31994R1467

UREDBA SVETA (ES) ŠT. 1467/94

z dne 20. junija 1994

o varovanju, opisovanju, zbiranju in uporabi genetskih virov v kmetijstvu

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 te Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta[2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[3],

ker je treba z vidika ohranitve biološke in genetske raznovrstnosti v kmetijstvu Skupnosti, ki predstavlja nenadomestljiv sklad bioloških in genetskih virov, ohraniti genetske vire; ker je treba sprejeti ukrepe za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo teh virov za podporo ciljev skupne kmetijske politike in zaščito biološke raznovrstnosti v skladu s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki jo je leta 1993 ratificirala Skupnost; ker naj bi uporabljali vse perspektivne rešitve, ki bi se izkazale za potrebne;

ker se pojem "kmetijstvo"v tej uredbi uporablja v splošnem pomenu besede in morajo genetski viri v kmetijstvu zato vključevati tudi genetske vire v gozdarstvu;

ker v smislu te uredbe genetski viri v kmetijstvu pomenijo rastlinske in živalske genetske vire;

ker je cilj učinkovitega razvoja in usklajevanja varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu, da se v splošno dobro organizira delo, ki so ga začele države članice, da se učinkovito uporabijo rezultati tega dela, da se to delo usmerja k ciljem, usklajenim s potrebami skupne kmetijske politike in s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ter se združujejo sredstva, potrebna za izvajanje aktivnosti, ki ustrezajo potrebam Skupnosti, po potrebi ob upoštevanju tistih aktivnosti, ki jih na istem področju izvajajo pristojne mednarodne organizacije in evropske države zunaj Unije;

ker je treba za dosego tega cilja uvesti stalno izmenjavo informacij in še posebej vzajemno posvetovanje o obstoječih in načrtovanih programih v državah članicah za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu;

ker mora na ravni skupnosti usklajevanje dela, ki se že izvaja na nacionalni ravni v zvezi z varovanjem, opisovanjem, zbiranjem in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, zagotoviti, da postane to delo učinkovitejše;

ker je videti, da je trenutno to delo nezadostno zaradi narave dela samega ali ker države članice nimajo na voljo dovolj sredstev, da bi povečale svoje napore na področju varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu; ker bi morala biti v skladu z načelom subsidiarnosti Evropska skupnost zmožna dodatno podpreti napore držav članic v teh primerih in tako prispevati k temu, da se v Skupnosti izpolnijo obveznosti do zaščite okolja in ohranitve podeželja, in da se razvijejo ter uveljavijo načrti za varovanje in uravnoteženo uporabo biološke raznovrstnosti; ker ima problem varovanja genetskih virov v kmetijstvu mednarodne razsežnosti in zadeva vse države članice, vendar do danes še ni posebnega akcijskega programa na tem področju na ravni Skupnosti; ker je najboljša rešitev, da se uskladijo obstoječe aktivnosti in podprejo nove, prednostne aktivnosti; ker bi neaktivnost vodila k neučinkovitosti in izgubi genetskih virov;

ker naj bi delo na področju varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu povečalo diverzifikacijo v kmetijstvu, pomagalo pri ohranitvi biološke raznovrstnosti, izboljšalo kakovost kmetijskih proizvodov ter zmanjšalo proizvodne dejavnike in kmetijske proizvodne stroške, še posebno s spodbujanjem razširitve kmetijske proizvodnje;

ker je uskladitev varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu neposredno povezana s skupno kmetijsko politiko, je treba čim hitreje uvesti ukrepe, ki služijo temu cilju;

ker bi bilo treba za to uskladitev glede na geografsko razširjenost genetskega bogastva v kmetijstvu Skupnosti in zaradi potrebe po izvajanju ustreznih ukrepov uvesti tesno in stalno sodelovanje med Komisijo in državami članicami glede varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu;

ker zahteva uskladitev dela na nacionalni ravni široko in podrobno poznavanje stanja glede varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu vsake države članice; ker bi bilo treba zbrati pomembne informacije in določiti postopke, ki omogočajo dostop do teh informacij;

ker naj bi bilo delo na ravni Skupnosti še posebej usmerjeno k izboljšavi kmetijskih proizvodov in iskanju novih koristi za tradicionalne in nove kmetijske proizvode, da se poveča njihova dodana vrednost;

ker mora program ukrepov Skupnosti za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu prispevati k ohranjevanju biološke raznovrstnosti v Skupnosti, povečati konkurenčnost v kmetijstvu in izboljšati gospodarjenje s kmetijskimi viri;

ker bi tak program dolgoročnih ukrepov lahko vodil k novim oblikam proizvodnje in tako koristil kmetijstvu, okolju in podeželju;

ker je pomembno zagotoviti, da so rezultati dela glede varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu, ki jih podpira Skupnost in so na voljo Skupnosti;

ker je smislu splošne politike o varovanju, opisovanju, zbiranju in uporabi genetskih virov v kmetijstvu, ki jo je pripravila Skupnost s pomočjo ustreznih posvetovalnih organov, ustanovitev odbora, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije, najprimernejši način za razvijanje sodelovanja, kajti tak odbor je sposoben dati primerno pomoč in svetovati Komisiji pri izpeljavi nalog, ki so ji zaupane pri uskladitvi varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu;

ker je treba dovoliti uporabo pridobljenih rezultatov in podpirati njihovo objavljanje in pripravo predlogov; ker bodo na voljo publikacije, ki poročajo o rezultatih in svetovalnih dejavnostih, da bi dosegli čim širšo in primerno uporabo akcijskih programov,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Da se dosežejo cilji skupne kmetijske politike, se delo v državah članicah glede varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu usklajuje in podpira na ravni Skupnosti pod pogoji, ki jih določa ta uredba.

2. V tej uredbi:

(a) genetski viri v kmetijstvu obsegajo rastlinske in živalske genetske vire;

(b) - rastlinski genetski viri zlasti pomenijo tiste kmetijske pridelke, vključno s trto, krmo, vrtnarskimi pridelki, vključno z vrtninami in okrasnimi, zdravilnimi in aromatičnimi rastlinami, sadjem, gozdnimi drevesi, glivami, mikroorganizmi in divjo floro, ki so ali bi bili lahko uporabni na področju kmetijstva,

- živalski genetski viri zlasti pomenijo tiste domače živali (vretenčarje in nekatere nevretenčarje), mikroorganizme in divjo favno, ki so ali bi bili lahko uporabni na področju kmetijstva.

3. Uskladitev in podpora, navedeni v odstavku 1, se izvajata v skladu s splošno politiko do genetskih virov v kmetijstvu, ki jo določa Skupnost.

NASLOV I

Informiranje in posvetovanje

Člen 2

Člena 3 in 4 določata pogoje za pripravo sporazumov za izmenjavo informacij in posvetovanj med državami članicami in Komisijo.

Člen 3

1. Države članice Komisiji redno vsaj enkrat na leto predložijo tehnične, gospodarske in finančne informacije o posebnih ukrepih za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, ki se izvajajo ali so načrtovani pod njihovim nadzorom.

Prizadevajo si, da Komisiji redno poročajo o ukrepih za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, ki jih izvajajo in načrtujejo drugi organi, ki niso pod njihovim nadzorom.

2. Komisija ureja trajen inventar ukrepov, ki jih navaja odstavek 1, in s primernimi ukrepi spodbuja izmenjavo informacij med pristojnimi organizacijami v državah članicah, posebno izmenjavo o izvoru in posameznih značilnostih razpoložljivih genetskih virov. Take izmenjave informacij se izvajajo v okviru ukrepov, ki jih financira program, naveden v členu 7.

3. Ko dobi Komisija mnenje odbora iz člena 13, določi postopke, s katerimi so zbrane informacije dosegljive vsem, ki jih to zadeva.

Člen 4

1. Komisija stalno preverja politiko, stanje in gibanja glede varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu v državah članicah in upošteva rezultate drugih pomembnih študij na področju genetskih virov, vključno z dosegljivimi rezultati o genetskem izkoriščanju in eroziji. V ta namen se Komisija posvetuje z državami članicami v okviru odbora, ki je naveden v členu 13.

2. Komisija organizira izmenjavo informacij in razširitev ter izboljšavo ukrepov za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, predvsem s seminarji, tečaji, izmenjavo strokovnjakov, študijskimi obiski ter znanstvenimi in tehničnimi poročili.

NASLOV II

Posebni ukrepi

Člen 5

1. Brez poseganja v katera koli priporočila, ki jih Komisija lahko naslovi na države članice, je Komisija odgovorna za:

(a) pomoč na ravni Skupnosti pri usklajevanju določenih nacionalnih ukrepov za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, ki omogočajo racionalno organizacijo sredstev, ki se uporabljajo znotraj Skupnosti ter učinkovito uporabo rezultatov in doseganje načina, ki ustreza ciljem skupne kmetijske politike;

(b) razvoj in izvajanje programov ukrepov za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu na ravni Skupnosti za dodatno podporo aktivnosti, ki so jih uvedle države članice.

2. Natančna navodila za uporabo odstavka 1 so sprejeta v skladu s postopkom, ki ga določa člen 14.

Člen 6

1. V skladu s postopkom, ki ga določa člen 14, uvede Komisija potrebne ukrepe z zagotovilom, da so kateri koli rezultati, ki bi lahko prispevali k uvedbi ukrepov, sprejetih v skladu s členom 5 (1), na najprimernejši način na voljo Skupnosti.

2. V skladu s cilji skupne kmetijske politike uvede Komisija primerne ukrepe za razširjanje in izkoriščanje katerih koli delovnih rezultatov na področju varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu, ki bi lahko pripomogli, da se ti cilji dosežejo.

NASLOV III

Akcijski program genetskih virov v kmetijstvu

Člen 7

Prvi program skupnosti za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, kakor je naveden v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu "program, je s tem sprejet za obdobje petih let.

Člen 8

Podrobna pravila za uporabo programa, vključno s finančno podporo Skupnosti, so navedena v Prilogi I.

Člen 9

Komisija izvaja program, ko dobi mnenje odbora iz člena 13. Tako posvetovanje zadeva predvsem:

- načrtovanje in sprotno dopolnjevanje programa dela,

- vsebine javnih razpisov za predloge za delovanje,

- oceno skupnega delovanja in projektov iz Priloge I,

- razvoj in uporabo inventarja iz člena 3(2).

Člen 10

1. Program dela iz prve alinee člena 9 navaja natančne cilje, vrste aktivnosti in pomembne finančne določbe, ki naj bi bile sprejete. Komisija objavlja javne razpise za predloge za delovanje na podlagi programa dela.

2. Pogodbe za izvajanje različnih ukrepov, ki jih sklene Komisija, vsebujejo natančna pravila za razširjanje, zaščito in uporabo rezultatov aktivnosti, ki se izvajajo kot del programa.

Člen 11

1. V tretjem letu izvajanja Komisija izvede revizijo programa in analizo stanja, še posebno finančnega položaja. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih revizije.

2. Ob koncu programa imenuje Komisija skupino neodvisnih strokovnjakov, ki ocenijo rezultate. Poročilo skupine in komentar Komisije se predložita Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru.

Člen 12

1. Za izvedbo tega programa, vključno s stroški za osebje in upravljanje, so potrebna sredstva v višini 20 milijonov ECU.

2. Orientacijska dodelitev sredstev je predstavljena v Prilogi II.

NASLOV IV

Splošne določbe

Člen 13

1. Odbor za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, v nadaljevanju "odbor", sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Odbor sprejme poslovnik v skladu s pravili za upravne odbore, sprejetimi leta 1965, ki so bili ustanovljeni za upravljanje skupnih organizacij trgov.

3. Odbor izreče svoje mnenje o zadevah v skladu s postopkom, določenim v členu 14.

Člen 14

1. Kjer je treba upoštevati postopek, ki je določen v tem členu, predsednik izroči zadevo odboru na lastno pobudo ali če tako zahteva predstavnik države članice.

2. Predstavnik Komisije izroči odboru osnutek ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti. Odbor predloži svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Pri odločitvah, ki jih mora odobriti Svet po predlogu Komisije, se mnenje sprejme z večino glasov, kakor to določa člen 148(2) Pogodbe. Glasovi predstavnikov držav članic znotraj odbora so tehtani na način, ki ga določa ta člen. Predsednik ne glasuje.

3. Komisija sprejme ukrepe, ki so takoj veljavni. Vendar jih, če ti ukrepi ne ustrezajo mnenju odbora, Komisija nemudoma sporoči Svetu. V tem primeru lahko Komisija odloži uveljavitev ukrepov, za katere se je odločila, za največ en mesec od datuma takega sporočila.

Svet, ki deluje po načelu kvalificirane večine, se lahko odloči drugače v roku, navedenem v prejšnjem členu 5.

Člen 15

Odbor lahko preuči katero koli drugo pomembno vprašanje, ki mu ga zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika neke države članice.

Člen 16

Komisija redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o ukrepih za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu iz člena 5.

Poročilo vsebuje zlasti:

- pregled razvoja ukrepov za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu v državah članicah,

- opis razvoja varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu v Skupnosti,

- stališče glede ukrepov, ki se uvajajo s to uredbo;

- raziskovalno študijo o zaželenem razvoju na področju varovanja, opisovanja, zbiranja in uporabe genetskih virov v kmetijstvu v državah članicah in usklajevanju dela na tem področju na ravni Skupnosti z vidika ciljev skupne kmetijske politike in že doseženih rezultatov po sedanjem programu. Po potrebi vsebuje študija priporočila o delih, ki jih na tem področju izvajajo priznane mednarodne organizacije.

Člen 17

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 20. junija 1994

Za Svet

Predsednik

G. MORAITIS

PRILOGA I

PODROBNA PRAVILA ZA IZVAJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA

I. CILJI

Cilji so zagotovitev in izboljšava varovanja, opisovanja, dokumentiranja, vrednotenja, zbiranja in uporabe potencialno dragocenih rastlinskih in živalskih genetskih virov v Skupnosti.

Da bi te cilje dosegli, je treba uskladiti obstoječe aktivnosti v državah članicah, jih dopolniti in razširiti. V vseh aktivnostih bo uporabljeno načelo subsidiarnosti.

Po potrebi bodo aktivnosti, ki jih uvaja ta program, povezane z aktivnostmi, ki jih na istem področju izvajajo priznane mednarodne organizacije.

II. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Program bo izvajala Komisija.

2. Postopki za izvedbo programa iz člena 8 bodo vsebovali stalen inventar genetskih virov v kmetijstvu Skupnosti, usklajene aktivnosti, skupne projekte za varovanje, opisovanje in uporabo teh genetskih virov in spremljajočih ukrepov.

- Stalni inventar

Stalni inventar bo obsegal predvsem ugotavljanje, redno dopolnjevanje in redno objavljanje stanja in narave genetskih virov v kmetijstvu, ki so zbrani v Skupnosti, in seznam tekočih del za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo teh genetskih virov. Stroški za uvedbo inventarja in njegovo redno objavo se krijejo iz skupnih dotacij, ki so namenjene izvajanju programa.

- Usklajene aktivnosti

Usklajene aktivnosti sestojijo iz dela, ki ga opravlja Skupnost pri usklajevanju posameznih aktivnosti za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, ki jih izvajajo države članice. Skupnost lahko prispeva do 100 % stroškov skupnega delovanja.

- Projekti za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, pri katerih se stroški delovanja delijo

Sklenjene bodo pogodbe o delitvi stroškov delovanja pri projektih za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu. Za njihovo izvajanje bo Skupnost namenila finančni prispevek, ki ne presega 50 % celotne cene projektov. Projekte, pri katerih se stroški delovanja delijo, morajo praviloma izvajati sodelavci znotraj Skupnosti.

Prednost imajo projekti, ki omogočajo sodelovanje med dvema nepovezanima sodelavcema ali več iz raznih držav članic. Pogodbe o projektih za varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu, kjer se stroški delovanja delijo, morajo biti praviloma sklenjene po uradnem izbirnem postopku na osnovi razpisa, ki ga objavi Uradni list Evropskih skupnosti. V nujnih primerih se lahko uporabijo omejeni postopki.

- Spremni ukrepi

Spremni ukrepi zajemajo:

- organizacijo seminarjev, tehničnih konferenc in delavnic,

- notranje usklajevalne ukrepe s pomočjo specializiranih tehničnih skupin,

- šolanje in programe mobilnosti za specializirano osebje,

- promocijo rezultatov.

Finančni prispevek skupnosti lahko obsega do 100 % skupnih stroškov teh ukrepov.

3. Katera koli fizična ali pravna oseba, ki je državljan države članice in ima sedež v Skupnosti, lahko sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki jih vsebuje program. Sodelovanje državljanov tretjih držav in finančni prispevek Skupnosti za tako sodelovanje se morata preveriti za vsak primer posebej.

4. Finančni načrt programa zajema izdatke za razširjanje rezultatov in znanj, ki so pridobljena med izvajanjem ukrepov in projektov.

5. Vsi predlogi za ukrepe morajo vsebovati izjavo o vplivu na okolje. Izjava mora vsebovati zagotovilo, da se upoštevajo ustrezni varnostni predpisi.

III. TEHNIČNI POSTOPKI

1. Področje uporabe

(a) Primerne dejavnosti

Ta program obsega varovanje, opisovanje, vrednotenje, zbiranje in uporabo rastlinskih in živalskih genetskih virov, ki so trenutno na ozemlju Skupnosti in ki bodo brez primernega ukrepanja verjetno izgubljeni.

Primerni organizmi so rastline (semenke in nekatere praprotnice), živali (vretenčarji in nekateri nevretenčarji) in mikroorganizmi.

Primerne so vse vrste materialov, vključno s kultivarji, avtohtonimi sortami ali pasmami, lokalnimi sortami ali pasmami, žlahtniteljski oziroma plemenski material, zbirke genotipov in divje vrste. Program vsebuje material, ki aktivno raste, in material, ki miruje (semena, zarodki, seme in pelod). Vsebuje zbirke ex-situ in in-situ.

Prednost imajo vrste, ki so, ali za katere je smotrno pričakovati, da postanejo ekonomsko pomembne v kmetijstvu, vrtnarstvu ali gozdarstvu Skupnosti. Posebna prednost bo dana uporabi genetskih virov za:

- raznolikost proizvodnje v kmetijstvu,

- izboljšavo kakovosti proizvodov,

- boljšo skrb za okolje.

"Dokumentiranje", "potni list", "opisovanje in "vrednotenje"so v tem programu opredeljeni:

- "dokumentiranje"pomeni zbiranje in beleženje vseh vrst podatkov,

- podatki v "potnem listu"so beleženi na mestu zbiranja,

- "opisovanje"velja za primarne taksonomske deskriptorje, ki se naknadno zapišejo,

- "vrednotenje"velja za oceno drugih lastnosti, kakor so odpornost na bolezen ali stres.

Ko so zbirke zapisane in se začne novo zbiranje, bo v programu poskrbljeno, da se zagotovo vključijo tradicionalne regionalne izkušnje in znanje uporabnikov (kmetov, vrtnarjev) o metodah obdelovanja, posebnih uporab, predelave, okusa, itd.

(b) Izključeno

Izključene so naslednje aktivnosti, ki so zlasti neprimerne za pridobitev finančne podpore Skupnosti v tem programu: teoretične študije, študije, ki preverjajo hipoteze; študije, namenjene izboljšavi orodij ali tehnike; delo, ki zadeva nepreverjene tehnike ali "modelne"sisteme ter vse druge raziskovalne dejavnosti. Take aktivnosti se lahko upoštevajo pri programih skupnosti za tehnološke raziskave in razvoj.

Aktivnosti, ki se že izvajajo v državah članicah, bodo lahko vključene samo v izvedbo usklajenih aktivnosti.

Aktivnosti na nižje razvitih živalih, rastlinah in mikroorganizmih niso primerne, razen tistih, ki se redijo na suhem in v sladkih vodah ali takih organizmih, ki so primerni za uporabo kot biološki kontrolni agensi v kmetijstvu. Izjema bodo samo specifični primeri določenega razmerja gen za gen med parazitom ali simbiontom in gostiteljem in tam, kjer naj bi bila oba organizma varovana.

Zbiranje in pridobivanje materialov sta v skladu z zgoraj navedenimi prednostnimi cilji.

2. Aktivnosti

Spodbujajo se naslednje aktivnosti:

(a) Inventar

Stalni inventar dela, ki se izvaja v Skupnosti in ki zadeva varovanje, opisovanje, zbiranje in uporabo genetskih virov v kmetijstvu ter v programih in-situ in zbirkah ex-situ, se uvede, sproti dopolnjuje in redno objavlja.

Inventar se uporablja kot vodnik za zbirke varovanih genetskih virov in pridruženih dejavnosti v skupnosti. Inventar podpira programske dejavnosti in čim širše znanje in uporabo ohranjenih materialov. Inventar bo vseboval vse podrobnosti vsake baze podatkov in vsake zbirke, ki jo podpira posebno ta program, in druge primerne podrobnosti.

(b) Varovanje, dokumentiranje in izmenjava informacij

Cilj je utrditi napore Skupnosti za varovanje in dokumentiranje kmetijskih, živalskih in rastlinskih genetskih virov, vključno z gozdnim drevjem, usklajevanjem tekočega dela in tako, da se izogne podvajanju dela.

Delo se bo nadaljevalo z nizom logičnih korakov. Če je delo povezano z naslednjim korakom, Skupnost dela ne bo financirala, dokler se ne dokaže, da so bili predhodni koraki izvedeni v tem programu ali že prej.

Če se na koncu izkaže, da obstaja potreba po tem, se lahko podprejo nove aktivnosti (korak 6).

Za uskladitev naporov bo treba baze podatkov, ki podpirajo program, uskladiti za vse aktivnosti.

Pri vsakem koraku v procesu bodo zahtevane informacije objavljene in shranjeni material bo kolikor je mogoče dosegljiv za distribucijo.

Za vsako vrsto so uporabljeni naslednji koraki:

- Korak 1: Naredi delovni načrt

Sestaviti je treba minimalni seznam primarnih deskriptorjev, oblikovati in preskusiti skupno bazo podatkov in skupno obliko za izmenjavo podatkov. Skupna baza podatkov naj bi bila oblikovana tako, da bi ustrezala potrebam uporabnikov in bi uporabljala standardni jezik baze podatkov. Izbrani deskriptorji naj bi bili izrazito dedni. Izraženi naj bi bili v vseh okoljih in njihovo vrednotenje naj bi bilo poceni.

- Korak 2: Opiši zbirke

Ustvari bazo podatkov. Zberi podatke iz potnega lista, razmnoži ali obnovi material in označi primarne deskriptorje.

- Korak 3: Vrednotenje (sekundarno opisovanje)

Kjer je pomembno, dodaj podatke iz drugih zbirnih testov (glej "vrednotenje in uporaba).

- Korak 4: Razvrsti zbirke

Z uporabo skupne baze podatkov označi dvojnike in vrzeli v obstoječih zbirkah. Po potrebi določi del celote kot jedro zbirke.

- Korak 5: Racionaliziraj zbirke

Kjer se podvajajo, racionaliziraj in uskladi številčno stanje. Prekrivanje številčnega stanja je nujno, kar varuje pred naključno izgubo. V skladu z minimalnim pogojem bi morali biti dvojniki osnovnih zbirk najmanj na dveh določenih krajih. Celotna zbirka je lahko razdeljena na več določenih krajih.

- Korak 6: Pridobi (zberi) genetske vire

Zbiranje se lahko začne:

(i) kjer obstajajo vrzeli v zbirkah, kar očitno zmanjšuje njihovo koristnost; ali

(ii) kjer obstajajo materiali, za katere se zdi, da so edinstveni in bodo, če se ne vključijo v zbirko, izgubljeni.

Zbirni postopki in postopki shranjevanja bodo učinkoviti in zbrani materiali bodo dokumentirani in shranjeni v baze podatkov (koraki 1 do 5). Pri živalih lahko "zbiranje"obsega zbiranje in ohranjevanje semena, jajčnih celic in zarodkov ogroženih pasem in edinstvene pasme. Poudarek bo predvsem na objavi informacij in razširjanju materiala, ki je rezultat zgoraj navedenih dejavnosti.

(c) Vrednotenje in uporaba

Cilj je izboljšanje vrednotenja in uporabe materiala, ki je shranjen v zbirkah in-situ in ex-situ genetskih virov Skupnosti.

Primerne so naslednje aktivnosti:

- Aktivnosti, ki neposredno vodijo k uporabi varovanih materialov v kmetijstvu, npr. množenje preskušanega materiala in njegova preizkušnja na polju oziroma v pogojih reje.

- Pridobitev koristnih informacij od uporabnikov, ki so že prejeli genetske vire iz genske banke, in zbiranje koristnih informacij iz literature.

- Rutinsko vrednotenje učinkovitosti varovanega materiala v naravnih pogojih.

- Rutinsko "pregledovanje"varovanega materiala, da bi našli vire uporabnih in koristnih genov, ki bi npr. povečali kakovost proizvodov, odpornost proti boleznim, škodljivcem in stresnim pogojem, splošni sposobnosti kombiniranja in moški neplodnosti.

- Zapisovanje drugih neekonomskih značilnosti, ki so operativno uporabne, npr. hitrejša ali natančnejša identifikacija genotipov.

3. Sodelovanje

Pri projektih, pri katerih se stroški delijo, bosta obstajala dva načina sodelovanja. Pogoji so naslednji:

(a) Imenovani sodelavec

Imenovani sodelavec:

- nudi šolanje na ravni doktorata; sodelavec mora biti pripravljen sprejeti študente na podiplomski študij (3 leta),

in/ali

- je uradno priznan v državi članici,

in/ali

- mu država članica prizna primerno raven za opravljanje dela na ustreznem področju,

in

če je odgovoren za zbirko, mora zbirka:

- biti na voljo vsem dobronamernim uporabnikom,

- ustrezati standardom dobre prakse,

- biti v aktivni uporabi.

(b) Dodatni sodelavec

Dodatni sodelavec je zadolžen za material, ki dopolnjuje material iste vrste v določeni genski banki, ali ima druga posebna znanja in izkušnje.

Dodatni sodelavci bodo sodelovali pri delu z imenovanimi sodelavcem kot podizvajalci.

To je multidisciplinarni program. Spodbuja se sodelovanje vseh ustreznih strok, posebno tistih, ki se ukvarjajo z uporabo shranjenega materiala.

PRILOGA II

NAKAZANA FINANČNA RAZČLEMBA GENETSKIH VIROV V KMETIJSTVU

Področje %

I. Stalni inventar 10 %

II. Varovanje, opisovanje, zbiranje, uporaba 88 %

1. Rastlinski genetski viri

66 %

2. Živalski genetski viri

22 %

III. Vrednotenje programa 2 % (1)

Skupaj 100 % (2)

(1) Okrog 2 % vseh je označenih za vrednotenje in razglašanje rezultatov programa. (2) Vključuje strošek posebnega upravljanja programa v vrednosti 2,5 % skupne vrednosti in stroške strokovnega osebja (dva z oceno A, dva z oceno B in dva z oceno C) v vrednosti 10 % od skupne vrednosti.

[1] UL C 266, 1.10.1993, str. 2.

[2] UL C 128, 9.5.1994.

[3] UL C 52, 19.2.1994, -str. 20.