Escolha as funcionalidades experimentais que pretende experimentar

Este documento é um excerto do sítio EUR-Lex

Documento 31997R1390

Uredba Komisije (ES) št. 1390/97 z dne 18. julija 1997 o spremembi Uredbe (ES) št. 1091/94 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 o varstvu gozdov pred onesnaženostjo zraka

UL L 190, 19.7.1997, p. 3—19 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL, BG, RO)

Estatuto jurídico do documento Já não está em vigor, Data do termo de validade: 02/12/2006; implicitno zavrnjeno 32006R1737

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1997/1390/oj

31997R1390

Uredba Komisije (ES) št. 1390/97 z dne 18. julija 1997 o spremembi Uredbe (ES) št. 1091/94 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 o varstvu gozdov pred onesnaženostjo zraka

Uradni list L 190 , 19/07/1997 str. 0003 - 0019
CS.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
ET.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
HU.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
LT.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
LV.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
MT.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
PL.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
SK.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242
SL.ES poglavje 3 zvezek 21 str. 226 - 242


Uredba Komisije (ES) št. 1390/97

z dne 18. julija 1997

o spremembi Uredbe (ES) št. 1091/94 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 o varstvu gozdov pred onesnaženostjo zraka

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3528/86 z dne 17. novembra 1986 o varstvu gozdov v Skupnosti pred onesnaženostjo zraka [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 307/97 [2], in zlasti člena 3(2) Uredbe,

ker je na podlagi tretje alinee člena 2(1) Uredbe (EGS) št. 3528/86 namen programa Skupnosti pomagati državam članicam pri izvajanju intenzivnega in stalnega spremljanja gozdnih ekosistemov na trajnih opazovalnih ploskvah;

ker morajo države članice na podlagi člena 2(2) Uredbe (EGS) št. 3528/86 Komisiji pošiljati podatke, zbrane po omrežju trajnih opazovalnih ploskev za intenzivno in stalno spremljanje;

ker so to omrežje vzpostavile države članice v skladu s Prilogo I k Uredbi Komisije (ES) št. 1091/94 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 690/95 [4]; ker sta v prilogah III do IX k Uredbi (ES) št. 1091/94 določeni skupna metodologija in oblika za predložitev podatkov za stalno popisovanje stanja krošenj, tal in listja, meritve prirastka in usedlin ter meteoroloških opazovanj;

ker se rezultati zbiranja in analize talne raztopine že beležijo ter je treba skupno metodologijo in obliko za predložitev podatkov dodati k Uredbi (ES) št. 1091/94;

ker je Komisiji treba vsako leto poslati rezultate opazovanj na trajnih opazovalnih ploskvah za stalno spremljanje gozdnih ekosistemov;

ker so ukrepi, določeni v tej uredbi, v skladu z mnenjem Stalnega odbora za gozdarstvo,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1091/94 se spremeni:

1. Člen 1(2) se nadomesti:

"2. Na trajnih opazovalnih ploskvah se izvaja intenzivno in stalno opazovanje gozdnih ekosistemov. Sestavljajo ga stalno popisovanje stanja krošenj, popisovanje stanja tal in foliarni popis ter meritve sprememb prirastka in stopenj usedanja, meteorološki podatki ter podatki o vzorčenju in analizi talne raztopine; pri tem se upoštevajo objektivne metode vzorčenja in uveljavljene analitske metode."

2. Člen 1(3) se nadomesti:

"3. Države članice vsako leto pred koncem leta Komisiji v standardizirani obliki pošljejo vsaj vse podatke, zbrane z meritvami v prejšnjem letu za vsako trajno opazovalno ploskev, kakor je določeno v Prilogi VIIa, skupaj s poročilom, ki spremlja podatke, kakor je določeno v Prilogi VIIb. Kakor je določeno v Prilogi VIIb, se vsako leto pred 31. decembrom Komisiji pošlje letno poročilo o napredku pri ocenjevanju in interpretaciji rezultatov, izvedenima na nacionalni ravni."

3. Člen 1(4) se nadomesti:

"4. Tehnične podrobnosti so navedene v prilogah III do X."

4. V členu 2(1) se za zadnjo alineo doda naslednja alinea:

"— za vzorčenje in analizo talne raztopine."

5. Priloga I k tej uredbi nadomesti obrazca 2a in 2b iz Priloge II.

6. Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

7. Priloga VIIa se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

8. Priloga VIIb se nadomesti s Prilogo IV k tej uredbi.

9. V Prilogi V k tej uredbi se doda Priloga X.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 18. julija 1997

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 326, 21.11.1986, str. 2.

[2] UL L 51, 21.2.1997, str. 9.

[3] UL L 125, 18.5.1994, str. 1.

[4] UL L 71, 31.3.1995, str. 25.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Obrazca 2a in 2b iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 1091/94 se nadomestita z naslednjima obrazcema:

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Priloga III k Uredbi (ES) št. 1091/94 se spremeni:

- Odstavek II.3 iz Priloge III se nadomesti z naslednjim odstavkom:

"II.3 Splošne osnovne informacije

Zbirajo se naslednje informacije o ploskvi in drevesu:

- številka ploskve,

- ekspozicija,

- številka drevesa,

- podatki o odstranitvah in smrtnosti,

- drevesna vrsta,

- cenotski status,

- zasenčenost krošnje,

- vidnost

in datum ocene."

- Odstavku II.4(1) se dodata naslednja stavka:

"Drevo, katerega osutost je med 95 % in 100 % in je še živo, se oceni z 99. Ocena 100 je rezervirana za mrtva drevesa."

- Odstavek II.5 se preštevilči v II.6 in doda se naslednji novi odstavek:

"II.5 Metode

V pomožnem priročniku o vizualnem ocenjevanju stanja drevesa na ploskvi za intenzivno spremljanje (MPS Gozdovi) so določene dodatne podrobnosti o izbiri dreves in izvedbi ocenjevanja. Pomožni priročnik vsebuje tudi tehnične informacije o dodatnih parametrih, ki se ocenjujejo, ter informacije o predložitvi teh parametrov. Priporočljivo je upoštevati tehnične podrobnosti, določene v tem pomožnem priročniku, in da se, po želji, rezultati ocenjevanja izbirnih parametrov predložijo Komisiji tako, da se uporabijo ustrezne podrobnosti iz pomožnega priročnika."

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Prilogi VIIa k Uredbi (ES) št. 1091/94 se doda naslednji del:

- Odstavku 1 (pregled imen datotek po posamezni raziskavi) se dodajo naslednje besede:

"Ocena | Priloga | Pogostost | Ime datoteke |

talna raztopina | X | Stalno | XX1996.PSS, XX1996.SSM, XX1996.SSO" |

- in zadnji pododstavek se nadomesti:

"Vsako ime datoteke sestavlja dvočrkovna koda države (na seznamu imen datotek jo predstavlja XX), ki ji sledi leto ocene (v primeru leto 1996) ali GENER, če je podatek naveden samo enkrat, in pika (.) ter v nadaljevanju tričrkovna koda. To tričrkovno kodo za datoteke o ploskvah sestavljajo črke PL (ali P) in črka (e) za oceno tal (S), listja (F), prirastka (I), usedline (D), meteorološke razmere (M) ter talno raztopino (SS). Tričrkovno kodo za datoteko o podatkih sestavljata dve (ali ena) črki (a) za tla (S), listje (F), prirastek (I), usedline (D), meteorološke razmere (M) ali talno raztopino (SS) in ena (ali dve) črka(-ki) za oznako obvezno (M), izbirno (O) ali različni deli ocene prirastka (ovrednotenje (E)), ocena usedlin (zrak (A)) ali meteoroloških razmer (podnebje (C) ali poškodovanost (D))."

- Dodajo se naslednji 3 obrazci (za XX1996.PSS, XX1996.SSM in XX1996.SSO).

- Obrazca 3a in 3b se nadomestita s priloženima obrazcema 3a in 3b.

- V "Sezname kod za podatke raziskave trajnih opazovalnih ploskev, ki jih je treba poslati Komisiji" se:

- k točki (1)

Država

dodajo naslednje 3 kode:

"13 Švedska

14 Avstrija

15 Finska"

in po točki 50:

"— Informacije v zvezi s spremljanjem talne raztopine

(51) Številka vzorčevalnika

Vzorčevalniki na ploskvi se trajno oštevilčijo (1–99).

(52) Koda vzorčevalnika

Za vzorčevalnike za vzorčenje talne raztopine se uporabijo naslednje kode:

1 : lizimeter s podtlakom

2 : lizimeter brez podtlaka

3 : centrifugiranje

4 : ekstrakcija z nasičenjem

(53) Globina vzorčenja

Globina vzorčenja se določi v metrih pod površino tal (npr. –0,40)

— Informacije v zvezi z ocenjevanjem stanja drevesa

(54) Izpostavljenost

1 Ni posebne izpostavljenosti (ploskev leži znotraj večje gozdne površine, kjer je relief neizrazit ali le rahlo razgiban)

2 Omejena izpostavljenost (ploskve v bližini gozdnega roba, na pobočjih itd.)

3 Močno izpostavljene ploskve (gorski vrhovi itd.)

(55) Odstranitve in smrtnost

Drevo je bilo posekano in odstranjeno, ostal je samo njegov panj

11 načrtovan posek, npr. redčenje

12 posek zaradi biotskih vzrokov, npr. poškodbe zaradi žuželk

13 posek zaradi abiotskih vzrokov, npr. vetrolom

18 razlog za izginotje drevesa je neznan

Drevo še stoji in je živo, vendar se parametri stanja ne ocenjujejo več

21 nagnjeno ali viseče drevo

22 močno poškodovana krošnja (več kakor 50 % krošnje) ali prelomljeno deblo

23 drevo ne spada več v razred 1, 2 ali 3 po Kraftu (se ne uporablja pri prvem popisu na ploskvi)

29 drugi razlogi (opredeli)

Stoječe mrtvo drevo

31 biotski razlogi, npr. napad podlubnikov

32 abiotski razlogi, npr. suša, strela

38 neznan vzrok smrti

Padla drevesa (živa ali mrtva)

41 abiotski razlogi, npr. neurje

42 biotski razlogi, npr. bobri

48 neznan vzrok

Opombe:

- razred 22 se uporablja samo v tistih državah, v katerih se drevesa, ki imajo poškodovane več kakor 50 % krošnje, ne evidentirajo

- razred 23 se uporablja samo v tistih državah, v katerih je vzorčenje omejeno samo na razred 1, 2 in 3 po Kraftu

(56) Cenotski status

1 nadvladujoča drevesa (skupaj s prosto stoječimi drevesi), katerih zgornji del krošnje sega nad streho sestoja

2 vladajoča drevesa, katerih krošnje tvorijo streho sestoja

3 sovladajoča drevesa, ki segajo v streho sestoja in prejemajo nekaj svetlobe od zgoraj, vendar so nižja od 1 ali 2

4 obvladana drevesa s krošnjami pod streho sestoja, ki od zgoraj ne prejemajo nobene svetlobe

(57) Zasenčenost krošnje

1 krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na eni strani

2 krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na dveh straneh

3 krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na treh straneh

4 krošnja je znatno zasenčena ali fizično ovirana na štirih straneh

5 krošnja na odprtem ali brez znakov zasenčenosti

6 obvladana drevesa

(58) Vidnost

1 vidna je cela krošnja

2 krošnja je vidna le delno

3 krošnja je vidna le s svetlobo v ozadju (v obrisu)

4 krošnja ni vidna".

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

"

„PRILOGA VII B

PODROBNOSTI ZA PREDLOŽITEV OSNOVNIH INFORMACIJ O UPORABLJENIH METODAH SPREMLJANJA IN REZULTATIH VREDNOTENJA/RAZLAGE NA NACIONALNI RAVNI

I. Splošne opombe

Poleg predložitve podatkov, pridobljenih pri intenzivnem spremljanju gozdnih ekosistemov, države članice pripravijo in predložijo Komisiji dokument z osnovnimi informacijami o uporabljenih metodah spremljanja stanja (poročilo, ki spremlja podatke, PSP) in letnim poročilom o napredku pri razlagi/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni (letno poročilo o napredku).

PSP je sestavljen iz dveh delov: dela, v katerem se opišejo dejansko uporabljene metode vzorčenja, uporabljena oprema, ocena, analiza itd. (za podrobnosti glej odstavek II.1) in dela o izjemah in motnjah, ki so se pojavile (za podrobnosti glej odstavek II.2).

Vsako leto, od 1997, države članice Komisiji predložijo poročilo o napredku, doseženem pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni. To poročilo vsebuje

- informacije o dosežkih nacionalnega centra (NC),

- opis nacionalne strategije ocenjevanja (zadnje stanje),

- povzetek rezultatov, doseženih na nacionalni ravni, in

- informacije o publikacijah na tem področju, ki so jih izdali NC in druge vpletene institucije na državni in mednarodni ravni.

Priporočila za razlaganje in vrednotenje rezultatov na nacionalni ravni so navedena v odstavku III.

II. Poročilo, ki spremlja podatke

II.1 Del PSP, ki opisuje dejansko uporabljene metode itd.

Ta del PSP opisuje dejansko uporabljene metode vzorčenja, uporabljeno opremo, oceno, analizo itd. Navedejo se naslednje podrobnosti:

Metode popisa/vzorčenja

Pri mnogih raziskavah v okviru intenzivnega spremljanja gozdnih ekosistemov je odločitev o izbiri opreme, globini vzorčenja, časovni razporeditvi, intenzivnosti popisa itd. precej prosta. Navedejo se podrobnosti o dejansko uporabljeni opremi, dejanski globini, časovnem poteku in pogostosti popisa/vzorčenja. Kadarkoli se vzorci vzamejo, se navedejo podrobnosti o tem vzorčenju, skupaj s shranjevanjem in prevozom vzorcev.

Na kratko se opišejo vse uporabljene kontrolne meritve.

Metode za analizo in izračun rezultatov

V zvezi z analizo vzorcev se navedejo podrobnosti o pripravi vzorcev in metodah, uporabljenih pri njihovi analizi. Pri večini popisov se priporočajo določene metode za pripravo in analizo. Kadar se niso uporabile priporočene metode, ampak druge, se navedejo natančne podrobnosti o teh metodah, skupaj z možnostmi za izračunavanje in preračunavanje dobljenih podatkov. Na kratko se opišejo vse uporabljene kontrolne meritve (udeležba v krožnih analizah itd.).

Kot osnova za opis metod se lahko vprašalniki PSP, ki jih je v tesnem sodelovanju s predsedujočimi strokovnih skupin pri MPS Gozdovih (UN/ECE) pripravil Inštitut Evropske komisije za usklajevanje intenzivnega spremljanja gozdov, uporabijo za splošen opis ocenjevanja podatkov. Informacije, ki se predložijo z vprašalniki PSP, so veljavne tudi v naslednjih letih, dokler se uporabljene metode ne spremenijo.

Posebna pozornost se posveti opazovanju in dokumentiranju sprememb pri uporabljenih metodah popisovanja, prevoza in analize. Podrobno se navedejo in razložijo regionalne razlike (npr. različni laboratoriji, v katerih je bila izvedena analiza).

II.2 Del PSP, ki obravnava izjeme in motnje, ki so se pojavile (letni PSP)

Poleg splošnih informacij o metodah, opisanih tako, da se uporabijo vprašalniki PSP, se opišejo tudi posebni problemi, izjeme, motnje in težave pri validiranju podatkov, ki se predložijo vsako leto.

Izjeme in motnje

Poroča se o izjemnih situacijah in pomembnih odstopanjih od običajnih postopkov. Poleg opisa uporabljenih metod za vzorčenje, analizo itd., kakor so predstavljene v vprašalnikih PSP, je treba dobro dokumentirati tudi izjeme, izjemne situacije in motnje. Te se dokumentirajo v letnih PSP in predložijo Komisiji skupaj s predloženimi podatki.

Validacija podatkov in njihovo urejanje

Navedejo se postopki, ki se uporabljajo pri kontroli kakovosti podatkov, skupaj z mejami zavrnitve podatkov (preverjanje verjetnosti), in postopki, ki so se uporabili za preverjanje doslednosti nacionalnih nizov podatkov.

Če manjkajo nekateri podatki, se lahko v določenih primerih uporabijo ocene, ki temeljijo na rezultatih iz drugih virov. Ti ocenjeni podatki se označijo in uporabljene predpostavke se natančno dokumentirajo.

III. Letno poročilo o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

V poročilu so informacije o napredku pri razlaganju/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni. Za razlaganje/vrednotenje rezultatov na nacionalni ravni se navedejo naslednje podrobnosti:

Splošne informacije

Države članice vrednotijo in razlagajo rezultate spremljanja na nacionalni ravni.

Države članice se samostojno odločijo o postopku vrednotenja in razlage, ki se izvede na nacionalni ravni in sporoči Komisiji. Za to vrednotenje se priporoča naslednje:

Vrednotenje in interpretacija posameznih raziskav

Kadar so na voljo rezultati prejšnjih popisov, je treba poskušati določiti trende. Rezultati posameznega popisa naj bi se pregledali in primerjali z rezultati drugih (podobnih) popisov, ki so bili izvedeni na (istem) območju oz. v (isti) državi. Prikažejo se razlike in podobnosti in te razlike se, kadar je to primerno, ovrednotijo. Pri vrednotenju naj bi se vključili ustrezni podatki iz drugih virov, ki bi lahko razložili določene odnose med parametri.

Skupno vrednotenje in interpretacija

Po zaključku različnih raziskav se pokažejo možnosti za celostno vrednotenje. Vsi rezultati raziskav in poročila o vrednotenju se zbirajo pri NC. NC usklajuje celostno vrednotenje in razlago rezultatov različnih raziskav na nacionalni ravni.

Vrednotenje in razlaga z zunanjimi podatki

Rezultati, ki se pridobijo s celostnim vrednotenjem in razlago, naj bi se pregledali in primerjali z rezultati iz drugih virov. Kadar je to mogoče, naj bi se zabeležile in razložile razlike in podobnosti.

IV. Časovna razporeditev predložitve PSP in poročila o napredku pri razlagi/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

IV.1 Časovna razporeditev za PSP

Vprašalnik PSP se izpolni in predloži Komisiji pri predložitvi prvih podatkov. Če se metode spremenijo, se predložijo informacije o teh spremembah. Del PSP, ki obravnava opise opaženih motenj in izjem, se Komisiji predloži skupaj z letno predloženimi podatki.

IV.2 Časovna razporeditev za poročilo o napredku pri razlagi/vrednotenju rezultatov na nacionalni ravni

Poročila o napredku pri vrednotenju in razlagi na nacionalni ravni se Komisiji pošljejo vsako leto pred 31. decembrom.“

"

--------------------------------------------------

PRILOGA V

"

„PRILOGA X

ENOTNE METODE ZA SPREMLJANJE TALNE RAZTOPINE NA TRAJNIH OPAZOVALNIH PLOSKVAH

I. Splošne opombe

Spremljanje talne raztopine je treba izvesti na vsaj 10 % trajnih opazovalnih ploskev. Priporoča se, da se talna raztopina spremlja na ploskvah, na katerih se spremljajo tudi usedline. Oprema za spremljanje talne raztopine se namesti do 30. junija 1998.

Ta priloga temelji na tehničnih priporočilih Strokovne komisije za tla Mednarodnega programa sodelovanja za ocenjevanje in spremljanje učinkov onesnaženosti zraka na gozdove (MPS Gozdovi) pri Gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo. Napotilo je pomožni priročnik (1996), ki ga je pripravila ta skupina strokovnjakov.

II. Metodologija popisa

II.1 Izbor lokacije vzorca

Vzorčevalniki za talno raztopino naj bi se namestili blizu mesta, kjer se ocenjuje stanje krošnje. Priporoča se, da se lizimetri naključno ali sistematično razporedijo po celi ploskvi, čeprav razporeditev lahko ovirajo skale ali debla (razdalja od drevesa ni določena). Zaradi motenj tal se naj lizimetri brez podtlaka ne bi nameščali v osrednjem delu ploskve, na kateri se spremljajo drevesni parametri. Zaradi praktičnih razlogov se lahko uporabi reprezentativna podploskev. Lizimetre, ki so že bili nameščeni, se lahko ohrani, novi pa naj bi bili nameščeni, kakor je predlagano.

II.2 Globina vzorčenja

Priporoča se, da se lizimetri namestijo na določenih globinah; sprejemljiva je tudi namestitev glede na horizonte.

- Zbiralniki talne raztopine

Močno se priporoča, da se lizimetri namestijo na dveh globinah: en v koreninski coni (predlagana globina je 10 do 20 cm), da se dobi vpogled v koncentracije hranilnih snovi in toksičnih elementov v bližini tankih korenin (1. cilj); in en pod koreninsko cono (predlagana globina je 40 do 80 cm), da se oceni iznos elementov (2. cilj). Priporoča se, da se tretji lizimeter namesti neposredno pod plast humusa.

- Vzorci tal

Če se uporabita metodi centrifugiranja ali ekstrakcije z nasičenjem, je treba vzorčiti plasti tal, ki so omenjene v priročniku o tleh: plast humusa, 0–10, 10–20, 20–40 in 40–80 cm. Lahko se izberejo posamezne plasti ali pa se plasti združijo.

II.3 Pogostost vzorčenja

Na ploskvah, na katerih se izvajajo drugi intenzivni spremljevalni programi, npr. meritve usedlin in meteorološke meritve, naj bi se talna raztopina vzorčila mesečno ali na dva tedna. Če vzorčenju tal sledi ekstrakcija talne raztopine, se vzorči največ 4-krat na leto, ker se pri postopku vzorčenja vzorci uničijo. Vzorčilo naj bi se vsako leto istega meseca.

II.4 Prevoz, shranjevanje in priprava vzorcev

Vzorci se prevažajo in shranjujejo tako, da se čim manj kemično spremenijo.

Shranjevanje talne raztopine v sistemu lizimetra v hladnem (4 °C) in temnem prostoru bo zmanjšalo biološko aktivnost. V mnogih primerih, in zlasti v hladnem letnem času, zadostuje, da je steklenica v temi. Uporabijo se lahko organski ali anorganski konzervansi, ki pa lahko vplivajo na analizo. Da se zmanjšajo možne spremembe v vzorcih, se talna raztopina zbira takoj po črpanju.

Poroča se o postopkih pri prevozu in shranjevanju (skupaj s čakalnimi dobami). Če je to primerno, se podrobno poroča o problemih pri postopkih in o odstopanjih od njih.

Za določanje sledi kovin naj bi se alikvoti vzorca prevažali v laboratorij v steklenicah, spranih s kislino.

Če se zbirajo vzorci tal, naj bi se ohranili hladni v plastičnih ali polietilenskih vrečkah in shranili pri 4 °C do centrifugiranja ali priprave nasičenega ekstrakta. Centrifugiranje ali ekstrakcija naj bi se izvedlo v enem dnevu (18–30 urah) po vzorčenju.

II.5 Splošne osnovne informacije

Zbirajo se naslednje informacije:

- številka ploskve,

- informacije o vzorčevalniku (tip, globina),

- prvi dan spremljevalnega obdobja,

- zadnji dan spremljevalnega obdobja,

- število (enakih) merilnih točk v spremljevalnem obdobju.

II.6 Analitske metode

Priznane metode za analizo različnih parametrov talne raztopine so opisane v "Pomožnem priročniku o zbiranju in analizi talne raztopine", ki ga je pripravila skupina strokovnjakov za tla pri MPS Gozdovih.

Priporoča se uporaba priznanih metod. Če se uporabljajo druge (nacionalne) metode, se podrobno poroča o primerljivosti rezultatov analize in ti rezultati se predstavijo. Popis spremljanja talne raztopine v gozdnih tleh bo razlikoval med obveznimi in neobveznimi parametri (glej spodnji seznam).

Seznam parametrov

Obv. = obvezno Izb. = izbirno

Države članice lahko analizirajo več, vse ali del neobveznih parametrov.

[1] [2] [3]

Parameter | Enota | Obvezno/neobvezno |

Prevodnost | μS/cm | Neob. |

PH | | Obv. |

Bazičnost | μmolc/l | Neob. (če je pH > 5) |

DOC (raztopljeni organski ogljik) | mg/l | Obv. |

Natrij (Na) | mg/l | Neob. [1] |

Kalij (K) | mg/l | Obv. |

Kalcij (Ca) | mg/l | Obv. |

Magnezij (Mg) | mg/l | Obv. |

Aluminij (skupen) | mg/l | Obv. (če je pH < 5) |

Aluminij (labilen) | mg/l | Neob. |

Železo (Fe) | mg/l | Neob. |

Mangan (Mn) | mg/l | Neob. |

skupni Fosfor (P) | mg/l | Neob. |

NO3-N | mg/l | Obv. |

SO4-S | mg/l | Obv. |

NH4-N | mg/l | Neob. [2] |

Klor (Cl) | mg/l | Neob. [1] |

Krom (Cr) | μg/l | Neob. |

Nikelj (Ni) | μg/l | Neob. |

Cink (Zn) | μg/l | Neob. [3] |

Baker (Cu) | μg/l | Neob. [3] |

Svinec (Pb) | μg/l | Neob. |

Kadmij (Cd) | μg/l | Neob. |

Silicij (Si) | mg/l | Neob. |

II.7 Prenos podatkov

Države članice pošljejo Komisiji te informacije za vsako ploskev v standardizirani obliki (glej obrazce 9a, 9b in 9c iz Priloge VIIa).“

"

[1] Meritev je priporočljiva, kadar se izračunavajo kisle bazične zaloge.

[2] Meritve NH4 se priporočajo na področjih z veliko usedlin NHx (nad 20 kg NHx na ha na leto).

[3] Se priporoča, ker so to manj pomembne hranilne snovi.

--------------------------------------------------

Início