31994R1164

Uredba Sveta (ES) št. 1164/94

z dne 16. maja 1994

o ustanovitvi Kohezijskega sklada

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, zlasti drugega pododstavka člena 130d Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju soglasja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [4],

ker je po členu 2 Pogodbe naloga Skupnosti spodbujati ekonomsko in socialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami kot cilj, ki je bistven za razvoj Skupnosti in njen uspeh; ker je krepitev take kohezije navedena v točki (j) člena 3 Pogodbe kot ena od dejavnosti Skupnosti za namene iz člena 2 Pogodbe;

ker člen 130a Pogodbe predvideva, da Skupnost razvija in izvaja dejavnosti, ki vodijo h krepitvi njene ekonomske in socialne kohezije, in zlasti določa, da si prizadeva zmanjševati neskladje med stopnjami razvitosti raznih regij in zaostalosti najmanj razvitih regij; ker naj bi dejavnosti Skupnosti prek Kohezijskega sklada podpirale doseganje ciljev iz člena 130a;

ker sklepi Evropskega sveta iz Lizbone z dne 26. in 27. junija 1992 ter iz Edinburga z dne 11. in 12. decembra 1992 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določajo načela, ki ga urejajo;

ker je za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije potrebna dejavnost Kohezijskega sklada, ki dopolnjuje dejavnosti strukturnih skladov, Evropske investicijske banke in drugih finančnih instrumentov na področjih okolja in prometne infrastrukture skupnega interesa;

ker Protokol o ekonomski in socialni koheziji, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ponovno potrjuje nalogo Skupnosti, da spodbuja ekonomsko in socialno kohezijo, solidarnost med državami članicami, ter določa, da bo Kohezijski sklad zagotavljal finančne prispevke za projekte na področju okolja in vseevropskih omrežij v državah članicah pod dvema pogojema: prvič, da imajo bruto nacionalni proizvod (BNP) na prebivalca manjši od 90 % povprečja Skupnosti, in drugič, da imajo program, ki vodi k izpolnjevanju pogojev ekonomske konvergence, kakor določa člen 104c Pogodbe; ker se relativna blaginja držav članic najbolje presodi na podlagi BNP na prebivalca, merjenega po kupni moči;

ker izpolnjevanje konvergenčnih meril, ki so predpogoj za prehod v tretjo fazo ekonomske in monetarne unije, zahteva odločno prizadevanje zadevnih držav članic; ker morajo v tem smislu vse države članice upravičenke predložiti Svetu konvergenčni program, ki ga pripravijo v ta namen in da bi se izognile čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju;

ker drugi pododstavek člena 130d Pogodbe določa, da bo Svet do 31. decembra 1993 ustanovil Kohezijski sklad, da bi zagotovil finančne prispevke za projekte na področju okolja in prometne infrastrukture vseevropskih omrežij;

ker člen 129c(1) Pogodbe določa, da lahko Skupnost prek Kohezijskega sklada pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture, pri čemer upošteva potencialno ekonomsko upravičenost projektov; ker bi morali biti projekti, ki jih financira sklad, v skladu s smernicami o vseevropskih omrežjih, ki jih je sprejel Svet, vključno s tistimi iz načrtov za vseevropska omrežja, ki jih je odobril Svet ali predlagala Komisija pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji; ker pa je mogoče do takrat, dokler Svet ne sprejme ustreznih smernic, financirati druge projekte prometne infrastrukture, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 129b Pogodbe;

ker člen 130r Pogodbe opredeljuje cilje in načela Skupnosti na področju okolja; ker lahko Skupnost prek Kohezijskega sklada prispeva k dejavnostim, katerih namen je doseganje teh ciljev; ker lahko v skladu s členom 130s(5) Pogodbe in brez poseganja v načelo, da obremenitve plača povzročitelj, Svet odloči o finančni pomoči iz Kohezijskega sklada, kadar je ukrep na podlagi odstavka 1 navedenega člena povezan z nesorazmerno visokimi stroški za organe države članice;

ker so načela in cilji trajnostnega razvoja določeni v programu politike in ukrepov Skupnosti v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem, kakor je določeno v Resoluciji Sveta z dne 1. februarja 1993 [5];

ker je treba doseči ustrezno ravnotežje med financiranjem projektov prometne infrastrukture in financiranjem okoljskih projektov;

ker Zelena knjiga Komisije o vplivih prometa na okolje ponovno poudarja, da je treba razvijati okolju prijaznejše prometne sisteme, ki upoštevajo potrebe držav članic glede trajnostnega razvoja;

ker morajo vsi izračuni stroškov projektov prometne infrastrukture vključevati okoljske stroške;

ker glede na obljubo zadevnih držav članic, da ne bodo zmanjšale svojih naložbenih prizadevanj pri varstvu okolja in v prometni infrastrukturi, načelo dodatnosti v smislu člena 9 Uredbe Sveta št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije dejavnosti različnih strukturnih skladov med seboj in z Evropsko investicijsko banko ter drugimi obstoječimi finančnimi instrumenti [6], ne bo veljalo za Kohezijski sklad;

ker bo v skladu s členom 198e Pogodbe financiranje investicij lajšala Evropska investicijska banka (EIB), skupaj s pomočjo iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti;

ker je treba koordinirati dejavnosti na področju okolja in prometne infrastrukture vseevropskih omrežij prek Kohezijskega sklada, strukturnih skladov, EIB in drugih finančnih instrumentov, da bi izboljšali uspešnost pomoči Skupnosti;

ker bi morala biti Komisija zlasti zato, da bi državam članicam pomagala pri pripravni njihovih projektov, sposobna zagotoviti, da imajo na voljo tehnično podporo, predvsem za to, da bi prispevala k pripravi, izvedbi, spremljanju in vrednotenju projektov;

ker bi bilo treba zlasti zaradi zagotovitve cenovne primernosti pred prevzemom obveznosti za sredstva Skupnosti opraviti natančno oceno in tako zagotoviti, da bo njihov doprinos k socialno-ekonomskim koristim sorazmeren uporabljenim sredstvom;

ker mora biti pomoč iz Kohezijskega sklada v skladu s politikami Skupnosti, vključno z varstvom okolja, prometom, vseevropskimi omrežji, konkurenco in oddajo javnih naročil; ker varstvo okolja vključuje tudi presojo vplivov na okolje;

ker bi bilo treba predvideti, kako po državah članicah okvirno razdeliti vsa razpoložljiva sredstva za prevzemanje obveznosti, da bi se olajšala priprava projektov;

ker bi bilo treba v povezavi s členom 104c(6) Pogodbe predvideti določbe, ki bodo opredelile pogoje za dodeljevanje finančne pomoči;

ker je glede na zahteve ekonomske in socialne kohezije treba zagotoviti visoko stopnjo pomoči;

ker bi bilo treba za lažje upravljanje pomoči iz sklada določiti način za razpoznavanje faz projektov, ki bi jih bilo mogoče šteti za tehnično in finančno ločene, in po potrebi za združevanje projektov;

ker bi se moralo biti mogoče odločiti za pomoč iz sklada bodisi v letnih obrokih bodisi za celotni projekt; in ker bi moralo biti v skladu z načelom, ki ga je določil Evropski svet v Edinburghu dne 11. in 12. decembra 1992, izplačilo obrokov, ki sledijo začetnemu predplačilu, tesno in pregledno povezano z doseženim napredkom pri uresničevanju projekta;

ker bi morala biti pooblastila in naloge držav članic in Komisije v zvezi s finančnim nadzorom nad delovanjem sklada podrobno določene;

ker bi bilo treba v interesu pravilnega upravljanja Kohezijskega sklada predvideti učinkovite metode vrednotenja, spremljanja in preverjanja aktivnosti Skupnosti, določiti načela vrednotenja, opredeliti vrsto in pravila za ureditev spremljanja ter določiti, kakšne ukrepe je treba sprejeti za odpravo in zaščito pred nepravilnostmi ali neizpolnjevanjem katerega od pogojev, ki je veljal za odobritev pomoči iz navedenega sklada;

ker bi bilo treba zagotoviti ustrezne informacije, med drugim v obliki letnega poročila;

ker bi bilo treba zagotoviti ustrezno obveščanje javnosti o pomoči Skupnosti iz Kohezijskega sklada;

ker bi javni razpisi, objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v zvezi s projekti, ki prejemajo pomoč sklada, morali navajati pomoč;

ker bi bilo treba za lažjo uporabo te uredbe v Prilogi II opredeliti izvedbene določbe; ker bi za zagotovitev potrebne fleksibilnosti pri njihovi uporabi moralo biti mogoče, da te določbe po potrebi in na podlagi pridobljenih izkušenj Svet s kvalificirano večino na predlog Komisije spremeni;

ker bi morala ta uredba brez prekinitve nadomestiti Uredbo Sveta (EGS) št. 792/93 z dne 30. marca 1993 o ustanovitvi kohezijskega finančnega instrumenta [7],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov in cilj

1. Ustanovi se Kohezijski sklad, v nadaljnjem besedilu "sklad".

2. Sklad prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije Skupnosti ter deluje v skladu z določbami iz te uredbe.

3. Sklad lahko prispeva k financiranju:

- projektov, ali

- faz projektov, ki so tehnično in finančno samostojne, ali

- skupin projektov, povezanih v prepoznavno strategijo, ki tvori skladno celoto.

Člen 2

Področje uporabe

1. Sklad zagotavlja finančne prispevke za projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev iz Pogodbe o Evropski uniji na področju okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, katerih bruto nacionalni proizvod (BNP) na prebivalca, merjen po kupni moči, je manjši od 90 % povprečja Skupnosti in imajo program za izpolnjevanje ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104c Pogodbe.

2. Do konca leta 1999 bodo le štiri države članice, ki zdaj izpolnjujejo merilo glede BNP na prebivalca iz odstavka 1, upravičene do pomoči iz sklada. Te države članice so Grčija, Španija, Irska in Portugalska.

3. V zvezi z merilom BNP na prebivalca iz odstavka 1 bodo države članice iz odstavka 2 ostale upravičene do pomoči iz sklada, če bo po opravljenem vmesnem pregledu leta 1996 njihov BNP še vedno manjši od 90 % povprečja Skupnosti. Vsaka država članica upravičenka, katere BNP bo takrat presegal prag 90 %, bo izgubila pravico do pomoči iz sklada za nove projekte, ali v primeru pomembnih projektov, razdeljenih na več tehnično in finančno ločenih faz, za nove faze projekta.

Člen 3

Upravičeni ukrepi

1. Sklad lahko zagotavlja pomoč za:

- okoljske projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 130r Pogodbe, vključno s projekti, ki so posledica ukrepov, sprejetih po členu 130s Pogodbe, in zlasti projekti v skladu s prednostnimi nalogami, ki jih ima okoljska politika Skupnosti glede na Peti program za politiko in ukrepe v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem,

- projekte prometne infrastrukture skupnega interesa, ki jih financirajo države članice in so opredeljeni v okviru smernic iz člena 129c Pogodbe; vendar pa je, dokler Svet ne sprejme ustreznih smernic, mogoče financirati druge projekte prometne infrastrukture, ki prispevajo k doseganju ciljev iz člena 129b Pogodbe.

2. Pomoč je mogoče dodeliti tudi za:

- predhodne študije, povezane z upravičenimi projekti, vključno s tistimi, ki so potrebne za njihovo izvedbo,

- ukrepe tehnične pomoči, zlasti:

(a) horizontalne ukrepe, kot so primerjalne študije za presojo učinka pomoči Skupnosti;

(b) ukrepe in študije, ki prispevajo k ocenjevanju, spremljanju ali vrednotenju projektov ter h krepitvi in zagotavljanju koordinacije in usklajenosti projektov, zlasti njihove usklajenosti z drugimi politikami Skupnosti;

(c) ukrepe in študije, ki pomagajo pri potrebnih prilagoditvah v okviru izvajanja projektov.

Člen 4

Finančna sredstva

Za obdobje 1993 do 1999 znašajo skupna razpoložljiva sredstva sklada za prevzem obveznosti po tej uredbi in Uredbi (EGS) št. 792/93, kakor določa Medinstitucionalni sporazum z dne 29. oktobra 1993, 15150 milijonov ECU v cenah iz leta 1992.

Finančne perspektive, oblikovane glede na odobrene pravice za prevzem obveznosti, ki so na voljo za vsako leto v obdobju po uredbah iz prvega odstavka, so naslednje:

1993 : 1500 milijonov ECU,

1994 : 1750 milijonov ECU,

1995 : 2000 milijonov ECU,

1996 : 2250 milijonov ECU,

1997 : 2500 milijonov ECU,

1998 : 2550 milijonov ECU,

1999 : 2600 milijonov ECU.

Člen 5

Okvirna razporeditev sredstev

Okvirna razporeditev celotnih sredstev sklada se izvede na podlagi natančnih in objektivnih meril, predvsem prebivalstva, BNP na prebivalca in površine; upoštevajo se tudi drugi socialnoekonomski dejavniki, kot so pomanjkljivosti prometne infrastrukture.

Okvirna razporeditev celotnih sredstev sklada, ki je rezultat uporabe teh meril, je določena v Prilogi I.

Člen 6

Pogojna pomoč

1. Kadar Svet v skladu s členom 104c(6) Pogodbe odloči, da v državi članici obstaja čezmerni javnofinančni primanjkljaj, in če ta odločitev ni razveljavljena v skladu s členom 104c(12) Pogodbe v enem letu ali v času, določenem v priporočilu glede zmanjšanja primanjkljaja po členu 104c(7), se v tej državi članici iz sklada ne financira noben nov projekt, ali v primeru velikih večfaznih projektov, nobena nova faza.

2. Izjemoma lahko Svet pri projektih, ki neposredno zadevajo več kakor eno državo članico na podlagi priporočila Komisije s kvalificirano večino odloči, da odloži opustitev financiranja.

3. Opustitev financiranja ne učinkuje prej kakor v dveh letih od začetka veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji.

4. Ta opustitev financiranja preneha, ko Svet v skladu s členom 104c(12) Pogodbe razveljavi odločitev, ki jo je sprejel v skladu s členom 104c(6) Pogodbe.

Člen 7

Stopnja pomoči

1. Stopnja pomoči Skupnosti iz sklada znaša 80 % do 85 % javnih ali drugih enakovrednih izdatkov, vključnozizdatki organizacij, katerih dejavnosti potekajo v upravnem ali pravnem okviru, glede na katerega jih je mogoče šteti za enakovredne javnim organizacijam.

Dejanska stopnja pomoči se določi glede na vrsto aktivnosti, ki se bo izvajala.

2. Kadar se dodeli pomoč za projekt, ki ustvarja prihodek, znesek izdatka, na katerem temelji izračun pomoči sklada, določi Komisija ob upoštevanju prihodka, če tvori znaten neto prihodek za predlagatelje, in v tesnem sodelovanju z državo članico upravičenko.

"Projekt, ki ustvarja prihodek", pomeni:

- infrastrukturo, za uporabo katere plačujejo uporabniki neposredno,

- donosno naložbo na področju okolja.

3. Države članice upravičenke lahko predložijo predloge za pripravljalne študije in ukrepe tehnične pomoči.

4. Predhodne študije in ukrepe tehnične pomoči, vključno s tistimi, ki potekajo na pobudo Komisije, je mogoče izjemoma financirati v višini 100 % celotnih stroškov.

Skupni izdatki, izvršeni po tem odstavku, ne smejo presegati 0,5 % vseh skladu dodeljenih sredstev.

Člen 8

Koordinacija in skladnost s politikami Skupnosti

1. Projekti, ki jih financira sklad, so v skladu z določbami pogodb in pravnih aktov, sprejetih na njihovi podlagi, ter politikami Skupnosti, vključno s politiko varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil.

2. Komisija zagotovi koordinacijo in usklajenost projektov, ki se izvajajo po tej uredbi, in ukrepov, ki se izvajajo s prispevki iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke (EIB) in drugih finančnih instrumentov Skupnosti.

Člen 9

Seštevanje in prekrivanje

1. Nobena izdatkovna postavka ne more biti upravičena do sredstev sklada ter do sredstev Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj ali finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva.

2. Kombinirana pomoč sklada in druge pomoči Skupnosti za projekt ne sme presegati 90 % skupnih izdatkov, povezanih s tem projektom.

Člen 10

Odobritev projektov

1. Projekte, ki jih bo financiral sklad, sprejme Komisija v soglasju z državo članico upravičenko.

2. Med okoljskimi projekti in projekti v zvezi s prometno infrastrukturo se zagotovi ustrezno ravnotežje. Pri tem ravnotežju se upošteva člen 130s(5) Pogodbe.

3. Vloge za pomoč za projekte po členu 3(1) predložijo države članice upravičenke. Projekti, vključno s skupinami povezanih projektov, so dovolj veliki, da je njihov učinek za varstvo okolja ali za izboljševanje prometne infrastrukture vseevropskih omrežij znaten. V vsakem primeru naj celotni stroški projektov ali skupin projektov načeloma ne znašajo pod 10 milijonov ECU. V utemeljenih primerih je mogoče odobriti projekte ali skupine projektov, katerih stroški so nižji.

4. Vloge vsebujejo naslednje informacije: organizacija, pristojna za izvedbo, vrsta naložbe in njen opis, stroški in lokacija, po potrebi vključno z navedbo projektov skupnega interesa, ki so na isti prometni osi, časovni razpored izvedbe dela, analiza stroškov in koristi, vključno z neposrednimi in posrednimi učinki na zaposlovanje, informacije, ki omogočajo presojo morebitnih vplivov na okolje, informacije o javnih naročilih, finančni načrt, po potrebi vključno z informacijo o ekonomski upravičenosti projekta, in skupni znesek finančne pomoči, za katerega prosi država članica pri skladu in katerem koli drugem viru Skupnosti.

Vsebujejo tudi vse potrebne informacije, ki ustrezno dokazujejo, da so projekti v skladu s to uredbo in merili iz odstavka 5 ter da obstajajo zlasti srednjeročne ekonomske in socialne koristi, sorazmerne z uporabljenimi sredstvi.

5. Za zagotovitev visoke kakovosti projektov se uporabljajo naslednja merila:

- njihove srednjeročne ekonomske in socialne koristi, ki morajo biti sorazmerne z uporabljenimi sredstvi; presoja se opravi glede na analizo stroškov in koristi,

- prednostne naloge, ki jih določijo države članice upravičenke,

- prispevek projektov k izvajanju politik Skupnosti na področju okolja in vseevropskih omrežij,

- skladnost projektov s politikami Skupnosti in njihova usklajenost z drugimi strukturnimi ukrepi Skupnosti,

- vzpostavitev ustreznega ravnotežja med okoljem in prometno infrastrukturo.

6. Ob upoštevanju člena 6 in razpoložljivosti odobrenih pravic za prevzem obveznosti Komisija praviloma v treh mesecih po prejemu vloge odloči o dodelitvi pomoči iz sklada, če so izpolnjene zahteve iz tega člena. Odločbe Komisije o odobritvi projektov, faz projektov ali skupin povezanih projektov določijo znesek finančne podpore in finančni načrt, skupaj z vsemi določbami in pogoji, potrebnimi za izvedbo projektov.

7. Ključne podrobnosti odločb Komisije se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 11

Finančne določbe

1. V proračun zapisane odobrene pravice za prevzem obveznosti se dodelijo na podlagi odločb o odobritvi zadevnih ukrepov v skladu s členom 10.

2. Pomoč v zvezi s projekti iz člena 3(1) se praviloma dodeli v letnih obrokih. Vendar lahko Komisija ob sprejetju odločbe o dodelitvi pomoči v ustreznih primerih dodeli skupni znesek dodeljene pomoči.

3. Izdatkov v smislu člena 7(1) se ne šteje za upravičene do pomoči iz sklada, če so državi upravičenki nastali pred datumom, ko je Komisija prejela zadevno vlogo.

4. Izplačila, ki sledijo začetnemu predplačilu, morajo biti tesno in pregledno povezana z napredkom, doseženim pri izvajanju projektov.

5. Plačila se izvršijo v ekujih in so podvržena posebnim določbam iz Priloge II.

Člen 12

Finančni pregledi

1. Za zagotovitev uspešnega končanja projektov, ki jih financira sklad, sprejmejo države članice potrebne ukrepe, s katerimi:

- redno preverjajo, da se aktivnosti, ki jih financira Skupnost, pravilno izvajajo,

- preprečujejo nepravilnosti in ukrepajo proti njim,

- povrnejo morebitne zneske, izgubljene zaradi nepravilnosti ali malomarnosti. Razen kadar država članica in/ali organ izvajanja dokaže, da ni odgovoren za nepravilnost ali malomarnost, je država članica subsidiarno odgovorna za povrnitev vseh neupravičeno izplačanih zneskov.

2. Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, ki jih sprejmejo v ta namen, ter predvsem uradno sporočijo Komisiji opis sistemov upravljanja in nadzora, vzpostavljenih za zagotovitev učinkovitega izvajanja aktivnosti. Komisijo redno obveščajo o napredku upravnih in sodnih postopkov. V tem okviru države članice in Komisija storijo vse potrebno, da zagotovijo zaupnost izmenjanih informacij.

3. Države članice dajo Komisiji na voljo vsa ustrezna nacionalna nadzorna poročila o zadevnih projektih.

4. Brez poseganja v preglede, ki jih opravijo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, in brez poseganja v člen 188a Pogodbe ali katerikoli nadzorni ukrep na podlagi člena 209(c) Pogodbe lahko Komisija prek svojih uradnikov ali uslužbencev opravi pregled projektov, ki jih financira sklad, na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev, ter lahko preuči nadzorne sisteme in ukrepe, ki jih uvedejo nacionalni organi, ki Komisijo obveščajo o ukrepih, sprejetih v ta namen.

5. Ob začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme podrobna pravila za izvajanje tega člena in o tem obvesti Evropski parlament.

Člen 13

Ocenjevanje, spremljanje in vrednotenje

1. Države članice in Komisija zagotovijo, da se izvajanje projektov po tej uredbi učinkovito spremlja in vrednoti. Projekti se morajo prilagajati na podlagi rezultatov spremljanja in vrednotenja.

2. Za zagotovitev učinkovitosti pomoči Skupnosti Komisija in države članice upravičenke opravijo, po potrebi v sodelovanju z EIB, sistematično ocenitev in vrednotenje projektov.

3. Komisija po prejemu zahteve za dodelitev pomoči in pred odobritvijo projekta opravi podrobno ocenitev, s katero presodi usklajenost projekta z merili iz člena 10(5). Komisija po potrebi zaprosi EIB, naj sodeluje pri presoji projektov.

4. Komisija in države članice upravičenke med izvajanjem projektov in po njihovem koncu opravijo vrednotenje načina izvajanja projektov ter potencialnih in dejanskih učinkov njihove izvedbe, da presodijo, ali je predvidene cilje mogoče doseči oziroma ali so bili doseženi. To vrednotenje med drugim obravnava vpliv projektov na okolje v skladu z obstoječimi določbami Skupnosti.

5. Pri preverjanju posameznih vlog za pomoč Komisija upošteva ugotovitve ocenitev in vrednotenj, izvedenih v skladu s tem členom.

6. Podrobna pravila za spremljanje in vrednotenje, kakor jih predvideva odstavek 4, določijo odločbe o odobritvi projektov.

Člen 14

Informiranje in obveščanje javnosti

1. Komisija predloži letno poročilo o dejavnostih sklada v pregled in v mnenje Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

Evropski parlament da svoje mnenje o poročilu brez odlašanja. Komisija poroča o tem, kako je upoštevala ugotovitve, zajete v mnenju Evropskega parlamenta.

Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o dejavnostih sklada.

2. Države članice, odgovorne za izvedbo ukrepa, ki prejema finančni prispevek iz sklada, zagotovijo v zvezi s temi ukrepi ustrezno obveščanje javnosti, katerega namen je:

- seznanjanje širše javnosti z vlogo Skupnosti v zvezi s tem ukrepom,

- seznanjanje potencialnih upravičencev in strokovnih organizacij z možnostmi, ki jih ta ukrep ponuja.

Države članice predvsem zagotovijo, da se postavijo neposredno vidni panoji, ki kažejo, kolikšen odstotek celotnih stroškov projekta financira Skupnost, skupaj z logotipom Skupnosti, ter da so predstavniki institucij Skupnosti vključeni v najpomembnejših javnih dejavnostih, povezanih s skladom.

Komisijo obvestijo o pobudah, izvedenih po tem odstavku.

3. Ob začetku veljavnosti te uredbe Komisija sprejme podrobna pravila o informiranju in obveščanju javnosti, o tem obvesti Evropski parlament in jih objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 15

Izvajanje

Določbe o izvajanju te uredbe so v Prilogi II.

Člen 16

Končne in prehodne določbe

1. Pred koncem leta 1999 Svet na predlog Komisije po postopku iz člena 130d Pogodbe ponovno preuči to uredbo.

2. Z dnem začetka veljavnosti ta uredba nadomesti Uredbo (EGS) št. 792/93.

3. Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ukrepov, odobrenih s strani Komisije na podlagi določb Uredbe (EGS) št. 792/93, ki se je uporabljala pred začetkom veljavnosti te uredbe; za navedene ukrepe se tako od začetka njene veljavnosti uporablja pričujoča uredba.

4. Vloge, predložene v okviru Uredbe (EGS) št. 792/93 pred začetkom veljavnosti te uredbe, ostanejo veljavne, če so v največ dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe po potrebi dopolnjene tako, da izpolnjujejo zahteve te uredbe.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. maja 1994

Za Svet

Predsednik

Th. Pangalos

[1] UL C 39, 9.2.1994, str. 6.

[2] Soglasje, dano 5. maja 1994 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[3] UL C 133, 16.5.1994.

[4] Soglasje, dano 5. aprila 1994 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

[5] UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

[6] UL L 374, 31.12.1988, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2082/93 (UL L 193, 31.7.1993, str. 20).

[7] UL L 79, 1.4.1993, str. 74.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OKVIRNA DODELITEV SKUPNIH SREDSTEV KOHEZIJSKEGA SKLADA MED UPRAVIČENE DRŽAVE ČLANICE

Španija : 52 % do 58 % skupnih sredstev,

Grčija : 16 % do 20 % skupnih sredstev,

Portugalska : 16 % do 20 % skupnih sredstev,

Irska : 7 % do 10 % skupnih sredstev.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

IZVEDBENE DOLOČBE

Člen A

Določitev faz ali skupin projektov

1. Zaradi dodelitve pomoči lahko Komisija v dogovoru z državami članicami upravičenkami združi projekte v skupine in posamezni projekt za namene dodelitve pomoči tehnično in finančno loči na faze.

2. Za fazo projekta je mogoče šteti tudi predhodne študije, študije izvedljivosti ali tehnične študije, potrebne za izvedbo projekta.

Člen B

Predhodna vrednotenja

1. Komisija preuči vloge za pomoč, da preveri predvsem to, ali so upravni in finančni mehanizmi ustrezni za učinkovito izvedbo projekta.

2. Komisija v skladu s členom 13(3) oceni projekte, da bi ugotovila njihov pričakovani vpliv glede na cilje sklada, kvantificirane z ustreznimi kazalci. Države članice upravičenke zagotovijo vse potrebne informacije, kakor določa člen 10(4), vključno z rezultati študij izvedljivosti in predhodnih ocen, da bi bila lahko ta ocena čim bolj ustrezna.

Člen C

Prevzemanje obveznosti

1. Proračunske obveznosti se prevzemajo na podlagi odločb Komisije o odobritvi zadevnih ukrepov (projekta, faze projekta, skupine projektov, študije ali ukrepa tehnične pomoči). Obveznosti veljajo za obdobje, ki ga določajo vrsta ukrepa in posebni pogoji za njegovo izvedbo.

2. Proračunske obveznosti za pomoč, dodeljeno za projekte, faze projektov ali skupine projektov, se izvršijo na enega od naslednjih dveh načinov:

(a) obveznosti v zvezi s projekti iz člena 3(1), ki jih je treba izvesti v dveh letih ali več, se ob upoštevanju določb pododstavka (b) praviloma izvršijo v letnih obrokih.

Obveznosti v zvezi s prvim letnim obrokom se prevzamejo, ko Komisija sprejme odločbo o dodelitvi pomoči Skupnosti. Obveznosti v zvezi z nadaljnjimi letnimi obroki temeljijo na prvotnem ali revidiranem finančnem načrtu za ta projekt in na napredku, doseženem pri njegovem izvajanju;

(b) za projekte, ki jih je treba izvesti v manj kakor dveh letih, ali kadar je pomoč Skupnosti manjša od 40 milijonov ECU, je obveznosti za celotni znesek pomoči mogoče prevzeti takrat, ko Komisija sprejme odločbo o dodelitvi pomoči Skupnosti.

3. V primeru študij in ukrepov tehnične pomoči iz člena 3(2) se obveznost za pomoč prevzame, ko Komisija odobri zadevni ukrep.

4. Podrobnosti glede prevzema obveznosti so določene v odločbah Komisije o odobritvi zadevnih ukrepov.

Člen D

Plačila

1. Finančna pomoč se v skladu z ustreznimi proračunskimi obveznostmi izplača tistemu organu ali telesu, ki je v ta namen imenovan v vlogi zadevne države članice upravičenke. Plačila imajo lahko obliko predplačil ali vmesnih plačil ali plačil preostankov in se nanašajo na dejansko nastale izdatke.

2. Kadar se obveznost za pomoč Skupnosti prevzame v skladu s členom C(2)(a), se plačila izvršijo, kakor sledi:

(a) predplačilo v višini do 50 % zneska prvega letnega obroka prevzete obveznosti se izplača, ko je sprejeta odločba o dodelitvi pomoči Skupnosti;

(b) vmesna plačila je mogoče opraviti, kadar projekt zadovoljivo napreduje in sta bili izvršeni najmanj dve tretjini izdatkov v zvezi s predhodnim plačilom.

Ob upoštevanju (c) posamezno tako plačilo ne sme presegati 50 % zneska posameznega letnega obroka prevzete obveznosti;

(c) skupni znesek plačil, izvršenih po (a) ali (b), za vse obroke ne sme presegati 80 % skupne dodeljene pomoči. Za pomembne projekte in v utemeljenih primerih je ta odstotek mogoče zvišati na 90 %;

(d) plačilo preostanka pomoči Skupnosti se izvrši, kadar:

- se projekt, faza projekta ali skupina projektov izvaja v skladu z njihovimi cilji;

- imenovani organ ali telo iz odstavka 1 predloži Komisiji zahtevek za plačilo v šestih mesecih od resničnega konca projekta, faze projekta ali skupine projektov;

- je Komisiji predloženo končno poročilo iz člena F(4);

- država članica potrdi Komisiji, da so informacije v vlogi za plačilo in v poročilu resnične.

3. Kadar se obveznost prevzame v skladu s členom C(2)(b), se plačilo izvrši, kakor sledi:

(a) predplačilo, plačano po odločbi, lahko znaša do 50 % pomoči glede na izdatke, načrtovane za prvo leto, kakor kaže finančni načrt, ki ga je odobrila Komisija;

(b) nadaljnja vmesna plačila je mogoče izvršiti, kadar projekt zadovoljivo napreduje in sta bili izvršeni najmanj dve tretjini izdatkov v zvezi s predhodnim plačilom ter vsi izdatki v zvezi s prejšnjimi plačili.

Ob upoštevanju pododstavka (c) lahko vsako od teh plačil znaša do 50 % pomoči glede na izdatke, načrtovane za zadevno leto, kakor kaže prvotni ali revidirani finančni načrt, ki ga je odobrila Komisija;

(c) skupni znesek plačil, navedenih v pododstavkih (a) in (b), za vse letne obroke ne sme presegati 80 % celotne dodeljene pomoči;

(d) plačilo preostanka pomoči Skupnosti se izvrši, kadar:

- se projekt, faza projekta ali skupina projektov izvaja v skladu z njihovimi cilji;

- imenovani organ ali telo iz odstavka 1 predloži Komisiji vlogo za plačilo v šestih mesecih od končanja projekta, faze projekta ali skupine projektov;

- je Komisiji predloženo končno poročilo iz člena F(4);

- država članica potrdi Komisiji, da so informacije v vlogi za plačilo in v poročilu resnične.

4. Države članice imenujejo organe, pooblaščene za izdajanje potrdil iz odstavkov 2(d) in 3(d).

5. Plačilo se izvrši tistemu organu ali telesu, ki ga je imenovala država članica, praviloma najpozneje v dveh mesecih po prejemu ustrezne vloge za plačilo.

6. V primeru študij in drugih ukrepov iz člena 3(2) Komisija določi ustrezne plačilne postopke.

Člen E

Uporaba ekuja

1. Vloge za pomoč, skupaj z ustreznimi finančnimi načrti, se Komisiji predložijo v ekujih ali nacionalni valuti.

2. Zneski pomoči in finančni načrti, ki jih odobri Komisija, so izraženi v ekujih.

3. Izjave o izdatkih, ki podpirajo ustrezne vloge za plačilo, so izražene v ekujih ali nacionalni valuti.

4. Plačila finančne pomoči Komisije se izvršijo v ekujih organu, ki ga za prejemanje takih plačil imenuje država članica.

Člen F

Spremljanje

1. Komisija in država članica zagotovita učinkovito spremljanje izvajanja projektov Skupnosti, ki jih deloma financira sklad. Spremljanje se izvaja s skupaj dogovorjenimi postopki poročanja, pregledi vzorcev ter z ustanavljanjem priložnostnih odborov.

2. Spremljanje se izvaja na podlagi stvarnih in finančnih kazalcev. Ti kazalci se nanašajo na specifične lastnosti projekta in njegovih ciljev. Urejeni so tako, da kažejo:

- stopnjo napredovanja projekta glede na načrt in prvotne cilje;

- napredek pri upravljanju in morebitne s tem povezane probleme.

3. Nadzorne odbore ustanovita zadevna državna članica in Komisija sporazumno.

Organi ali telesa, ki jih imenujejo država članica, Komisija in po potrebi EIB, so zastopani v teh odborih.

Če so za izvedbo projekta pristojni regionalni in lokalni organi, kadar je to potrebno, če jih projekt neposredno zadeva, so prav tako zastopani v takih odborih.

4. Organ ali telo, ki ga v ta namen imenuje država članica, za vsak projekt predloži Komisiji poročilo o napredku v treh mesecih po koncu vsakega leta izvajanja. Končno poročilo se Komisiji predloži v šestih mesecih po koncu projekta ali faze projekta.

5. Komisija na podlagi rezultatov spremljanja in ob upoštevanju pripomb nadzornega odbora, po potrebi na predlog države članice, prilagodi prvotno odobrene zneske in pogoje za dodelitev pomoči, pa tudi predvideni finančni načrt.

6. Za večjo učinkovitost sklada Komisija zagotovi, da je pri upravljanju sklada posebna pozornost posvečena preglednosti upravljanja.

7. Ureditev spremljanja je določena v odločbah Komisije o odobritvi projektov.

Člen G

Pregledi

1. Pred izvedbo pregleda na kraju samem Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom pridobitve vse potrebne pomoči. Pregledi Komisije na kraju samem, ki niso najavljeni, so predmet dogovora, doseženega v skladu s Finančno uredbo. Pri pregledih lahko sodelujejo uradniki ali uslužbenci zadevne države članice.

Komisija lahko zahteva, naj pregled na kraju samem opravi zadevna država članica, da preveri pravilnost vlog za plačilo. Uradniki ali uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri takih pregledih, kadar zadevna država članica to zahteva, pa pri pregledu morajo sodelovati.

Komisija zagotovi, da je vsak pregled, ki ga opravi, koordiniran tako, da ne prihaja do ponavljanja pregledov pri isti zadevi v istem obdobju. Zadevna država članica in Komisija si takoj izmenjata vse pomembne informacije glede rezultatov izvedenih pregledov.

2. Pristojno telo in organi hranijo na voljo Komisiji vso spremljajočo dokumentacijo glede izdatkov vseh projektov za obdobje treh let po zadnjem plačilu za posamezni projekt.

Člen H

Zmanjšanje, opustitev in ukinitev pomoči

1. Če se izkaže, da izvajanje nekega ukrepa ne upravičuje dela ali celote dodeljene pomoči, Komisija ustrezno preuči primer in zahteva predvsem, da zadevna država članica ali organi ali telesa, ki jih je za izvedbo ukrepa imenovala, predložijo svoje pripombe v določenem roku.

2. Po preučitvi iz odstavka 1 lahko Komisija zmanjša, opusti ali ukine pomoč za zadevni ukrep, če preučitev razkrije nepravilnost ali neizpolnjevanje katerega od pogojev iz odločbe o dodelitvi pomoči in zlasti kakršno koli bistveno spremembo, ki vpliva na vrsto ali pogoje izvedbe ukrepa, za katero ni bila zaprošena odobritev Komisije.

Vsi neupravičeni večkrat plačani zneski se izterjajo kakor neupravičeno plačani zneski.

3. Vsak znesek, ki ga je treba vrniti, ker ni bil upravičeno izplačan, se vrne Komisiji. Obresti na znesek zamujenega vračila se zaračunajo v skladu s pravili, ki jih sprejme Komisija.

Člen I

Javna naročila

Obvestila, ki se v okviru uporabe pravil Skupnosti o oddaji javnih naročil pošljejo za objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti, določajo projekte, za katere je bila zaprošena ali dodeljena pomoč Skupnosti.

Člen J

Informacije

Informacije, ki morajo biti vključene v letno poročilo po členu 14, so določene v Prilogi k tej prilogi.

Komisija je odgovorna za organiziranje informativnega sestanka z državami članicami vsakih šest mesecev.

Člen K

Revizija

Po potrebi lahko upoštevajoč pridobljene izkušnje Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom s kvalificirano večino spremeni določbe te priloge.

--------------------------------------------------

Priloga k PRILOGI II

Letno poročilo vključuje naslednje informacije:

1. finančna pomoč, ki jo je prevzel in plačal sklad, z letno razdelitvijo po državah članicah in po vrstah projektov (okolje ali promet);

2. ekonomski in socialni vpliv sklada v državah članicah ter vpliv na ekonomsko in socialno kohezijo v Uniji;

3. povzetek informacij o programih, ki se izvajajo v državah članicah upravičenkah za izpolnitev ekonomskih konvergenčnih meril iz člena 104c Pogodbe, in o uporabi člena 6 Uredbe;

4. informacije o sklepih, ki jih je sprejela Komisija glede opustitve financiranja na podlagi sklepov Sveta, navedenih v členu 6(1) in (2);

5. prispevek sklada k prizadevanju držav članic upravičenk pri izvajanju okoljske politike Skupnosti in pri gradnji prometne infrastrukture vseevropskih omrežij; ravnotežje med okoljskimi projekti in projekti v zvezi s prometno infrastrukturo;

6. presoja skladnosti dejavnosti sklada s politikami Skupnosti, vključno s politiko varstva okolja, prometa, vseevropskih omrežij, konkurence in oddaje javnih naročil;

7. ukrepi, sprejeti za zagotovitev koordinacije in usklajenosti projektov, ki jih financira sklad, in ukrepi, ki se financirajo s prispevki iz proračuna Skupnosti, Evropske investicijske banke in drugih finančnih instrumentov Skupnosti;

8. investicijska prizadevanja držav članic upravičenk pri varstvu okolja in prometni infrastrukturi;

9. pripravljalne študije in financirani ukrepi tehnične pomoči, vključno z določitvijo vrste študij in ukrepov;

10. rezultati ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja projektov, vključno z informacijami o vseh morebitnih prilagoditvah projektov, katerih namen je bila njihova prilagoditev na podlagi rezultatov ocenjevanja, spremljanja in vrednotenja;

11. prispevek EIB k vrednotenju projektov;

12. povzetek informacij o rezultatih opravljenih pregledov, o odkritih nepravilnostih ter o upravnih in sodnih postopkih v teku.

--------------------------------------------------