljivosti in ker ni bilo mogoče preveriti bistvenih delov informacij, ki jih je zagotovila družba, Komisija ni mogla uporabiti informacij, predloženih za določitev normalne vrednosti in izvozne cene v Skupnost. Skladno s tem je bila družba naknadno obveščena, da bo zaradi njenega nesodelovanja Komisija svoje ugotovitve oprla na dejstva, ki so ji na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe.

(b) Normalna vrednost

Sodelujoče strani

(37) Kakor je navedeno v uvodni izjavi (36) je mogoče za sodelujoče strani v trenutnem pregledu šteti le enega poljskega proizvajalca/izvoznika in eno poljsko trgovsko družbo. Ker za trgovsko družbo ni smiseln individualen izračun dampinga, se je normalna vrednost določila za edinega sodelujočega proizvajalca/izvoznika.

V obdobju preiskave je edini sodelujoči proizvajalec/izvoznik prodal šest skupin izdelkov tako na domačem trgu kakor v Skupnosti. Preskus globalne reprezentativnosti je pokazal, da je bila v istem obdobju skupna količina zadevnega proizvoda, prodanega na domačem trgu več kakor dvakrat večja od količine, izvožene v Skupnost. Na podlagi skupine izdelkov se je nato izvedel 5 % preskus, iz katerega je razvidno, da je bilo vseh šest skupin izdelkov prodanih v zadostnih količinah na domačem trgu in jih je tako mogoče upoštevati kot reprezentativne za določitev normalne vrednosti, v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

Preskus dobičkonosnosti je pokazal, da bi bilo mogoče za pet od šestih skupin izdelkov kot podlago za normalno vrednost mogoče uporabiti domače cene, plačane pri običajnem poteku trgovine, v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. Preostala skupina izdelkov ni dosegla zadostne dobičkonosne prodaje, normalna vrednost pa se je oblikovala na podlagi stroškov izdelave, povečanih za stroške in dobiček PS&A, v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. V ta namen so se upoštevali dejanski podatki proizvajalca/izvoznika, ki se nanašajo na proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka na domačem trgu pri običajnem poteku trgovine.

Nesodelujoče strani

Za štiri nesodelujoče strani se je v skladu s členom 18(6) osnovne uredbe normalna vrednost določila na podlagi skupine izdelkov sodelujočega proizvajalca, ki je ustrezala najvišji normalni vrednosti, ker bi vsaka drugačna izbira nagradila nesodelovanje. To je ublažilo dejstvo, da vsi izdelki, ki jih prodaja sodelujoči proizvajalec na svojem domačem trgu, sodijo v skupino izdelkov večjega obsega, vključeno v to preiskavo, ki so relativno cenejši od skupin izdelkov manjšega obsega, ki jih izvažajo zgolj nesodelujoče strani.

(c) Izvozna cena

Sodelujoče strani

(38) Med preiskavo je sodelujoči proizvajalec prodajal zadevni izdelek v Skupnosti bodisi neposredno bodisi preko povezanega poljskega posrednika. Izvozna cena se je določila z upoštevanjem neposrednih transakcij in transakcij, sklenjenih preko ene od povezanih trgovskih družb. Za transakcije, izvedene preko trgovske družbe, se je izvozna cena določila s sklicevanjem na dejansko plačane ali plačljive cene. Ker se delovanje povezanega trgovca lahko šteje za podobnega delovanju trgovca, ki deluje na podlagi provizije, se je provizija ocenila na podlagi pribitka trgovske družbe, preverjenega v njenih prostorih. Povezana družba je neodvisnim strankam v Skupnosti ta pribitek odštela od zaračunanih cen.

Nesodelujoče strani

V skladu s členom 18(5) osnovne uredbe je Komisija kot neodvisen vir informacij izbrala Eurostatovo statistiko o uvozu za zadevne oznake KN za tri nesodelujoče proizvajalce/izvoznike. Izvozna cena se je nato določila na tej podlagi, potem ko sta se od skupnega uvoza odštela količina in vrednost blaga, ki ga je sodelujoči proizvajalec prodal v Skupnosti neposredno in preko sodelujoče povezane trgovske družbe.

(d) Primerjava

(39) Zaradi pravične primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno franko tovarna, se je izvedel ustrezen popravek za razlike, za katere se je trdilo in dokazovalo, da vplivajo na primerljivost cen. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe so se popravki izvedli glede fizičnih lastnosti, prevoza, zavarovanja in manipulacije ter pomožnih stroškov, provizij in stroškov kreditov.

(e) Stopnja dampinga

(40) Stopnja dampinga za sodelujočega proizvajalca se je določila na podlagi skupine izdelkov s primerjanjem tehtane povprečne normalne vrednosti in tehtane povprečne izvozne cene, v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe. Stopnja dampinga, izražena kot odstotek skupne vrednosti uvoza CIF meja Skupnosti, pri edinem sodelujočem proizvajalcu je:

— Huta Batory SA: | 7,1 %. |

Za nesodelujoče strani se je s primerjanjem normalne vrednosti, določene v zadnjem odstavku uvodne izjave (37), in izvozne cene, določene v zadnjem odstavku uvodne izjave (38), izračunala preostala stopnja dampinga. Preostala stopnja, izražena kot odstotek vrednosti uvoza CIF meja Skupnosti, je 33,2 %.

4. Hrvaška

(41) Glede na ugotovitve o škodi v zvezi s Hrvaško (glej uvodni izjavi (51) in (69), ni bilo potrebno nadaljevati preiskave dampinga.

D. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(42) Isti proizvajalci iz Skupnosti so sodelovali v dveh preiskavah (glej uvodno izjavo (8)). Te družbe so predstavljale več kakor 90 % skupne proizvodnje Skupnosti izdelka, ki je predmet preiskave, ter so torej tvorile večinski delež skupne proizvodnje zadevnega izdelka v Skupnosti.

(43) Številni izvozniki so zagovarjali stališče, da so njihove izdelke kupili in uvozili nekateri proizvajalci pritožniki Skupnosti. Zahtevali so, da se ti proizvajalci zaradi ocenjevanja škode na podlagi člena 4(1)(a) osnovne uredbe izključijo iz določitve industrije Skupnosti.

Predložen ni bil noben dokaz v podporo tej trditvi. Poleg tega je preiskava, ki jo je izvedla Skupnost, pokazala, da nobeden od proizvajalcev Skupnosti ni uvažal zadevnih izdelkov ter da so nekateri uvozniki, povezani s takimi proizvajalci Skupnosti, v obdobju preiskave uvozili majhne količine zadevnih izdelkov. Te uvožene izdelke so na trgu Skupnosti preprodali izključno ti povezani uvozniki, za katere je bilo ugotovljeno, da so ravnali neodvisno in celo delovali konkurenčno glede na prodajne oddelke z njimi povezanih proizvajalcev. V vsakem primeru je pregled dejstev pokazal, da je bilo količine tega uvoza manj kakor 3 % skupne prodane količine teh izdelkov na trgu Skupnosti za vsakega od proizvajalcev Skupnosti.

Iz tega sledi, da tako nizka raven uvoza ni mogla povzročiti škode proizvajalcem Skupnosti ter torej ni razloga za izključitev teh proizvajalcev.

Posledično se bodo proizvajalci iz uvodne izjave (8) v nadaljevanju imenovali "industrija Skupnosti" v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

E. ŠKODA

1. Uvodna pripomba

(44) Navesti bi bilo treba, da so protidampinški ukrepi, trenutno v veljavi za Madžarsko, Poljsko in Hrvaško, zaveze, ki združujejo količinske plafone in nekatere cenovne zaveze s preostalimi ad valorem dajatvami.

Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da je bil uvoz vseh brezšivnih cevi (vključno torej z zadevnim izdelkom), po poreklu iz Češke in Slovaške, med leti 1993 in 1995 predmet sistema tarifnih kvot, tj. dajatev prost v okviru količinske omejitve; takoj, ko je bil prag dosežen, je bila odmerjena 30 % dajatev. Ta sistem je prenehal veljati konec leta 1995.

(45) Opozoriti bi bilo tudi treba, da sedanja uredba združuje rezultat dveh preiskav, od katerih je ena vzrok za objavo začasne uredbe. Vse ugotovitve glede škode, vzročne zveze in interesa Skupnosti bi bilo treba obravnavati v povezavi z ugotovitvami, opisanimi v začasni uredbi.

2. Poraba

(46) V uvodni izjavi (48) začasne uredbe je bilo navedeno, da je poraba Skupnosti v tonah na mesec znašala 89900 ton v 1992, 69700 v 1993, 84070 v 1994, 92730 v 1995 in 92130 v obdobju preiskave. Tem ugotovitvam ni nihče nasprotoval in so potrjene.

3. Dampinški uvoz

(a) Kumulacija

(47) V začasni uredbi je Komisija sklenila, da bi bilo za namene analize škode treba dampinški uvoz iz Rusije, Češke, Romunije in Slovaške oceniti kumulativno, na podlagi dejstva, da so se zadevni izdelki uvozili iz posamezne države izvoznice v znatnih količinah, da je bil njihov delež na trgu znaten in so predstavljali konkurenco drug drugemu in izdelkom, ki jih je izdelala industrija Skupnosti.

(48) Nekateri izvozniki so zahtevali, da se zaradi razlik v količini in stopnjah rasti uvoza ter zaradi razlik v pogojih konkurence vpliv tega izvoza v Skupnost preveri od primera do primera.

(49) V zvezi s tem Komisija ugotavlja, da so se merila, določena v členu 3(4) osnovne uredbe, izpolnila, da se kumulira uvoz iz vseh štirih zadevnih držav, in sicer.

- stopnja dampinga, ki se je določila in se nanašala na vsako državo, je bila višja od de minimis (tj. med 5,1 % in 38, 2 %);

- količina uvoza iz vsake države ni bila zanemarljiva; nobena od držav izvoznic ni imela tržnega deleža de minimis, tj. pod 1 %, ker je bil njihov tržni delež med 3 % in 8,3 %;

- glede na pogoje konkurence med uvoženimi izdelki in izdelki, ki jih je prodala industrija Skupnosti, je bilo ugotovljeno, da so bili uvoženi izdelki zamenljivi, da so se njihove cene podobno gibale, so imeli podobne distribucijske poti in podobno politiko nizkih cen, ki je povzročila visoko stopnjo nelojalnega nižanja cen (tj. med 17,5 % in 43,2 %), da so hkrati prisotni na istih zemljepisnih območjih in da so torej konkurenčni med sabo in konkurenčni izdelkom, ki jih izdela industrija Skupnosti.

Dejstvo, da je bil uvoz zadevnega izdelka po poreklu iz Češke in Slovaške predmet sistema tarifnih kvot, ki se je uporabljal do 31. decembra 1995, ne spremeni sklepa, da ta uvoz izpolnjuje merila, določena v členu 3(4) osnovne uredbe. V vsakem primeru pa bi bilo treba opozoriti, da se je po izteku veljavnosti tega sistema tržni delež zadevnega uvoza povečal s 6,7 % v letu 1995 na 9,6 % v prvih osmih mesecih leta 1996 za češki uvoz in z 2,1 % na 3,4 % v istem obdobju za slovaški uvoz.

Zaradi vseh navedenih razlogov je bilo sklenjeno, da bi bilo treba sklepe, dosežene v uvodni izjavi (49) začasne uredbe, ohraniti.

(50) Ob upoštevanju dveh hkratnih preiskav se je preverilo tudi, ali bi bilo treba učinke uvoza z Madžarske, Poljske in Hrvaške oceniti kumulativno z učinki, ugotovljenimi z novo preiskavo.

(51) Glede uvoza s Hrvaške je bilo ugotovljeno, da se je njen delež na trgu Skupnosti zmanjšal z 1,8 % v letu 1992 na 0,7 % v obdobju preiskave. Ob nizki in hitro padajoči ravni tega uvoza, kar je položaj, nasproten položaju glede uvoza drugih proizvodov, ni bilo ustrezno, da bi se ta uvoz analiziral kumulativno. Glede na dejstvo, da je uvoz s Hrvaške predmet protidampinških ukrepov, se ta sklep doseže z upoštevanjem ugotovitev iz uvodne izjave (70) o tem, da verjetnost ponovnega pojavljanja škode ne obstaja.

(52) Glede uvoza z Madžarske in Poljske je bilo ugotovljeno, da so bile, tako kot pri uvozu, obravnavanem v novi preiskavi, uvožene količine in stopnje dampinga znatne.

Zastopano je bilo stališče, da je uvoz po poreklu z Madžarske zanemarljiv in bi ga bilo torej treba v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe pri kumulaciji zanemariti. Vendar preiskava ni pokazala, da je bil ta uvoz dejansko zanemarljiv.

Poleg tega so bili pri obeh preiskavah pogoji konkurence med uvoženimi izdelki ter med uvoženimi izdelki in izdelki Skupnosti podobni, zlasti zato, ker so se vsi izdelki šteli za podobne in so se prodajali po cenah, ki so bile znatno nižje od cen industrije Skupnosti (tj. od 17 % do 21,3 % za Poljsko, 25,4 % za Madžarsko). Dejstvo, da so za ta uvoz med zadevnim obdobjem veljale količinske zaveze ne vpliva na sklep, da ga je mogoče kumulirati z drugim uvozom, ki se preiskuje zaradi preiskave o škodi. Tudi če bi obstajale količinske omejitve za izvoz v Skupnost in bi se njihove cene povišale v primerjavi s cenami izvoznikov v državah, v katerih poteka nova preiskava, se izdelki po poreklu z Madžarske in Poljske še naprej uvažajo po dampinških cenah, ki znatno nižajo cene proizvajalcev v Skupnosti.

(53) Obravnava kumulacije je torej vodila k sklepu, da je bila kumulativna ocena učinka dampinškega uvoza iz držav, kjer sta potekali obe preiskavi, razen Hrvaške, upravičena (v nadaljevanju "države izvoznice").

(b) Kumulirani obseg in tržni delež dampinškega uvoza

(54) Začasnim ugotovitvam v skladu s katerimi se je na kumulativni podlagi uvoz zmanjšal z 201920 ton v letu 1992 na 96080 ton v letu 1993, ter se nato povečal na 195220 ton v letu 1994, 230810 ton v letu 1995 in 268670 ton v obdobju preiskave se ni nasprotovalo in so torej potrjene.

Enako velja za ustrezne tržne deleže, ki so bili 18,7 % v letu 1992, 11,5 % v letu 1993, 19,4 % v letu 1994, 20,7 % v letu 1995 in 24,3 % v obdobju preiskave.

(c) Cene dampinškega uvoza

(55) Za določanje nelojalnega nižanja cen v zvezi z državami izvoznicami so se analizirani podatki nanašali na obdobje preiskave. V ta namen so se primerjale tehtane povprečne prodajne cene zadevnih držav izvoznic in tehtane povprečne prodajne cene proizvajalcev v Skupnosti za zadevne brezšivne jeklene cevi. Cene so se primerjale na podlagi prodaje prvi neodvisni stranki v Skupnosti. Zaradi primerljivosti so se cene proizvajalcev Skupnosti in cene uvoženih izdelkov po potrebi prilagodile na ravni transportnih stroškov franko tovarna ali CIF meja Skupnosti. Poleg tega so se na podlagi razpoložljivih informacij uvozne cene prilagodile za maržo uvoznika, vključno s carinjenjem, manipulativnimi stroški, provizijo, finančnimi stroški in dobičkom.

Rezultati primerjave so pokazali stopnje nelojalnega nižanja cen za vse zadevne države in izvoznike. Stopnje nelojalnega nižanja tehtane povprečne cene, izražene kot odstotek cen proizvajalcev Skupnosti, so bile naslednje:

— Češka | od 21,2 % do 43,2 % |

— Madžarska | 25,7 % |

— Poljska | od 17 % do 21,3 % |

— Romunija | 25,8 % |

— Rusija | 41,5 % |

— Slovaška | 17,5 %. |

4. Položaj industrije Skupnosti

(56) Za lažje sklicevanje so rezultati, predstavljeni že v začasni uredbi o razmerah v industriji Skupnosti, ponovno prikazani spodaj in potrjeni za namene dokončne določitve, ker jim stranke niso nasprotovale.

(a) Zmogljivost, proizvodnja in stopnja izkoristka

(57) Med letom 1992 in obdobjem preiskave je enajst proizvodnih obratov in naprav prenehalo delovati, kar predstavlja približno eno četrtinsko zmanjšanje skupne kapacitete proizvodnje brezšivnih jeklenih cevi v Skupnosti na začetku obdobja.

Proizvodnja industrije Skupnosti je s 1136640 ton v letu 1992 padla na 996036 ton v letu 1995 in 938184 ton v obdobju preiskave. V skladu z znatnim zmanjšanjem kapacitet so v istem obdobju ustrezne stopnje izkoristka zrasle s 63,5 % na 75,9 % ter ponovno padle na 71,3 %.

(b) Obseg prodaje in tržni delež

(58) Prodaja proizvajalcev Skupnosti je s 781770 ton v letu 1992 padla na 775721 ton v letu 1995 in 722042 ton v obdobju preiskave.

Tržni delež industrije Skupnosti se je zmanjšal s 75,2 % v letu 1992 na 72,1 % v letu 1995 ter se v obdobju preiskave zmanjšal še za 4,8 % na 67,3 %.

(c) Prodajne cene

(59) V povprečju so bile cene na enoto zadevnega proizvoda, ki so ga prodali proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti in so izražene v ekujih na tono, 576 v letu 1992, 578 v letu 1995 in 593 med obdobjem preiskave, kar ustreza skupnemu povečanju za 3 %.

(d) Dobičkonosnost

(60) V obravnavanem obdobju je industrija Skupnosti pri prodaji podobnega izdelka imela finančno izgubo. Med leti 1992 in 1994 so te izgube v povprečju znašale 8 %. Sledilo je izboljšanje pri donosu na prodajo v letu 1995 (−2,1 %) in v obdobju preiskave, ne da bi se dosegel prag dobičkonosnosti. Odstotki dobičkonosnosti so bili naslednji:

1992 | 1993 | 1994 | 1995 | Preiskovalno obdobje |

− 7,0 | − 12,2 | − 7,9 | − 2,2 | − 0,7 |

To zmanjšanje izgub je bilo v veliki meri mogoče zaradi protidampinških ukrepov, ki so veljali v tej panogi. Če teh ukrepov ne bi bilo, bi bilo zmanjšanje izgub celo manjše, če bi do njega sploh prišlo. Poleg tega je do rahlega izboljšanja prišlo v obdobju znatnih prizadevanj za prestrukturiranje, ko je med drugim prišlo do zgoraj navedenega zapiranja obratov. Vse to pa ni zadostovalo za ustvarjanje tolikšnega dohodka, ki bi ga industrija Skupnosti potrebovala za pokritje vse večjih stroškov proizvodnje in visokih investicij v prestrukturiranje, ustvarjanje primernega dobička, pokritje izgub iz prejšnjih let in zagotovitev njene dolgoročne upravičenosti.

(e) Zaposlenost

(61) Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je postopno zmanjšalo za približno 35 % med letom 1992 in koncem obdobja preiskave, kar je pomenilo izgubo 2800 delovnih mest.

5. Končni sklepi o škodi

(62) Pregled ekonomskega učinka industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju je pokazal. da se je med letom 1992 in avgustom 1996 zmanjšala proizvodnja, obseg prodaje in tržni delež, pa tudi število zaposlenih, kljub znatnim prizadevanjem za prestrukturiranje, ki so bili namenjeni zmanjšanju proizvodnih stroškov.

Ta prizadevanja za prestrukturiranje in veljavni ukrepi so industriji Skupnosti omogočili povečati stopnjo izkoristka kapacitet in izboljšati finančne rezultate, ki so v obdobju preiskave ostali negativni (− 0,7 %), tj. pod točko dobičkonosnosti, in industriji Skupnosti niso omogočili zagotoviti njene dolgoročne upravičenosti.

Sprejme se torej sklep, da je v obravnavanem obdobju industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe, v obliki zmanjšane prodaje in izgube tržnega deleža, zmanjšanega števila delovnih mest ter finančnih izgub.

F. POVZROČITEV ŠKODE

1. Učinek dampinškega uvoza

(a) Kumulirani učinek uvoza iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovaške

(63) Medtem, ko je poraba v Skupnosti ostala relativno stabilna, je uvoz iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovaške povečal svoj skupni tržni delež za okrog 5,6 odstotnih točk, in sicer z 18,7 % v letu 1992 na 24,3 % v obdobju preiskave. V nasprotju s tem je industrija Skupnosti izgubila za okrog 7,9 odstotne točke tržnega deleža, in sicer se je ta v istem obdobju zmanjšal s 75,2 % na 67,3 %. Upoštevajoč, da je bilo pri vsaki od držav izvoznic ugotovljeno znatno nelojalno nižanje cen ter da se je povečanje tržnega deleža dampinškega uvoza ujemalo s poslabšanjem razmer v industriji Skupnosti, se je sprejel sklep, da je uvoz iz šestih zadevnih držav negativno vplival na razmere v industriji Skupnosti.

(b) Učinek uvoza s poreklom iz Hrvaške

Glede na izolacijo in na zmanjševanje obsega in tržnega deleža se ne more domnevati, da je uvoz iz Hrvaške povzročil znatno materialno škodo industriji Skupnosti.

2. Učinki drugih dejavnikov

(a) Uvoz iz drugih držav

(64) Nekateri izvozniki so trdili, da se je iz nekaterih drugih držav, npr. Argentine, uvozilo tolikšne količine in po takih cenah, da je to škodovalo industriji Skupnosti. Pregled je pokazal, da se je tržni delež uvoza iz drugih tretjih držav, ki niso bile vključene v obe preiskavi, povečal s 4,3 % v letu 1992 na 6,5 % v letu 1995 in na 7,7 % v obdobju preiskave. Kljub temu, da se je količina uvoza povečala, pa je bilo na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov ugotovljeno, da so bile cene tega uvoza precej višje od cen dampinškega uvoza, prav tako pa ni bilo nobenega znaka, da je bil uvoz iz tretjih držav, ki niso bile predmet obeh preiskav, dampinški. Zato je bil sprejet sklep, da je obravnavani uvoz iz drugih držav malo, če sploh, vplival na razmere v industriji Skupnosti.

(b) Splošne gospodarske razmere

(65) Kakor je bilo navedeno v začasni uredbi, se je v letu 1993 poraba v Skupnosti zmanjšala zaradi svetovne gospodarske recesije, ki je zlasti vplivala na uporabnike zadevnega izdelka (avtomobilska industrija, gradbeništvo, itd.). V navedenem letu je količina uvoza in ustrezni tržni delež zadevnih držav izvoznic dosegel nizko raven, industrija Skupnosti pa je dosegla najnižje rezultate pri prodaji na trgu Skupnosti, cenah in dobičkonosnosti.

Na tej podlagi je razvidno, da je poslabšanje na trgu v letu 1993 negativno vplivalo na razmere v industriji Skupnosti.

Vendar je, razen izrednih razmer v letu 1993, v drugih letih obravnavanega obdobja (1992 in 1994 do obdobja preiskave) poraba ostala večinoma stabilna. Ta stabilnost je večinoma koristila dampinškemu uvozu iz zadevnih držav, katerih tržni delež se je povečal, medtem ko se je tržni delež industrije Skupnosti stalno zmanjševal. Splošne gospodarske razmere torej ne morejo biti dejavnik zaradi katerega je industrija Skupnosti nenehno in še vedno v negotovem položaju. Glede na znatna prizadevanja proizvajalcev Skupnosti za racionalizacijo in prestrukturiranje, ter ukrepe trgovinske zaščite, ki veljajo v tem obdobju, bi si industrija Skupnosti morala v letih 1995 in 1996 bolj opomoči in doseči zadovoljivejše rezultate.

(c) Prestrukturiranje industrije Skupnosti

(66) Nekateri izvozniki so bili mnenja, da industrija Skupnosti v obravnavanem obdobju ni bila dovolj učinkovita zaradi njenega prestrukturiranja v navedenem času, ne pa zaradi dampinškega uvoza.

Brez dvoma bi bilo mogoče zmanjšanje proizvodnje, prodaje in zaposlovanja delno pripisati postopku prestrukturiranja industrije Skupnosti zaradi prevelikih zmogljivosti. Vendar je glede na količino in tržni delež dampinškega uvoza iz zadevnih držav ter glede na določeno stopnjo nelojalnega nižanja cen jasno, da je dampinški izvoz sam igral pomembno vlogo pri znatni škodi, povzročeni industriji Skupnosti.

3. Sklep

(67) Kljub temu, da sta svetovna gospodarska recesija v letu 1993 in prestrukturiranje industrije Skupnosti morda negativno vplivala na rezultate industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju, je na podlagi zgoraj navedenih premislekov treba sprejeti sklep, da je kumulativni učinek dampinškega uvoza iz Češke, Madžarske, Poljske, Romunije, Rusije in Slovaške, obravnavan ločeno, preko znatnega nelojalnega nižanja cen in velike količine dampinškega uvoza povzročil znatno škodo industriji Skupnosti ter da veljavni protidampinški ukrepi, ki se pregledujejo, niso v celoti dosegli svojega nameravanega učinka. Šteje se, da uvoz po poreklu iz Hrvaške, obravnavan ločeno, ni povzročil znatne škode industriji Skupnosti.

Pomembno je opozoriti, da bi lahko bila škoda, ki jo je povzročil damping in jo je utrpela industrija Skupnosti, še večja, če bi se razveljavili ukrepi, ki se uporabljajo za posamezni kumulirani uvoz. Na Madžarskem in Poljskem so na voljo obsežne zmogljivosti za izvoz v Skupnost, upoštevajoč, da se z notranjo porabo ali izvozom v tretje države ne bi porabila dodatna proizvodnja. Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da so se zmogljivosti na Poljskem po preiskavi povečale za okrog 15 %.

G. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVNEGA POJAVLJANJA ŠKODE – HRVAŠKA

(68) Preiskava glede Madžarske, Poljske in Hrvaške je predstavljala vmesni pregled, ki se je začel vzporedno z novo preiskavo, z namenom globalno preveriti razmere glede vsega uvoza brezšivnih cevi v Skupnost. Določila se je dejanska škoda, ki jo je povzročil dampinški uvoz, ocenjen kumulativno z namenom preveriti njegov učinek. Torej nadaljnje preiskave o obstoju verjetnosti nadaljevanja ali ponovnega pojavljanja znatne škode niso bile potrebne, če so se veljavni protidampinški ukrepi v zvezi z uvozom po poreklu iz Madžarske in Poljske ukinili ali spremenili.

Vendar je tako preverjanje treba opraviti v primeru izvoza iz Hrvaške, ki se ni kumuliral s preiskovanim uvozom iz drugih držav.

(69) Po uvedbi protidampinških ukrepov se je uvoz iz Hrvaške hitro zmanjšal z 19201 ton v letu 1992 na 8077 ton v obdobju preiskave, kar predstavlja zmanjšanje tržnega deleža z 1,8 % na 0,7 %, kakor je navedeno v uvodni izjavi (51).

V obravnavanem obdobju je izvoz Hrvaškega proizvajalca v Skupnost ostal daleč pod ravnjo količinske zaveze, sprejete leta 1993. Zaradi vojni podobnih razmer na Hrvaškem v zadnjih nekaj letih je bila infrastruktura za proizvodnjo brezšivnih cevi delno poškodovana, delovna sila pa se je močno zmanjšala. Posledično je obratovala le ena četrtina, približno 35000 ton na leto, teoretične proizvodne zmogljivosti. Proizvodnja zadevnega izdelka se je zmanjšala z okrog 34000 ton v letu 1992 na 10515 ton v obdobju preiskave, s čimer se je izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala s 97 % na 37 %. V istem obdobju se je domača prodaja znižala z 8000 ton na 2100 ton, izvoz v nečlanice Skupnosti pa je bil zanemarljiv.

Znatno povečanje količin, izvoženih v Skupnost, ni pričakovano, vsako nelojalno nižanje cen pa bi moralo imeti omejen učinek na padec cen ali preprečevanje dviga cen za proizvajalce Skupnosti. Poleg tega pa bi se z obnovo v nekdanji Jugoslaviji domača prodaja morala povečati, hrvaški izvoz pa osredotočiti na trge na tem območju.

Če bi se ukrepi, ki veljajo za Hrvaško, razveljavili, se zdi, da ni nevarnosti za povečanje količin uvoza iz Hrvaške. Iz tega sledi, da verjetnost za ponovno pojavljanje znatne škode ne obstaja.

Sklep

(70) V primeru Hrvaške se šteje, da je ponovno pojavljanje škode, če se veljavni protidampinški ukrepi razveljavijo, malo verjetno ter da v ugotovljenih okoliščinah ti ukrepi torej niso več potrebni.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(71) Glede na to, da sta se obe, nova protidampinška preiskava in vmesni pregled, nanašali na isti trg, tj. trg Skupnosti z obravnavanimi cevmi iz celega, se interes Skupnosti preveri skupaj za obe preiskavi. Namen te analize je bil določiti možen vpliv ukrepov ter posledice neukrepanja za vse stranke, vpletene v oba postopka.

(72) S tem v zvezi bi bilo treba poudariti, da so bili v uvodni izjavi (68) in vseh naslednjih uvodnih izjavah začasne uredbe upoštevani vsi različni interesi, vključno z interesi industrije Skupnosti, uvoznikov/trgovcev in predelovalne industrije v verigi. Na podlagi informacij, na voljo v času začasne uredbe, je Komisija sklenila, da ni nujnega razloga za to, da se ne bi popravili učinki škodljivega dampinga, ki izkrivljajo razmere v trgovini.

(73) Po objavi začasne uredbe nobena od zadevnih strani ni imela pripomb na začasne ugotovitve Komisije glede interesa Skupnosti.

Kljub temu, da pri začasnem preverjanju predelovalna industrija ni sodelovala, je Komisija nadaljevala svojo preiskavo z namenom zaključiti svojo analizo o mogočih učinkih ukrepov na navedeno industrijo. V zvezi s tem se je obrnila na pritožnika, uvoznike in združenje različnih predelovalnih industrij, ki med drugim uporabljajo zadevni izdelek. Na podlagi teh virov se je opredelilo sedem industrijskih uporabnikov, vsakemu od njih pa so se poslali ad hoc vprašalniki. Smiselne pripombe ali odgovore so poslale samo štiri predelovalne družbe.

Na podlagi dodatnih informacij, pridobljenih iz teh odgovorov, in upoštevajoč pomanjkanje pripomb na ugotovitve, vključene v začasno uredbo, je mogoče sprejeti naslednje sklepe.

2. Vpliv na industrijo Skupnosti

(a) Verjeten učinek uvedbe protidampinških ukrepov

(74) Po sprejetju protidampinških ukrepov je mogoče pričakovati povišanje cen uvoženih izdelkov. To bi se pokazalo v manjši količini uvoženih izdelkov in slabši oskrbi trga, s čimer bi se industriji Skupnosti omogočilo, da poveča proizvodnjo in prodajo.

Cene industrije Skupnosti bi se verjetno deloma povečale, vendar pa se glede na zgoraj opisane presežne zmogljivosti in preglednost trga gotovo ne bi povečale za toliko, kolikor znaša stopnja dajatve.

Povečana proizvodnja industrije Skupnosti bi pomenila večjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti ter tako manjše stroške za enoto zadevnega izdelka, kar bi industriji Skupnosti omogočilo doseči zadovoljivejši finančni položaj.

(b) Verjetni učinek neuvedbe ukrepov

(75) Čeprav so se razmere v industriji Skupnosti v obravnavanem obdobju nekoliko izboljšale, pa so še vedno nezadovoljive. Če se protidampinški ukrepi ne sprejmejo ali ohranijo je v takih okoliščinah mogoče pričakovati ponovno poslabšanje razmer v smislu nižje stopnje proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, izgube tržnega deleža, finančnih izgub in zmanjšanja zaposlovanja. To pa bi še bolj ogrozilo njeno sposobnost proizvajati celoten spekter izdelkov po konkurenčnih cenah.

Kakor je navedeno v uvodni izjavi (73) začasne uredbe je obravnavana panoga odvisna od primerne izkoriščenosti zmogljivosti. To je mogoče doseči le z zadovoljivo ravnjo proizvodnje standardiziranih tržnih ali naftnih cevi, ki so neposredno konkurenčne dampinškim izdelkom. Zmanjšanje proizvodnje teh standardnih cevi bi ogrozilo proizvodnjo visoko kakovostnih skupin izdelkov in torej upravičenost celotne proizvodnje brezšivnih cevi.

3. Vpliv ukrepov na uvoznike/trgovce

(76) V uvodni izjavi (74) začasne uredbe je Komisija ugotovila, da je glede na raznovrstnost izdelkov, s katerimi trgujejo uvozniki iz Skupnosti mogoče pričakovati minimalne učinke ukrepov na celotne razmere, ker je zanje znano, da na splošno trgujejo z vsemi jeklenimi izdelki ter obravnavane brezšivne cevi predstavljajo le majhen odstotek njihovega prometa.

Ker s tem v zvezi ni bilo nadaljnjih pripomb je mogoče sklepati, da bodo učinki protidampinških ukrepov na uvoznike/trgovce zadevnega izdelka le minimalni, če bo do njih sploh prišlo.

4. Vpliv na industrijske uporabnike nižje v proizvodni verigi

(77) Kakor je navedeno v uvodni izjavi (71) začasne uredbe obstaja nekaj industrijskih uporabnikov zadevnega izdelka, nižje v proizvodni verigi, to so strojna industrija, prevoz tekočin (nafta, plin, voda, itd.), kemična in petrokemična industrija, elektrarne (vključno z jedrskimi), avtomobilska industrija in gradbeništvo.

Na podlagi analize prejetih pripomb ali odgovorov, kakor je navedena zgoraj (uvodna izjava (73)), je bilo ugotovljeno, da ima višanje cen na podlagi sprejetja ali ohranjanja protidampinških ukrepov le zanemarljiv vpliv na stroške industrijskih uporabnikov, nižje v proizvodni v verigi.

Poleg tega bi bilo treba opozoriti, da se vsaj 85 % dampinškega uvoza iz držav, ki so predmet obeh, nove protidampinške preiskave in vmesnega pregleda, proda velikim trgovcem, za katere se zdi, da so izkoriščali prednosti dampinških cen za povečanje stopnje dobička. Če trgovci popravijo stopnje tako, da upoštevajo nekatere ali vse učinke ukrepov, teh ukrepov ne bi nikakor mogli izraziti v svojih prodajnih cenah.

Glede na povedano se sklene, da bo vsak učinek na ceno, ki je posledica protidampinških ukrepov, zanemarljiv v zvezi z industrijskimi uporabniki, nižje v proizvodni v verigi.

5. Sklep

(78) Na podlagi zgoraj navedenih elementov se sprejme sklep, da ni nujnega razloga za to, da se učinki škodljivega dampinga, ki izkrivlja razmere v trgovini, ne bi popravili ter da sta ustrezen sprejem in ohranjanje zaščitnih ukrepov v interesu Skupnosti.

I. DOKONČNA DAJATEV

1. Države, ki so predmet nove preiskave

(79) V uvodni izjavi (78) in vseh naslednjih uvodnih izjavah začasne uredbe je razloženo, da je Komisija sklenila sprejeti protidampinške ukrepe v obliki začasnih dajatev, da pred zaključkom postopka prepreči, da bi zadevni dampinški uvoz povzročil dodatno škodo.

(a) Stopnja škode

(80) Za namene določitve stopnje dajatve, ki bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil damping, bi bilo treba izračunati raven cene, temelječo na stroških proizvodnje proizvajalca Skupnosti, povečano za primerno stopnjo dobička. Pet odstotna stopnja dobička se je štela za primeren minimum, pri čemer se upošteva potreba po dolgoročnih investicijah in donosu, ki ga Skupnost lahko pričakuje, če škodljivega dampinga ni.

Stopnja odprave škode se je izračunala s primerjanjem tehtanega povprečja CIF uvoznih cen, ustrezno popravljenega za maržo neodvisnega trgovca, in neškodljivo ceno proizvajalcev Skupnosti, ki je kakor zgoraj določena na isti ravni trgovanja. Izračunani zneski so se izrazili kot odstotek tehtanega povprečja vrednosti uvoženega blaga franko meja Skupnosti. Stopnje škode, izračunane na tej podlagi, so navedene spodaj.

— Češka | od 37,4 % do 97,9 % |

— Romunija | 48,3 % |

— Rusija | 87,8 % |

— Slovaška | 31 %. |

Glede na to, da s tem v zvezi ni bilo nobenih pripomb, se zgornja določitev stopnje odprave škode potrdi.

(b) Dokončna dajatev

(81) Ker so zgornje stopnje odprave škode višje od izračunanih stopenj dampinga, bi bilo treba dokončne protidampinške dajatve določiti na ravni stopenj dampinga, v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe. Te dajatve, izražene kot odstotek cen franko meja Skupnosti, znašajo:

— | Češka | |

Vítkovice a.s.: | 5,1 % |

Nová Hut a.s.: | 5,1 % |

Drug uvoz: | 28,6 % |

— | Romunija | |

SC Artrom SA: | 9,8 % |

SC Silcotub SA: | 9,8 % |

SC Petrotub SA: | 9,8 % |

SC Republica SA Trade Company: | 9,8 % |

Drug uvoz: | 38,2 % |

— | Slovaška | |

Železiarne Podbrezová a.s.: | 7,5 % |

Drug uvoz: | 7,5 % |

— | Rusija | |

Ves uvoz: | 26,8 %. |

2. Države, ki so predmet pregleda

(a) Madžarska in Poljska

(82) Glede na to, da so ugotovitve v zvezi z Madžarsko in Poljsko potrdile, da je damping kljub veljavnim ukrepom povzročil škodo, in ob upoštevanju tega, da je ohranitev protidampinških ukrepov za ti dve državi v interesu Skupnosti, se je določila nova dajatev.

Stopnje škode, potrebne za odstranitev škode, ki jo povzroči uvoz po poreklu iz Madžarske in Poljske in se izračuna na podlagi iste metodologije, kakor je bila uporabljena za države, ki so predmet nove preiskave, so, kakor je razloženo v uvodni izjavi (80), naslednje:

— | za Madžarsko | |

(Csepel Tubes Co. Ltd., edini madžarski proizvajalec) | 45,9 % |

— | za Poljsko | |

Huta Batory SA: | 37,2 % |

Drugi: | 30,1 %. |

V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe bi morale stopnje dajatev temeljiti na nižji od bodisi določene stopnje odprave škode bodisi določene stopnje dampinga. Ker so stopnje dampinga v zvezi s poljskim proizvajalcem Huta Batory in edinim madžarskim proizvajalcem nižje od ugotovljenih stopenj škode, bi dajatev morala temeljiti na tej nižji stopnji. Za druge poljske proizvajalce je dajatev omejena na določeno stopnjo škode.

(83) Na tej podlagi bi bilo treba veljavne protidampinške dajatve, ki znašajo 10,8 % za Poljsko in 21,7 % za Madžarsko, nadomestiti z naslednjimi dajatvami.

— | Madžarska | |

Csepel Tubes Co. Ltd.: | 36,5 % |

Drugi: | 36,5 % |

— | Poljska | |

Huta Batory SA: | 7,1 % |

Drugi: | 30,1 %. |

(b) Hrvaška

(84) Na podlagi sklepov iz uvodne izjave (51) in ob upoštevanju, da nevarnost povečanja količin uvoza iz Hrvaške (glej uvodno izjavo (69)) ni jasno izražena ter da v teh okoliščinah ne kaže na ponovno pojavljanje znatne škode, se za Hrvaško ni določila dokončna dajatev.

J. DOKONČNI UKREPI

(85) Doseženi sklepi glede dampinga, škode, vzročne zveze in interesa Skupnosti zahtevajo dokončne ukrepe, tako za države, ki so predmet nove preiskave kakor za države, ki so predmet pregleda, razen Hrvaške, v zvezi s katero bi se protidampinški postopek moral zaključiti. Ti ukrepi bi morali biti v obliki dajatev ad valorem, katerih stopnje so se določile za vsako sodelujočo družbo posebej. Po drugi strani pa bi za nesodelujoče družbe morale veljati preostale dajatve.

(86) Vendar je za Madžarsko, Poljsko, Češko, Romunijo in Slovaško primerno, da se upoštevajoč posebne prejšnje protidampinške postopke v zvezi s tem izdelkom, v okviru katerih so za te države veljale količinske omejitve ali tarifne kvote, sprejmejo cenovne zaveze, ki so bile ponujene do nekega količinskega praga za vsako družbo posebej. Škoda se torej odpravi z dvema korakoma: najprej cenovna zaveza do praga letne količine oproščena dajatve, nato pa dajatev ad valorem za preostanek.

Da se zagotovi, da količina uvoza, oproščenega dajatve ad valorem, ne preseže količine, za katero je bila ponujena zaveza, bi morala biti oprostitev odvisna od predložitve carinskim službam držav članic veljavnega certifikata o proizvodnji, ki jasno opredeljuje proizvajalca, zadevni izdelek in podrobnosti, navedene v Prilogi. V primeru dvoma bi Komisija morala določiti čas veljavnosti certifikata in po potrebi sprejeti ukrepe.

(87) V zvezi z Rusijo je Komisija preverila ponudbo skupne zaveze treh od šestih družb, ki so se prijavile med preiskavo, in obravnavala možnost, da bi ruski proizvajalci uporabljali podobno obliko zaveze, kakršna je zaveza proizvajalcev v pridruženih državah. Vendar ta ponudba ni bila sprejemljiva, ker v njej niso bile vsebovane potrebne garancije s strani ruskih organov, s katerimi bi se omogočilo ustrezno spremljanje stanja, zlasti glede na prag dajatev prostega uvoza. V teh okoliščinah bi se morala dajatev ad valorem uvesti na dokončno določeni stopnji.

Svet vendarle ugotavlja, da bi bilo mogoče ukrep v zvezi z Rusijo spremeniti, če bi kadarkoli prišlo do spremembe okoliščin in bi se pogoji za sprejem zavez izpolnili.

K. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV ZA DRŽAVE, KI SO PREDMET NOVE PREISKAVE

(88) Glede na okoliščine sedanje preiskave, tj. spremembe oblike in narave dokončnih ukrepov v primerjavi z začasnimi dajatvami ad valorem, uvedenimi za uvoz iz Češke, Romunije in Slovaške, ter z obstoječimi zavezami glede uvoza iz Madžarske, Poljske in Hrvaške, Svet meni, da pobiranje začasnih dajatev ni primerno. Svet je torej v skladu s členom 10(2) osnovne uredbe sklenil, da bi se morali zneski, zavarovani z začasno dajatvijo, uvedeno na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 981/97 o uvozu zadevnega proizvoda po poreklu iz Rusije, Češke, Romunije in Slovaške, sprostiti.

L. KONČNE DOLOČBE

(89) Komisija se je o sprejemu teh zavez posvetovala s svetovalnim odborom, zaradi nekaterih ugovorov pa je poročilo o teh posvetovanjih poslala Svetu. Ker Svet sprejema zavez ni odklonil, so se ponujene zaveze s Sklepom Komisije 97/790/ES [7] sprejele v skladu s členom 8(5) osnovne uredbe,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Dokončne protidampinške dajatve se uvedejo za naslednji uvoz s poreklom iz Madžarske, Poljske, Rusije, Češke, Romunije in Slovaške:

(a) brezšivne cevi iz železa ali nelegiranega jekla, kakor se uporabljajo za naftovode in plinovode, z zunanjim premerom največ 406,4 mm (trenutno se uvrščajo v oznaki KN 73041010 in 73041030);

(b) brezšivne cevi s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, hladno vlečene ali hladno valjane, razen preciznih cevi (trenutno se uvrščajo v oznako KN 73043199);

(c) druge cevi, s krožnim prečnim prerezom, iz železa ali nelegiranega jekla, razen navojnih, z zunanjim premerom manjšim od 406,4 mm (trenutno se uvrščajo v oznaki KN 73043991 in 73043993).

2. Stopnje dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto cene franko meja Skupnosti, pred dajatvami, so naslednje:

Država | Proizvajalec | Stopnja dajatve (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Madžarska | Csepel Tubes Co. Ltd. (v likvidaciji) | 36,5 % | 8717 |

Drugi | 36,5 % | 8900 |

Poljska | Huta Batory SA | 7,1 % | 8476 |

Huta Andrzej SA | 30,1 % | 8719 |

Huta Czestochowa | 30,1 % | 8482 |

Huta Jednosc SA | 30,1 % | 8493 |

Drugi | 30,1 % | 8900 |

Rusija | Vse družbe | 26,8 % | |

Češka | Vítkovice a.s. | 5,1 % | 8058 |

Nová Hut a.s. | 5,1 % | 8463 |

Válcovny trub Chomutov a.s. | 28,6 % | 8464 |

Drugi | 28,6 % | 8900 |

Romunija | Artrom SA | 9,8 % | 8059 |

Silcotub SA | 9,8 % | 8467 |

Petrotub SA | 9,8 % | 8468 |

Republica SA | 9,8 % | 8469 |

Drugi | 38,2 % | 8900 |

Slovaška | Železiarne Podbrezová a.s. | 7,5 % | 8060 |

Drugi | 7,5 % | 8900 |

3. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne določbe v zvezi s carinskimi dajatvami.

Člen 2

1. Uvoz izdelkov se oprosti protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1(1) pod pogojem, da jih za izvoz v Skupnost proizvedejo in prodajo družbe, navedene v odstavku 4, ki so ponudile zaveze, ki jih je Komisija sprejela, ter če so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Kadar se predloži deklaracija za sprostitev v prost promet, je oprostitev dajatev odvisna od predložitve veljavnega originalnega potrdila o proizvodnji, ki ga je izdala ena od družb iz odstavka 4, pristojnim carinskim službam držav članic. Potrdilo o proizvodnji je skladno z zahtevami za taka potrdila, določenimi v zavezi, ki jo je sprejela Komisija, njegovi osnovni elementi pa so navedeni v Prilogi.

3. Potrdilo o proizvodnji iz odstavka 2 je treba predložiti v treh mesecih po njegovi izdaji. Količina, predložena carinskim službam držav članic za uvoz v Skupnost brez protidampinške dajatve, ni večja od količine, določene v potrdilu. Kadar se količina, določena v potrdilu preseže, za presežek veljajo dajatve, prijavi pa se po ustrezni dodatni oznaki TARIC iz člena 1(2).

4. Uvoženi izdelki, ki jih spremlja potrdilo o proizvodnji, se prijavijo po naslednjih dodatnih oznakah TARIC:

Država | Proizvajalec izdelka | Dodatna oznaka TARIC |

Madžarska | Csepel Tubes Co. Ltd. (v likvidaciji) | 8521 |

Poljska | Huta Batory SA | 8517 |

Huta Andrzej SA | 8518 |

Huta Czestochowa | 8519 |

Huta Jednosc SA | 8520 |

Češka | Válcovny trub Chomutov a.s. | 8507 |

Romunija | Artrom SA | 8508 |

Silcotub SA | 8509 |

Petrotub SA | 8514 |

Republica SA | 8515 |

Slovaška | Železiarne Podbrezová a.s. | 8516 |

Člen 3

V poročilih držav članic Komisiji na podlagi člena 14(6) Uredbe (ES) št. 384/96 so za vsako sprostitev v prost promet navedeni leto in mesec uvoza, oznaka KN, oznaka TARIC in dodatna oznaka TARIC, vrsta ukrepa, država porekla, količina, vrednost, protidampinška dajatev, država članica uvoza in po potrebi serijska številka potrdila o proizvodnji.

Člen 4

Uredba (EGS) št. 1189/93 se razveljavi.

Člen 5

Protidampinški postopek proti uvozu zadevnega izdelka po poreklu iz Hrvaške se zaključi.

Člen 6

Zneski, zavarovani z začasnimi protidampinškimi dajatvami, uvedenimi na podlagi Uredbe (ES) št. 981/97 o uvozu proizvodov po poreklu iz Rusije, Češke, Romunije in Slovaške, se sprostijo.

Člen 7

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. novembra 1997

Za Svet

Predsednik

J.-C. Juncker

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2331/96 (UL L 317, 6.12.1996, str. 1).

[2] UL L 120, 15.5.1993, str. 34.

[3] UL L 120, 15.5.1993, str. 42.

[4] UL C 253, 31.8.1996, str. 25.

[5] UL C 253, 31.8.1996, str. 26.

[6] UL L 141, 31.5.1997, str. 36.

[7] UL L 322, 25.11.1997, str. 63.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Glavni elementi potrdila o proizvodnji [1] iz člena 2(2)

(a) Številka potrdila.

(b) Označba, ki potrjuje, da gre za izvirnik.

(c) Datum izteka veljavnosti potrdila.

(d) Naslednje besedilo:

"Potrdilo o proizvodnji, ki ga izdaja (družba) na podlagi člena 2(2) Uredbe Sveta (ES) št. 2320/97 za izvoz nekaterih brezšivnih jeklenih cevi v Evropsko skupnost v okviru dodatne oznake TARIC xxxx."

(e) Ime in polni naslov družbe ter mogoča identifikacijska številka, kot je nacionalna številka registracije za registrirane družbe.

(f) Ime in polni naslov stranke družbe v Skupnosti, ki uvaža blago, ali ime in polni naslov nepovezanega trgovca zunaj Skupnosti, ki izvaža blago.

(g) Številka fakture družbe, na katero se nanaša potrdilo o proizvodnji.

(h) Natančen opis blaga, vključno z:

- opisom izdelka, ki zadostuje za identifikacijo izdelkov in je enak opisu izdelka na fakturi,

- oznaka KN,

- količina (v metričnih tonah).

(i) Ime uradnika v družbi, pristojnega za izdajanje potrdil in naslednja podpisana izjava:

"Spodaj podpisani potrjujem, da se prodaja blaga, vključenega v to potrdilo, za izvoz v Evropsko skupnost izvaja v okviru in pod pogoji obveze (družbe) ter v količini, dovoljeni za protidampinških dajatev prost uvoz v Skupnost, navedeni v obvezi, ki jo je Komisija sprejela na podlagi Sklepa 97/790/ES. Izjavljam, da so podatki v tem potrdilu popolni in pravilni."

(j) Prostor, namenjen pristojnim organom Skupnosti.

[1] V okviru ponujene zaveze, ki jo je Komisija sprejela, bo besedilo v vsakem polju v certifikatu v štirih jezikih, jeziku države proizvajalca, angleščini, francoščini in nemščini.

--------------------------------------------------